O Hladnikia Glasilo Botanične sekcije Društva biologov Slovenije ! 50 m m Ljubljana, oktober 1995 ISSN 1318-2293 [iTwraMETiiaBEgra:. rw^-'^.- icSft-.- -v. --■ 5 (1995) VSEBINA: CONTENTS: Trpin D., Vreš B. & Seliškar A.: PlarUago intermedia Godr. v Sloveniji Trpin I)., Vreš B. & Seliškar A.: Plantago intermedia Godr. in Slovenia Piskernik M.: Izpopolnjena nomen-klaturna razčlenitev gozdnih združb v Primoiju 19 Piskdrnik M.: Improved nomen- clatorial differentiation of forest communities in the Slovene Littoral Notulae ad floram Sloveniae Nova nahajališča Miscellanea 25 Notulae ad floram Sloveniae 31 New localities 35 Miscellanea Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia Splošno Revija objavlja praviloma krajše prispevke, ki obravnavajo floro in vegetacijo v najširšem smislu. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Prispevki so napisani v slovenskem ali angleškem jeziku, samostojni članki pa morajo vedno imeti izvlečeka v angleščini in slovenščini in povzetek v drugem jeziku kot prispevek. Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk (uporabljajo naj se le tam, kjer jih predpisuje pravopis), znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi (na tipkopisu valovito podčrtana), naslove pa se lahko natisne odebeljeno ali podčrtano. Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem (tudi ko nadomešča besedico "do", npr 5-6 cm) naj bodo presledki. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (1990), če pa vključimo v tekst znake, ki jih običajno ne uporabljamo (npr. ä, 5, e, ß), jih na natisnjenih kopijah obkrožimo in ponovimo na desnem robu. Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila, pri pisanju pa izključimo avtomatsko deljenje besed ("auto hyphenation off') in prav tako besed ne delimo sami. V tekstu citiramo avtorje po vzorcu: "Paulin (1917)" ali "(Loser 1863a)", številko strani pa dodamo letnici (npr. "1917: 12", "1917: 23-24") le ob dobesednem navajanju. Predvsem v prispevkih, ki navajajo mnogo znanstvenih imen rastlin ali združb, sc držimo nomenklature v nekem standardnem delu (npr. F. Ehrendorfer (ed.) (1973): Liste der Gefäßpflanzen Mitteleuropas - nomenklatumi vir naj bo imenovan v uvodnem delu), da po nepotrebnem ne navajamo imen avtorjev. Tudi sicer se avtorski citati izpisujejo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v članku. Oblikovanje besedil Samostojni članki (razen v rubriki Miscellanea, kjer je dopuščeno več svobode) se začno z naslovoma v slovenskem in angleškem jeziku (na natisnjenih kopijah naj bodo jsi naslovi in podnaslovi podčrtani, po možnosti tudi krepko natisnjeni), sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) imenom(-i) (poleg vsakega avtorja v oklepaju njegov naslov), izvlečka v angleščini in slovenščini. Podnaslovi prvega reda so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi drugega reda se končajo s pomišljajem, ki mu brez izpuščene vrstice sledi besedilo. Viri - Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu: Amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). - Taxon 39 (1): 59-65. Cvelev, N. N„ 1976: Zlaki SSSR. - Nauka, Leningrad. Hansen, A., 1980: Sporobolus. - In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge. Watson, L. & al„ 1986: Grass Genera of the World. 728 Detailed Descriptions from an Automated Database. - Aust. J. Bot. 34: 223-230. Pri štirih ali več avtorjih napišemo le prvega in "& al.", pri manj znanih revijah navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih navajamo tudi v besedilu. Oblikovanje slik in tabel — Slike so črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastno natisnjene ali narisane s tušem. Izjemoma pridejo v poštev tudi kontrastne fotografije. Na slikah so narisane tudi dolžinske enote (grafična merila) v obliki "I 5 mm" in brez nadaljnjega razčlenjevanja. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se 5 (1995) Revijo Hladnikia izdaja Botanična sekcija Društva biologov Slovenije. V reviji izhajajo Eoristični in vegetacijski prispevki. Revija izhaja v samostojnih, zaporedno oštevilčenih zvezkih. Roki za oddajo rokopisov so: 28. 2.; 31. 5.; 31. 8.; 30. 11. Uredništvo: N. Jugan (tehn. urednik), M. Kaligarič, H. Nikelfeld (Wien), L. Poldini (Trieste), N. Praprotnik (urednica), A. Setiškar, I. Trinajstič (Zagreb), T. Wraber Recenzenti pete številke: N. Jogan, M. Zupančič, T. Wraber Lektorica: Mojca Seliškar Angleški lektor: Wayne J. D. Tuttle Naslov uredništva in sprejem naročil: Nejc Jogan, Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, 61000 Ljubljana, tel.: 123 33 88. Cena letnika (štiri številke): 1500 SIT za posameznike, 2500 SIT za ustanove. Številka žiro računa pri Ljubljanski banki: 5010U-678-0045858 ISSN: 1318-2293, UDK: 582 Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo, številka 415-01-100/93 z dne 16. 12. 1993 revija šteje med proizvode iz 13. točke tariCne številke 3, zakona o prometnem davku, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Priprava za tisk: Velesa d.o.o. Tisk: Planprint d.o.o. Naklada: 300 izvodov •mzammm mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmmmtatma^i.^^ ..... Plantago intermedia Godr. v Sloveniji Plantago intermedia Godr. in Slovenia Darinka Trpin, Branko Vreš & Andrej SeliSkar Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana Ključne besede: Plantago, flora, vegetacija, Slovenija Izvleček: Avtorji obravnavajo taksonomske značilnosti, ekologijo, fitocenološko pripadnost in razširjenost vrste Plantago intermedia Godr. v Sloveniji. Opisana je nova združba Polygono avicularis-Plantaginetum intermediae. Keywords: Plantago, flora, vegetation, Slovenia Abstract: The authors are treating taxonomical characteristics, ecology, phytosociological attributes and distribution of species Plantago intermedia Godr. in Slovenia. New comunity Polygono avicularis-Plantaginetum intermediae is described. 1. Uvod Pri preučevanju flore in vegetacije obvodnih in močvirskih predelov Slovenije smo na ekskurziji 20. julija 1992 v krajih Pernica in Pristava našli trpotec, ki ga z uporabo Male flore Slovenije nismo mogli takoj določiti. Ugotovili smo le, da spadajo nabrane rastline v oblikovni krog vrste Plantago major L., kažejo pa določena odstopanja tako v habitusu, obliki listne lamine, listnega robu ter dlaka-vosti listnega peclja in drugih znakih. Ob temeljitem pregledu morfoloških znakov v vegetativni in predvsem v reproduktivni regiji s pomočjo tujih določevalnih ključev je postalo jasno, da nabrane rastline pripadajo takso-nu Plantago intermedia Godr. (si. 1). Že ob prvi najdbi in kasneje smo ugotavljali na kakšnih rastiščih in v katerih združbah uspeva. Praviloma raste na glinenih vlažnih tleh osušenih bregov ribnikov in jezer, ob počasi tekočih vodah, na poplavljenih tleh, na kolovozih, kjer se padavinska voda dlje zadržuje na površini, na vlažnih njivah, kjer kmetijske kulture zaradi visoke vlage slabo ali sploh ne uspevajo. Tia so bogata s hranili in imajo večinoma manj karbonatov. Je enoletnica in požene šele sredi poletja v združbah razreda Isoeto-Nanojun-cetca in jo uvrščamo med značilnice tega razreda. Opisana je nova združba Polygno avicularis-Plantaginetum intermediae, ki je analogna združbi Matri-cario-Polygonetum arenastri na suhih pohojenih tleh. 2. Problematika P. intermedia Godr. (močvirski trpotec) je evrosibirsko-severno-ame-riška rastlina (HEß & Landolt & Hirzel 1980: 271). Je sicer splošno razširjena, vendar ni prav pogosta. Iz literature je razvidno, da avtorji takson P. intermedia pogosto navajajo, so pa glede njegove sistematske pripadnosti zelo različnega mnenja. Prvi je ime P. intermedia uporabil Gilibert (Pilger 1937: 45), vendar so njegov citat razni avtorji različno tolmačili, zatorej ni popolnoma jas- on sta takson ocenila kasneje tudi Javorka (1925: 1030) in Hayek (1930: 406), kar je razvidno iz njegove opombe. Meussel (1978: 417) meni, da je PiLGER-jeva členitev vrste P. major nezadovoljiva. Večina kasnejših botanikov (Casper v Hegi 1974: 602-603, Ehrendorfer 1973: 206, Chater 1976: 39, Mayer E. 1952: 237, Pignatti 1982: 629, Hartl 1992: 275, Oswald 1994: 750, Schonfelder & Brezinski 1990: 480, Rothmaler 1988: 487 idr.) obravnava P. intermedia kot podvrsto vrste P. major. Tudi Moore (1976: 38), ki je sledil konceptu Florae Europeae, ga omenja kot eno od treh podvrst na območju Evrope. -i 50mm SI. 1. Plantago intermedia Godi.: a - habitus, b - plod. Pig. 1. Plantago intermedia Godi,1. a - habit, b - iruit. no, za kateri takson gre. pilger (1922: 273), ki je veljal za najboljšega poznavalca genusa Plantago, je takson ovrednotil samo kot varieteto. To je razvidno iz citata: "Plantago intermedia nach Godron in Grenier et Godron Flore de France II (1850) 720", ki ga avtor navaja v sinonimiki taksona P. major L. var. paludosa, v katerega je vključil rastline močvirskih predelov. Enako kot 5 mm 4 3 2 l O Z razliko od Beguinota (Pilger 1937), ki posameznim morfološkim razlikam le ni pripisoval večjih ta-ksonomskih vrednosti - saj je menil, da so le posledica variabilnosti - je Koch W. (1928) posebej opozoril, da je potrebno takson P. intermedia oddeliti od vrste P. major, ker se ta po določenih znakih od nje zelo jasno razlikuje; pri tem je imel v mislih predvsem razlike v cvetni regiji. Kot samostojno vrsto so močvirski trpotec obravnavali HeB, Landolt in Hirzel (1980: 273). O njegovi siste- matski pripadnosti je enako sodil pred tem že Horvatič (1931: 58)'. V svojem delu je poudaril posebnosti v obliki in odpiranju plodov ter številu, barvi in velikosti semen. Zaradi boljše preglednosti in ker gre tudi za novo rastlino v slovenski flori, navajamo posamezne morfološke znake obeh taksonov P. major in P. intermedia v tabeli (tab. I). 1 Hokvatič kot avtorja navaja Se GuJBER-ja, vendar je iz teksta razvidno, da gre za isti takson. Tab.l: Posamezni morfološki znaki taksonov P. major in P. intermedia Tab.l: Morphological differences between taxa P. major and P. intermedia Razlikovalni znaki Plantago major Plantago intermedia Življenjska doba trajnica pogosto tudi enoletnica Višina rastline 5-50 cm 3-15 cm Listi v rozeti lega poševno usmeijeni ali pogosto prilegli ob podlago pokončni listna lamina na bazi zaokrožena ali proti bazi zožena srčasta barva temnozelene barve rumenozelene barve žilnatost 5-9 žilni 3-5 žilni velikost (brez peclja) 1-1,5 tako dolgi kot široki 1,5-2.5 tako dolgi kot široki listni rob celorobi ali s posameznimi vedno z +/- topimi zobci kratkimi zobci dlakavost na obeh straneh raztreseno dlakavi ali goli Steblo velikost krajše kot list lega pokončno ali poševno nizko ležeče ali kipeče dlakavost raztreseno, prileglo dlakavo na bazi štrleče dlakavo do skoraj golo velikost trihomov 0,5 mm dolgi 0,5-1 mm dolgi Cvetni klas oblika ozko cilindričen in se proti cilindričen v celoti vrhu zožuje velikost l,5-10cm dolg (ob zrelosti do 20 cm) Podporni listi velikost krajši kot čaša dlakavost goli Čašni listi skoraj do baze prosti Venčni listi velikost 2 mm dolgi dlakavost vsepovsod goli Prašniki barva bledolila, kasneje rjavo rumeni Plod glavica, jajčaste oblike 1 glavica, elipsoidna ali skoraj , okrogla dolžina 3,0-4,2 mm 1 4,0-4,5 mm širina 1,6-2,0 mm | 2,0-2,3 mm št. semen (2) 6-10 (13) (12) 18-22 (30) poklopec 1/2 tako dolg kot celoten 2/3 tako dolg kot celoten plod | plod Seme dolžina 1,3-1,6 mm ■ 1-1,3 mm barva svetloijavo 1 temnoijavo Kromosom, štev. 2n = 12 |2n = 12 Listna lamina je pri močvirskem trpotcu, za razliko od velikega trpotca, rumenozelene barve, tanjša in mehkejša. Avtoiji ugotavljamo, da pri večini rastlin, ki smo jih pregledali na terenu, ta znak povsem drži, čeprav ga Oswald (1994: 750) postavlja pod vprašaj. Enako kritično ocenjuje Oswald tudi dlakavost listnega peclja. Vse kaže, da posamezni razlikovalni znaki le niso povsod enako močno izraženi, zato moramo pri določanju upoštevati njihovo kombinacijo. Glavne diagnostične znake povzemamo v določevalnem ključu: 01 Listna lamina je od listnega peclja ostro oddeljena z rahlo srčasto oblikovano bazo, je 5-9 žilna, največ 1,5-krat tako dolga kot široka, komaj nazobčana, temnozelena, skoraj gola. Steblo +/- pokončno, na bazi prileglo dlakavo do skoraj golo. Plodeči klas zgoščen, na konici komaj zožen. Zrela glavica 3-4,2 mm dolga in 1,6-2 mm široka. Odpira se na polovici. Semen (2) 6-10 (13). So 1,3-1,6 mm dolga in 0,7-1 mm široka. 5-50 (60) cm visoka trajnica, VI - X. Plantago major L. 01* Listna lamina se zožuje v pecelj, 3-5 žilna, več kot dvakrat tako dolga kot široka, na bazi široko valovito nazobčana, rumenozelena, kratkodlakava. Steblo ležeče ali lokasto ukrivljeno, na bazi štrleče dlakavo. Plodeči klas se navzgor zožuje, je rahel, pri osnovi pogosto prekinjen. Zrela glavica 4-4,5 mm dolga in 2-2,3(-2,5) mm široka. Odpira se v spodnji tretjini. Semen (12) 18-22 (30). So 1-1,3 mm dolga in 0,5-0,7 mm široka. 3-15 cm visoka trajnica, pogosto tudi enoletnica, VI - X. Plantago intermedia Godr. Syn.: Plantago major L. subsp. intermedia (Godr.) Lange Plantago major subsp. pleiosperma Pilger pro max. parte 3. Razširjenost Poleg že omenjenih morfoloških razlik med taksonoma moramo omeniti še razliko v njuni razširjenosti. Njuna areala se ne pokrivata povsem, vsaj glede vertikalne razširjenosti ne. Ta-kson P. intermedia je vezan na pas gričevja in montanski pas, nasprotno pa se P. major pojavlja še v sub-alpinskem in redkeje v alpinskem pasu. V naši soseščini sta pojavljanje močvirskega trpotca zabeležila Pign-ato (1984: 629) in Poldini (1991: 595) za Italijo oz. Furlanijo-Julijsko krajino. Za ozemlje Koroške ga navajajo Hartl & al. (1992: 275). Zanj so izdelali tudi karto razširjenosti s pripombo (1992: 391), da je takson "unvollständig beachtet". Za Hrvaško ga navaja Horvatič (1931: 59) v asociaciji Cyperetum micheliani, včasih tudi v združbi Bi-dentetum tripartiti ter v sorodnih plevel-nih združbah na vlažnih ornih tleh. Pri nas omenja P. intermedia edino E. Mayer (1952: 237) za južno Primorsko. Podatek se nanaša na širše etnično ozemlje. Avtor ga je povzel po Pospichalu (1899: 670), ki navaja lokalitete v Spodnji Furlanski nižini: "von Primero und Grado, am Canal Anfora bei Aquileja, auf der Isola Morosini u.a." Za Slovenijo smo pojavljanje močvirskega trpotca prvič predstavili avtorji tega članka na simpoziju Flora in vegetacija Slovenije septembra 1992 v Krškem. Omenjen je bil v fitocenološki tabeli na posterju z naslovom: Prispevek k poznavanju flore in vegetacije vlažnih rastišč Slovenije. Prispevek smo še istega leta v obliki članka oddali za zbornik simpozija. Omenjen je še v poročilu (mscr.) projekta Zasnova rajonizacije ekosis-temov Slovenije (Seliškar, Trpin & Vreš 1994: 60-61). Iz florističnih popisov so razvidna nahajališča, kjer je bil obravnavani takson zabeležen. Sami smo pregledali svež rastlinski material P. mtermedia iz 40-ih nahajališč, od katerih je 33 dokumentiranih s herbarijskimi polarni v delovnem herbariju Biološkega inštituta ZRC SAZU (v tekstu ZRC) in Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani (v tekstu LJU). Na osnovi teh podatkov smo izdelali karto razširjenosti, ki ponazarja trenutno poznavanje razmer v Sloveniji. Pregled nahajališč za ozemlje Slovenije: 0159/2 (UTM WL58) Slovenija: Posavje: Prilipe, v drugi mrtvici - na vlažnem. 185 m n.m. 26. 9. 1992. Leg. & det, D. Trpin & B. Vreš (ZRC 132), 0450/2 (UTM VL34) Slovenija: Notranjska: Zajelšje, malo akumulacijsko jezero na potoku Klivnik (Mola) - na močvirnem mestu ob izlivu potoka Klivnik. 460 m n.m. 13. 10. 1994. Leg. & det. A. Seliškar & B, VreŠ (FLOP). 0451/2 (UTM VL44) Slovenija: Notranjska: Ilirska Bistrica, Samsov mlin pri zaselku Dolnji Zemon - na vlažnem mestu na produ na desnem bregu reke Reke. 420 m n.m. 13. 10. 1994. Leg. & det. A. Seliškar & B. Vreš (ZRC 159). 0451/3 (UTM VL34) Slovenija: Notranjska: Harije, veliko akumulacijsko jezero Klivnik - na močvirnih mestih. 440 m n.m. 13. 10. 1994. Leg. & ipn* : * det. A. Seuškar & B, Vreš (ZRC 160). 0549/1 (UTM VL13) Slovenija: Kraški rob: Movraž - na vlažni njivi. 200 m n.m. 27. 9. 1994. Leg. M. Culiberg; det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš (ZRC 157). 0549/2 (UTM VL13) Slovenija: Kraški rob: Movraška vala, pod zaselkom Dvori - na vlažni njivi. 170 m n.m. 27. 9. 1994. Leg. & det. A. Seliškar & D. Trpin & B. Vreš (FLOP). 0557/1 (UTM WL13) Slovenija: Bela krajina: Hrast - na vlažnem travniku ob robu ribnika. 225 m n.m. 5. 7. 1979. Leg. & deu A. Podobnik; rev. D. Trpin & B. Vreš (UU 96422). 9262/1 (UTM WM88) Slovenija: Prekmurje: Ledavsko jezero, Ropoča ves -na vlažnem. 225 m n.m. 13. 8. 1993. Leg. & det. A. Seliškar & D. Trpin & B. Vreš (ZRC 139). 9262/3 (UTM WM87) Slovenija: Prekmurje: Ledavsko jezero, Krašči - na vlažnem. 225 m n.m. 12. 8. 1993. Leg. & det, A. Seuškar & D. Trpin & B. Vreš (ZRC 138). 9357/3 (UTM WM16) Slovenija: Dravska dolina: Radlje ob Dravi, Zg. Vižinga - na produ ob ribniku pri kmetiji Hez!. 340 m n.m. 1. 8. 1994. Leg. & det. B. Vreš (ZRC 152). 9360/1 (UTM WM57) Slovenija: Pomurje: Selnica ob Muri, Vranji Vrh, ob drugem ribniku - na vlažnem. 230 m n.m. 12. 8. 1992. Leg. & det. A. Seuškar & D. Trpin & B. Vreš (ZRC 136). 9361/2 (UTM WM77) Slovenija: Pomuije: Lutverci, ribnik v gramoznici - na vlažnem. 215 m n.m. 12. 8. 1992. Leg. & det. A. Seuškar & D. Trpin & B. Vreš (ZRC 137). 9361/2 (UTM WM77) Slovenija: Štajerska: Med krajema Podgrad in Lutverci - na vlažnem. 200 m n.m. 16. 6. 1994. Leg. & det. B. Vreš (ZRC 144). 9361/2 (UTM WM77) Slovenija: Štajerska: Podgrad - Lutverci, ob potoku Plitvica - na vlažni njivi. 210 m n.m. 2. 8. 1994. Leg. & det. D. Trpin & B. Vreš (ZRC 146). 9361/2 (UTM WM77) Slovenija: Štajerska: Podgrad, ob reki Muri - na vlažnem mestu. 210 m n.m. 16. 6. 1994. Leg. & det. B. Vreš (ZRC 145). 9361/3 (UTM WM67) Slovenija: Apaško polje: Žepovci, v gramoznici - na vlažnem. 224 m n.m. 12. 8. 1992. Leg. & det. A. Seuškar & D. Trpin & B. Vreš (ZRC 135). 9362/4 (UTM WM96) Slovenija: Prekmuije: Dokležovje, gramoznica ob Muri, ob cesti proti Veržeju - vlažna peščena tla. 184 m n.m. 12. 7. 1994. Leg. & det. N. Jogan (USP). 9364/3 (UTM XM06) Slovenija: Prekmurje: Dobrovnik, Dobrovniško Dolinsko, ob Radmožanskem kanalu - na močvirnem. 174 m n.m. 20. 8. 1992. Leg. & det. B. Vreš & L. Vreš (ZRC 134). 9455/2 (UTM VM95) Slovenija: Koroška: Mežiška dolina: Dobrije - na produ ob reki Meži. 360 m n.m. 2. 8. 1994. Leg. & det. N. Jogan (ZRC 150). 9455/3 (UTM VM95) Slovenija: Koroška: Mežiška dolina: Poljana - na produ ob reki Meži. 440 m n.m. 4. 8. 1994. Leg. & det. B. Vreš (ZRC 149). 9456/1 (UTM WM06) Slovenija: Koroška: Dravograd, Črneče - v vlažnem vrtu. 340 m n.m. 2. 10. 1994. Leg. & det. B. Vreš (ZRC 158). 9460/1 (UTM WM56) Slovenija: Pesniška dolina: jezero Pernica - na vlažnem. 250 m n.m. 20. 7. 1992. Leg. & det. A. Seliškar & D. Trpin & B. Vreš (ZRC 141). 9460/2 (UTM WM55) Slovenija: Štajerska: Jezero Pristava med Lenartom in Pernico - na vlažnem. 240 m n.m. 20. 7. 1992. Leg. & det. A. Seliškar & D. Trpin & B. Vreš (ZRC 142). 9460/2 (UTM WM66) Slovenija: Štajerska: Lenart v Slovenskih goricah, jezero Komamik - na vlažnem travniku. 236 m n.m. 2. 8. 1994. Leg. B. Drovenik; det. D. Trpin & B. Vreš (ZRC 147). 9461/2 (UTM WM76) Slovenija: Prlekija: Grabonoš, ppd Grabonoškim vrhom - na vlažni njivi. 250 m n.m. 10. 6. 1994. Lig. S. Kreft, N. Praprotnik, H. Urbas H. & B. Vreš; det. B. Vreš (ZRC 143). 9463/1 (UTM WM95) Slovenija: Pomuije: 1 km vzhodno od Veržeja -gramoznica, vlažna peščena tla. 183 m n.m. 11. 7. 1994. Leg. & det. N. Jogan (USP). 9463/1 (UTM WM96) Slovenija: Prekmuije: Dokleževje, pod mostom čez Muro - prodišče. 185 m n,m. 24. 8, 1994. Leg. & det. A. Seliškar (ZRC 148). 9464/2 (UTM XM16) Slovenija: Prekmuije: Dolga vas - vlažna žitna njiva. 165 m n.m. 1994. Leg. & det. N. Jogan (USP). 9556/2 (UTM WM14) Slovenija: Mislinjska dolina: Mislinjska Dobrava, Dobrovski kot - na vlažni njivi pri odcepu za Graško goro in Šmiklavž. 500 m n.m. 2. 8. 1994. Leg. & det. N. Jogan (ZRC 151). 9560/3 (UTM WM54) Slovenija: Štajerska: Rače, vzhodni veliki ribnik - na vlažnem. 260 m n.m. 1. 8. 1992. Leg. & det. D. Trpin & B. Vreš (ZRC 131). 9561/4 (UTM WM74) Slovenija: Štajerska: Borovci - na vlažnem. 220 m n.m. 8. 9. 1992. Leg. & det. D. Trpin & B. Vreš (ZRC 130). 9562/4 (UTM WM94) Slovenija: Štajerska: Ormoška laguna, tretji ribnik - na vlažnem. 210 m n.m. 8. 9. 1992. Leg. & det. D. Trpin & B. Vreš (ZRC 129). 9661/2 (UTM WM73) Slovenija: Štajerska: Ptuj, Sp. Šturmovci - na robu njive s koruzo. 220 m n.m. 17. 9. 1994. Leg. & det. H. Urbas (ZRC 156). 9756/1 (UTM WM02) Slovenija: Štajerska: Braslovče, Braslovško jezero - na vlažnem. 295 m n.m. 5. 8. 1992, Leg. & det. A. Seliškar (FLOP). 9758/3 (UTM WM22) Slovenija: Štajerska: Goričica, med Trnovcem in Blagovno, v spodnjem ribniku na desni strani ceste. 265 m n.m. 29. 7. 1993. Leg. & det. B. Vreš & D. Trpin (ZRC 085). 9758/3 (UTM WM22) Slovenija: Štajerska: Goričica, med Tmovcem in Blagovno, ob drugem ribniku nad cesto - na vlažnem. 270 m n.m. 10. 9. 1992. Leg. & det. D. Trpin & B. Vreš (ZRC 133). 9852/4 (UTM VM50) Slovenija: Okolica Ljubljane: Vižmarje, Dvor - žitna njiva. 300 m n.m. 17. 6. 1994. Leg. & det. H. Urbas & N. Jogan (USP). 9853/1 (UTM VM61) Slovenija: Gorenjska: Mengeš, opekarna - na vlažnem. 320 m n.m. 11. 8. 1992. Leg. & det. A. Seliškar (ZRC 140). 9853/3 (UTM VM60) Slovenija: Ljubljana, Črnuče - v vlažnem vrtu. 298 m n.m. 7. 8. 1994. Leg. & det. D. Trpin (FLOP). 9854/4 (UTM VM81) Slovenija: Zasavje: Mošenik pri Moravčah - na vlažnih mestih ob robu gozda. 400 m n.m. 8. 1994. Leg. & det. N. Joga» (USP). 9952/2 (UTM VM50) Slovenija: Okolica Ljubljane; Podutik - na vlažnem mestu v vrtu. 300 m n.m. 20. 9. 1994. Leg. & det. B. Vreš (ZRC 155). 9953/4 (UTM VM60) Slovenija: Okolica Ljubljane: Sostro, Zavoglje - na vlažnem mestu ob reki Ljubljanici. 300 m n.m. 25. 7. 1994. Leg. & det. B. Vreš (ZRC 153). 9953/4 (UTM VM60) Slovenija: Okolica Ljubljane: Zg. Kašelj - na vlažnih mestih. 300 m n.m. 9. 9. 1994. Leg. & det. A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš & N. Jogan (ZRC 154). 9959/3 (UTM WL49) Slovenija; Kozjansko: Mali Kamen - na vlažnem. 230 m n.m. 15. 6. 1993. Leg. & det. A. Seliškar & B. Vreš & D. Trpin (FLOP). 9959/4 (UTM WL49) Slovenija: Kozjansko: Podsreda - na vlažnem. 245 m n.m. 15. 6. 1993. Leg. & det. A. Seliškar & B. Vreš & D. Trpin (FLOP). 51 52 53 54 55 56 57 58 95 88 81 82 B3 84 85 SI. 2.: Razširjenost vrste P. intermedia v Sloveniji po srednjeevropski metodi florističnega kartiranja. Fig. 2.: The distribution of P. intermedia in Slovenia according to Centra! European method of floristic mapping. Iz karte razširjenosti je razvidno, da je bil P. intermedia Godr. v Sloveniji pogosteje opažen v subpanon-skem in predalpskem florističnem območju. Posamezne navedbe v pred-dinarskem in submediteranskem svetu pripisujemo dejstvu, da je pojavljanje močvirskega trpotca na Slovenskem še premalo raziskano. Da bi dobili popolnejšo sliko o razširjenosti te vrste pri nas, bo potrebno posvetiti taksonu na terenu še več pozornosti. 4. Ekologija (A. Seliškar) P. intermedia je izrazito heliofilna in higrofilna vrsta, ki uspeva na slabo poraslih, večinoma glinastih in dobro hranljivih tleh ob ribnikih, jezerih, počasi tekočih vodah, na kolovozih, vlažnih njivah in podobnih rastiščih, Predvsem na bregovih sredi poletja osušenih ribnikov, večinoma kot enoletnica, pogosto povsem dominira v inicialnem razvojnem obdobju obrežnih rastlinskih združb. Kasneje, ko poženejo višje rastoče vrste npr. Polygonum sp. div., Bidens tripartita, Rumex maritimus, Carex bohemica idr., vitalnost močvirskega trpotca usiha. Razmeroma dobro prenese kratkotrajno poplavljenje, slabše dolgotrajnejšo sušo. Pri pregledovanju rastišč močvirskega trpotca smo ugotovili, da se pojavlja v naslednjih združbah: Lin-demio-Eleocharitetum ovatae, Cypero-Limoselletum, Rumicetum maritimi, novo opisani zdužbi Polygne avicula-ris-Plantaginetum intermediae in v floristično siromašnem inicialnem stadiju, ki smo ga poimenovali Plantago intermedia-stadij (tab. 2). Združba Rumicetum maritimi se v nekaterih ribnikih razvije v kasnem poletju na rastiščih, ki so jih prvotno poraščale združbe razreda Isoeto-Nanojuncetea in so zato prisotne tudi značilne vrste tega razreda vključno z vrsto P. intermedia . Isoeto-Nanojuncetea Br.-Bl. et Tx. 1943 ex Westhoff et al. 1946 Cyperetalia fusci (Klika 1935) Muller-Stoll 1961 Elatini-Eleocharition ovatae Pietsch 1965 Eu-Eleocharitenion ovatae Pietsch 1973 Lindernio-Eleocharitetum ovatae (Simon 1950) Pietsch 1961 (tab. 2, popisi 1-3) Heleocharito acicularis-Limoselletum aquaticae \Vendelberger- Zelinka 1952 (tab. 2, popisa 4-5) Polygono avicularis-Plantaginetum intermediae ass. nova (tab. 2, popisi 19-25) Plantago intermedia-stadij (tab. 2, popisi 9-18) Bidentetea tripartiti R. Tx. et al. in R. Tx. 1950 Bidentetalia tripartiti Br.-Bl. et R. Tx. ex Klika et HadaČ 1944 Bidention tripartiti Nordhagen 1940 em. R. Tx. in Poli et J. Tx. 1960 Rumicetum maritimi Sissingh ex R. Tx. 1950 (tab. 2, popisi 6-8) Polygno avUulari-Plantaginetum intermediae ass. nova Nomenklatorični tip: tabela 2, popis št. 19. Združba Polygno aviculari-Plantag-inetum intermediae (združba črnordeče ostrice in močvirskega trpotca) je poimenovana po prevladujoči vrsti P. intermedia in po stalno prisotni vrsti Polygonum aviculare. Diferencialne vrste so Matricaria chamomilla, Plantago major, Matricaria discoidea in Poa annua, ki združbo razlikujejo od ostalih iz razreda Isoeto-Nanojuncetea, kamor smo novo združbo uvrstili. Značilnice razreda in reda Cyperetalia fuscae so razmeroma dobro zastopane, medtem ko zvezo Elatini-Eleocharition ovatae predstavlja le nakaj vrst. Med ostalimi vrstami so pogos- tejše iz razreda Bidentetea in Phrag-miti-Magnocaricetea, ki jasno nakazujejo vlažnejša rastišča in razlikujejo asociacijo od pohojenih združb na suhih, večinoma peščenih tleh. Združbo smo prvotno začasno poimenovali Cy-pero-Plantaginetum intermediae (SeliŠ-kar, Trpin, Vreš - v tisku). Značilna rastišča so bregovi in osušena dna ribnikov z zbitimi, glinenimi tlemi v katerih je večja količina organskega jezerskega detritusa. Ponekod so na obrežju zaradi hoje tla še dodatno poteptana. V združbi prevladujejo enoletne rastline in je izrazito pionirska. Pokrovnost je med 40% in 70%. Poprečna višina rastlin je 15 cm, le nekatere posamezne dosegajo do 30 cm. Fiziognomsko je združba nekoliko podobna asociaciji Matricario-Pofygonetum arenastri T. Müller in Oberd. 1971 na suhih pohojenih tleh. V primerjava z ostalimi združbami zveze Elatini-Eleocharition ovatae ugotavljamo, da so določene povezave predvsem v prisotnosti vrst Polygonum aviculare, Poa annua, Plantago major, razlike pa so v odsotnosti značilnih vrst (Piulippi 1974, Pietsch 1973). Vzrok za floristično manj bogato združbo je morda v razmeroma maloštevilnih potencialnih rastiščih in to, da jih je ustvaril človek šele v bližnji preteklosti, največ pred približno dvajsetimi leti. Tab. 2.: Polygno aviculari-Plantaginetum intermediae ass. nova in druge združbe z vrsto P. intermedia Tab. 2.: Polygno aviculari-Plantaginetum intermediae ass. nova and other communities with the species P. intermedia Številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 2021 2223 24 25 Popisna površina (m2) 1510 25 15 20 20 25 25 4 10 10 5 4 25 25 15 20 1 4 5 10 6 1010 5 Nadmorska višina (m) x 10 25 25 26 2222 22 22 22 46 46 46 28 26 29 26 19 26 27 25 25 34 25 46 25 19 Število vrst 1211 13 12 16 13 17 10 6 8 8 8 12101212 13 12 14 14 1 5 20 U 13 14 Isoeto-Nanojuncetea Plantago intermedia + + + 1 + 1 + + 3 + 223+ + 1 + 4 3 2 3 12 2 1 Juncus bufonius 1 + + . . + Centaurium pulchellum Eleocharis acicularis + . . Cyperetalia Jusci Cyperus fuscas 1 . . 2 + 3 + 1 . 1 . . . 1 2 + . . 2 2 2 2 . . 2 Gnaphalium uliginosum . + + 1 + 1 1 . + 11 .+ + +. 2 . . + . . Dichostylis micheliana . 2 . Peplis portula . . + Elatini-Eleocharition ovatae Eleocharis ovata . + + 1 + Lindemia procumbens + + + 1 + Limosella aquaúca + 4 Lindemia dubia 4 . . 1 2 2 . . . Eleocharis camiolica ? Verónica peregrina \ Carex bohémica Številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 9 10 11 1213 14 1516 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Elatine triandra Riccia sp. Razlikovalnice asociacije Polygonum aviculare Matricaria chamomilla Plantago major Matricaria discoidea Poa annua Eleusine indica Bidentetea Rumex maritimus Bidens tripartita Polygonum persicaria Polygonum lapathifoltum Rorippa palustris Alopecums aequalis Polygonum tomentosum Atriplex prostrata Bidens cemua Polygonum hydropiper Rorippa sylvestris Polygonum mite Phragmiti-Magnocaricetea Lythrum salicaria Veronica anagallis-aqualica Alisma plantago-aquaüca Leensia oryzoides Lycopus europaeus Rorippa amphibia Mentha aquatica Alisma lanceolatum Glyceria maxima Typhoides arundinacea Carex elata Typha latifolia Eleocharis palustris Equisetum palustre Carex pseudocyperus Spremljevalke Echinochloa crus-galli Juncus articulatus Chenopodium glaucum Rumex crispus Sonchus asper Myosoton aquaticum Chenopodium album Ranunculus repens_ +++++. . . + . . . + . .+ ....+ +..... ......+ + 4 2 4 3 . + 2 + . 1 . + + + 1 + 2 . + 2+321111 . . +....... + . . + . .1.21 .11.. . . 1 + . . . + . . . + . . . ....131.1 + . 1 + 1 . . . + . . . 1 . +...... + 1..... + 2 + + . 1 . + + , 1 1 + + + . + + + 1 . + . + + 2 ... . 1 + . . . + + + . 1 2 1 . . + .......+ . . . . . + 12+. .....1 . . . 1.11. . + + . + 1 + + + + + 1 . 1 + + 2 + + + 1 1 . . . + + . + . . + + . . . 2 . . 2 2 . . .1 .+211 + . + ...+ + + + + 2 1 + . + . . + Številka popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1112 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Polygonum ampkibium + . . Trifolium repens Digitaria ischaemum Batrachium circinatum Panicum miliaceum Rudbeckia laciniata Carex hirta Mentha x verticillata Cynodon dactylon Gratiola officinalis Anagallis arvensis Epiiobium hirsutum Juncus effusus ......1 Chenopodium potyspermum Cardamine hirsuta Juncus compressus .1........ ......+ Setaria viridis Potentilla reptans . . . + 1..... Agrostis canina .......3 . . Plantago lanceolata Taraxacum officinale . . . +...... Sctrpus sylvaticus Juncus acutiflorus Lysimachia nummularis ......+ . . . Lotus comiculatus .........+ Thalictrum flavum Valeriana officinalis Agrostis stolonifera .........+ Scutellaria galericulata .........+ Triglochin palustre .........F Legenda: Združbe in lokalitete Legend: Communities and localities I. Lindemio-Eleocharitetum ovatae, 1. jezero Pristava (Šikeijev ribnik), 19. 7. 1992 2. jezero Pristava (Šikerjev ribnik), 19. 7. 1992 3. Lopata, ribnik v gozdu, 5. 8. 1992 II. Cypero-Limoselletam 4. Ledavsko jezero, na dnu, 13. 8. 1992 5. var. Riimex maritimus, Ledavsko jezero, na dnu, 13. 8. 1992 III. Rumicetum maritimi 6. Ledavsko jezero, na dnu, 14. 9. 1993 7. Ledavsko jezero, ob bregu, 14. 9. 1993 8. Ledavsko jezero, na dnu, 12. 8. 1992 IV. Plantago intermedia-stadij 9. zgornje jezero na potoku Klivnik (Mola), 13. 10. 1994 10. zgornje jezero na potoka Klivnik (Mola), 13. 10. 1994 11. zgornje jezero na potoku Klivnik (Mola), 13. 10. 1994 12. Mali Kamen, Kozjansko, suh ribnik, 16. 6. 1993 13. ribnik pri Vranjem Vrhu, 12. 8. 1992 14. Braslovče, akumulacija, Plavčeva puša, 5. 8. 1992 15. ribnik pri Vranjem Vrhu, 12. 8. 1992 16. Hrastje-Mota, gramoznica v Hrastju, 13. 8. 1992 17. Rače, vzhodni ribnik (Gajič), 23. 6. 1992 18. var. Triglochin palustre, Zg. Kašelj, 9. 9. 1994 V. Polygono avicularis-Plantaginetum intermediae 19. jezero Pristava (Šikeijev ribnik), 19. 7. 1992 20. jezero Pristava (Šikeijev ribnik), 23. 8. 1994 21. Krašnja, koruzna njiva, 1. 8. 1995 22. jezero Pristava, 19. 7. 1992 23. jezero Mola, 13. 10. 1994 24. jezero Pristava (Šikeijev ribnik), 23. 8. 1994 25. Gradišče, gramoznica v gozdu, 23. 8. 1995 Summary During the investigation of wetland flora and vegetation in Slovenia, a species similar to Plantago major was found in the Pernica and Pristava (NE Slovenia) water reservoirs on July 20, 1992. Later examination identified the taxon Plantago intermedia Godr. which was found for the first time in Slovenia. The systemic position of this species has been interpreted in various ways. Some authors treat it as a subspecies of P. major L. subsp. intermedia (Godr.) Lange (syn. P. major subsp. pleiosperma Pilger pro max. parte) and others as the microspecies P. intermedia. Different morphological signs of P. major and P. intermeia are compared and on this basis a determination key of the most important diagnostic signs prepared. A horology for Slovenia has been prepared in detail and is shown on the map. Distribution in neighbouring regions is also discussed: the species is known in Friuli, Carinthia, and Croatia. P. intermedia gTOws on loamy soils, in dry fish ponds, in wagon ruts, on wet fields, and similar places. It appears in the pioneer communities Lindemio-Eleocharitetum ovatae, Cypero-Limoselletum, Rumice-tum maritimi, the floristically poor initial stadium Plantago intermedia-stadium, and in the newly described association Polygno avicularis-Plantag-inetum intermediae ass. nova. This association spreads on the banks or bottoms of diy fish ponds and in soils sometimes trampled upon but still moist and well supplied with nutrients. Differential species are Matricaria chamomilla, Plantago major, Matricaria discoidea, Poa annua, and Polygonum aviculare. The physiognomy of the community is similar to Matricario-Polygonetum arenastri on dry, more or less skeletal soil and can be considered an analogous community to Polygno avicularis-Plantaginetum intermediae on wet soils. Literatura: Casper, j. 1974: Plantaginaceae.- v hegi, g.: Ilustrierte Flora von Mittel-Europa.Band V/l, Carl Hanser, München. Ehrendorfer, F. 1973: Liste der Gefässpflanzen Mitteleuropas. 2. Aufl., Gustav Fischer, Stuttgart. grabherr, G. & mucina L. (Hrsg.), 1993: Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil II. Gustav Fischer Verlag, Jena. HAYEK, A. 1930: Prodromus Florae peninsulae Balcanicae. Feddes. repert. Beihefte Bd. 30/2. Hartl H. & all. 1992: Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Klagenfurt. hess, E. H., E, Landolt et R. hirzel 1980: Flora der Schweiz und angrenzender Gebiete. Band 3, 2. Aufl., Birkhäuser, Basel, Stuttgart. HEIN , S. & Š. HUSÄK, 1978: Higher plant comraunities. In Dykyjovä, D. & J. Kvet (Hrsg.), Pond littoral ecosystems. pp. 23-64, 93-95. Springer Verlag, Berlin. HORVATIČ, S. 1931: Bilješke o nekim manje poznatim biljkama iz hrvatske flore. Acta Botanica Instituti Botanici Universitatis Zagrebensis. Vol. VI. 56-65. Zagreb. JAVORKA, S. 1925: Magyar Flora II (Flora Hungarica), Budapest. Koch, W. 1928: Studien über kritische Schweizerpflanzen I. - Berichte d. Schweiz. Bot. Gesell. XXXVII. MAYER, E. 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela IV. razr. SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3), Ljubljana. meusel, H., E. Jäger, S. Rauschert, e. Weinert 1978: Vergleichende Chorologie der Zentraleuropäischen Flora 2. Gustav Fischer Jena. Moore, D.M. 1976: Plantago v TUTIN, T.G. et al.: Flora Europaea 4. University Press, Cambridge. OSWALD, K 1994: Plantaginaceae v adler W. & oswald K & fischer K: Ekskursionsflora von Österreich, Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart und Wien. PHILIPPI, G. 1974: Klasse: Iso&to-Nanojuncetea Br.-Bl. & Tx. 1943. - v OBERDORFER E.: Süddeutsche Pflanzengesellschaften, Gustav Fischer Verlag. pietsch, W. 1973: Beitrag zur gliederung der europaischen Zwergbinsengesellschaftcn (Isoäto-Nanojuncetea Br.-Bl. & Tx. 1943).- Vegetatio 28 (5-6): 401-438. PlGNATTI, S. 1982: Flora d'Italia 2. Edagricole, Bologna. PILGER, R. 1922: Uber die Formen von Plantago major L. Fedde: Repertorium specierum novarum regni vegetabifis Fase. XVIII, 257-283, Berlin-Dahlem. Pilger, R. 1937: Plantaginaceae v engler A.: Das Pflanzenreich Regni vegetabilis conspectus, Leipzig. POLDINI, L. 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale, Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universita di Trieste, Udine. pospichal, E. 1899: Flora des österreichischen Küstenlandes. II, Franz Deuticke, LeipzigWien. ROTHMALER, W. & all., 1988: Exkursionsflora für Gebiete der DDR und der BRD. Band 4., Kritischer Band, Berlin. SCHÖNFELD, P. & BRESINSKY A. 1990: Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Bayerns, Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart seuškar A., D. trpin & B. vreš, 1994: Flora in vegetacija vlažnih, močvirnih in vodnih rastišč. Zasnova rajonizacije ekosistemov R Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov Slovenije). Oddelek za Biologijo, Biotehniška fakulteta. Ljubljana, (mser.) SEUŠKAR A., D. Trpin & B. vreš: Flora in vegetacija vlažnih rastišč Slovenije - I. Acta biologica Slovenica (v tisku). Izpopolnjena nomenklaturna razčlenitev gozdnih združb v Primorju Improved nomenclatorial differentiation of forest communities in the Slovene Littoral Milan Pis kern ik Lokev 118, 66215 Divača, Slovenija Izvleček: V prispevku je obravnavana vrzel v sistemu gozdne vegetacije Primerja na nivoju med osnovnimi združbami in podzdružbami. Abstract: The author discusses the hiatus existing in the forest vegetation system of the Littoral region of Slovenia on the level between basic units and subassociations. Nomenclature: F. Ehrendorfer (ed.) 1973 V razpravi "Gozdna, travniška in pleveliščna vegetacija Primorske" (1991) so bile predstavljene mikroreliefne osnovne združbe, hkrati pa upoštevano načelo, da se podzdružbe opredeljujejo po pridruženih drevesnih vrstah. To načelo, ki ga je upošteval tudi dr. Maks Wraber, je za gozdarstvo edino smiselno. Vemo pa, da se osnovne združbe upravičeno delijo tudi floristično na manjše dele, ki so ekološko bolj enotni. To so podzdružbe - subasociacije v običajnem pomenu. Če seveda vztrajamo, da so nosilke podzdružb v gozdovih drevesne vrste, moramo floristične podzdružbe uvrstiti drugače. Po mojem pojmovanju naj bi bila ta razčlenitev višja od subasoci-acijske in izražena s trinarno, včasih pa s še bolj sestavljeno nomenklaturo. V tem smislu sem poizkusil mikroreliefne združbe v Primorju že v prej omenjeni razpravi načelno dodatno razčleniti na primeru ene združbe in pri kasnejši celovitejši analizi ugotovil, da je to pravzaprav zelo preprosto, če ostanemo v mejah ene vrste kamnin. Zato se kaže ta raz- členitev na apnencu izrazito manj bogata kot na različnih vrstah fliša, seveda pa je v obeh primerih opazna razlika med priobalnim in notranjim območjem. Razlikovalne rastline, ki dobro označujejo ta sistematski rang, naštevam od najbolj sušnih (hkrati degradiranih?) do najbolj vlagoljubnih združb. Kakor na drugih ravneh sistema se tudi na tej uveljavljajo prehodi v različnih smereh. Navedene rastline se torej večinoma pojavljajo v različnih združbah z vzporednim pomenom. Pri združbah na apnencu ni bilo mogoče na ta način opredeliti 4 popisov (1,3 %) izmed 300, na flišu pa 2 popisa izmed 197 (1,0 %). Rastline tega sistematskega ranga so: A. Apnenec 1. Priobalno območje: Asparagas acutifolius. 2, Osojne lege priobalnega območja in notranji Kras: Drypis spinosa, Anthericum ramosum, Asparagus tenuifolius, Brachypodium rupestre, Sesleria autumnalis, podagraria, Anemone nemorosa, Hepático nobilis, Symphytum v spodnjem gorskem pasu pa tuberosum, Aegopodium tudi Lathyrus vernus. Tab. 1: Zeliščne vrste za trinarno poimenovanje na apnencu Območje Število popisov Vrsta la lb 10 17 28 36 56 66 45 51 19 23 27 45 34 32 40 30 29 32 Število pojavljanj na posameznem območju Drypis spinosa Anthericum ramosum Asparagus tenuifolius Brachypodium rupestre Sesleria autumnalis Symphytum tuberosum Aegopodium podagraria Lathyrus vernus Anemone nemorosa 1......... 19612 10 111211. . 2 55647852. . 51281265 83 4 . 43 353 315118 . . . . 1 . . . 7 12 .....2. ... . ......2 7.. .......3 1 3 Legenda območij: la prisojna stran Vipavske doline; 1b priobalni pas; 10, 17, 28, 36 sušne združbe notranjega Krasa; 56, 66 spodnji gorski pas; 45, 51 sveže združbe notranjega Krasa B. Fliš 1. Priobalno območje: Brachypodium rupestre, Carex flacca, Viola riviniana. 2. Notranji fliš. a) Vipava, komenska jerovica, pet-rinjski in pivški fliš: Centaurea angusti-folia, Chamaecytisus supirms, Cruciata glabra; v Vipavi Aruncus vulgaris, drugje Actaea spicata, b) Brkini - revnejše združbe: Genista tinetoria, Calluna vulgaris, Pteridiitm aquilinum, Calamagrostis arundinacea, Athyrium filix-femina\ c) Brkini - bogatejše združbe: Fragaria vesca, Galium laevigatum, Prenanthes purpurea, Anemone nemorosa, Mycelis muralis. Ekološka izrazitost teh vrst je očitna in dokazuje, da so mikrore-liefne združbe osnovne enote vegetacijskega sistema. Tab. 2: Zeliščne vrste za trinamo poimenovanje na flišu Območje 84 94 106115 124128 Peucedanum cervaria Carex flacca Viola riviniana Centaurea angustifolia Chamaecytisus supinus Cruciata glabra Aruncus vulgaris 12..... 10..... 8..... . 12 . . . . . 5 12 . . . .59... . 5 . . . . Legenda: 84 Koprsko; 94 Vipavska dolina; 106 komenska jerovica, petrinjski in pivški fliš; 115, 124, 128 Brkini Območje 84 94 106115124128 Centaurea angustifolia . . 6 . . . Actaea spicata . . 3 . . . Genista tinctoria . . . 5 . . Calluna vulgaris . . . 15 . . Fragaria vesca . . . 10 . . Pteridium aquilinum .... 12 . Calamagrostis arundinacea .... 10 . Athyrium filix-femina .... 6 . Galium laevigatum .....9 Prenanthes purpurea .....11 Anemone nemorosa .....7 Mycelis muralis .....3 Pokritost popisov s temi vrstami je večinoma popolna. Nekaj primerov trinarne nomenklature (brez navedbe glavne drevesne vrste): - apnenec: Asparagi acuiifolii Bupleu-retum praealti; Dtypis spinosae, Anth-erici ramosi Coronillelum emeroidis; Asparagi tenuifolii, Brachypodii rupes-tris Frartguletum rupestris; Brachypodii rupestris Pulmonarietum angustifoliae; Anemones nemorosae Aristolochietum paliidae; Lathyri verni Calaminthetum grandiflorae; - fliš: Brachypodii rupestris Lonicere-tum etruscae; Caricis flaccae Colutee-tum arborescentis; Chamaecytisi supini Galietum purpurei; Callunae vulgaris Genistetum pilosae; Callunae vulgaris, Calamagrostidis arundinaceae, Fragari-ae vescae Hieracietum racemosi; Athy-rii filicis-feminae Plagiothecietum roe-seani; Prenanthis purpureae Scrophula-rietum nodosae. Vsekakor se pri tej obravnavi vsiljuje še pomen grmovnih vrst za vegetacijski sistem, saj se pojavljajo ekološko zelo različne vrste. Njihov termofilno-kserofilni niz na apnencu obsega razpon Pistaaa terebinthus -Sambucus nigra. Na flišu manjkata Pistacia terebinthus in Amelanchier ovaUs; samostojnega pomena nima Cornus mas, mnogo pomembnejša je Prunus spinosa, medtem ko so svojevrstni Pirus piraster, Rubus hirtus in Rubus idaeus. Na flišu je tudi nekaj primerov brez grmovnih vrst; za te sta značilna Avenella flexuosa in Dry-opteris fila-mas. Pomen navadne krh-like ni jasen. Vidimo, da grmovne vrste tudi razločno izražajo ekološko razčlenjenost in ekološki gradient. Zato bi pravzaprav sodile v vegetacijski sistem s kvadrinarno nomenklaturo, s čimer bi bil upoštevan tudi strukturni in obenem sinuzialni vidik. Razmerje med vrstami trinarne nomenklature in grmovnimi vrstami pa bi bilo treba še posebej opredeliti. V tabelah je prikazana razporejenost zeliščnih vrst za trinarno in posebej grmovnih vrst za kvadrinarno nomenklaturo. Vrstni red sledi toplotno-vlažnostnemu gradientu. Pri tem imajo termokserofilnejše vrste prednost. Na flišu v nekaj odstotkih popisov manjkajo vrste, ki sodijo v trinarno poimenovanje kalcifilnih združb v vsaki tabeli; največ jih manjka v popisih z jesensko vreso iz Brkinov (v 33% popisov). Tab. 3: Grmovne vrste za kvadrinamo poimenovanje na apnencu Obmocje Vrsta la lb 10 17 28 36 56 66 45 51 Število pojavljanj v 30 popisih Pistacia terebinthus Cotinus coggygria Amelanehier ovalis Prunus mahaleb Juniperus communis Cornus mas Ligustrum vulgare, Hederá heia Crataegus monogyna Cornus sanguínea Rosa arvensis Euonymus verrucosa Euonymus europaea Clematis vitalba Corylus avellana Sambucus nigra .5....... . 26 S 12 12 2 2 1 . . . ......6 . . , • • 12 12 11 9 Iii . 2 . 2 4 3 4 8 15 5 4 S . 2 1 . . 2 2 3 6 6 . 6 . . 12 13 6 2 . 5 1.3 2 4 5 4 6 . . . 11.13 15 . 1 . 1 . . 1 1 1 . . . . . 1 .... 1 . . . 1...... .......1 . . .......5 12 .........1 Legenda območij: la prisojna stTan Vipavske doline; lb priobalni pas; 10, 17, 28, 36 sušne združbe notranjega Krasa; 56, 66 spodnji gorski pas; 45, 51 sveže združbe notranjega Krasa Tab. 4: Grmovne vrste za kvadrinamo poimenovanje na flišu Tabela stran Število popisov Vrsta 84 94 106 115 124 128 38 43 30 35 24 21 število pojavljanj v 30 popisih Prunus mahaleb Cotinus coggygria Juniperus communis Prunus spinosa Ligustrum vulgare, Hedera helix Crataegus monogyna Rosa arvensis Corylus avellana Sambucus nigra Rubus hirtus Rubus idaeus 2 2.2. . 13 1 1 9 U Ifi 12 9 2 6 4 3 1 3 4 6 1 3 I . 2 7 112 . 2.16 . 2 3 16 1 . . 1 1 . . . . 1 2 . . . . 1 1 Legenda: 84 Koprsko; 94 Vipavska dolina; 106 komenska jerovica, petrinjski in pivški fliš; 115, 124, 128 Brkini Zusammenfassung Bei der Bearbeitung der Mikrore-liefwaldvegetation im Adriatischen Slowenien (1991) deutete der Autor die Frage der floristischen Gliederung der Grundgesellschaften an, sonst aber stützte er die Subassoziationen ausschliesslich auf beigemischte Baumarlen. Hier versucht er diese Lücke im Vegetationssystem zu beheben, Die floristische Gliederung der Mikrore-liefgesellschaften erweist sich nämlich als ziemlich intensiv und ökologisch deutlich ausgeprägt, so daß deren Gültigkeit als Grundgesellschaften ausser Zweifel steht. Der Autor vertritt die Meinung, dass die floristische Gliederung über derjenigen nach Baumarten steht, und dass es sich somit nicht um Subassoziationen handelt. Das Problem kann mit konsequenter Anwendung einer (wenigstens) trinären Nomenklatur gelöst werden. Dabei spielt die Gesteinsunterlage eine wesentliche Rolle; wenn diese einheitlich ist, ist nur eine Serie diesbezüglicher Differenzialarten vorhanden, sonst gibt Literatura: es mehrere davon (auf Flysch). Diese Arten werden im slowenischen Text aufgezählt. Der küstennahe Landstrich verhält sich als selbständiger Komplex auf beiden Gesteinsarten. Beispiele für einschlägige Einheiten sind im slowenischen Text ohne die dominanten Baumarten angeführt. Im Beitrag wird auch die Möglichkeit einer quadrinären Nomenklatur erwogen, die mittels Heranziehung von Straucharten formiert werden könnte. Die Straucharten in den Wäldern des Gebietes deuten tatsächlich eine sehr grosse ökologische Amplitude an (Pistacia terebinthus -Sambucus nigra). Zugleich würde damit auch der strukturelle (synusiale) Gesichtspunkt berücksichtigt. Die Tabellen veranschaulichen die Verteilung sowohl der Krautarten für die trinäre als auch der Straucharten für die quadrinäre Nomenklatur. Die Reihenfolge der angeführten Pflanzenarten entspricht dem Wärme- und Feuchtigkeitsgradient, wobei die ther-mo-xerophileren Arten jeweils den Vorrang haben. Piskernik, M., 1991: Gozdna, travniška in pleveliščna vegetacija Primorske. Strok, in znanstv. dela BF + IGLG 106. Ljubljana. Wraber, M., 1954: Splošna ekološka in vegetacijska oznaka slovenskega Krasa. Gozdarski vestnik, str. 269. Wraber, M., 1954: Glavne vegetacijske združbe slovenskega Krasa s posebnim ozirom na gozdnogospodarske razmere in melioracijske možnosti. Gozdarski vestnik, str. 282. Wraber, M., 1957: Gozdna vegetacija jerinskih tal na slovenskem Krasu. Gozdarski vestnik, str. 257. Wraber, M., 1967: Ökologische und pflanzensoziologische Charakteristik der Vegetation des slowenischen küstenländischen Karstgebietes. Mitteil. Ostalpin-dinar. pflsoz. Arbeitsgem. 7. Trst. m*. --ttmx^i-^tXBtm -. tfWiiMiiiwgwm» ■»• 24 Notulae ad floram Sloveniae 24. Ranunculus parviflorus L. Prva potrditev pojavljanja v Sloveniji v 20. stoletju. First confirmation of occurrence in Slovenia in the 20th century. 0548/1 Slovenija, Istra: In colle Sv. Štefan prope vicum Dragonja in valle fluvii Dragonja, herba inutilis in agris Medicaginis sativae, solo flyscheo, 30 m s. m., 27. 4. 1995, Leg. & det, T. Wraber, UU 125993. Štefani (1895: 70) te sredozemske zlatice za ozemlje današnje Slovenije ne navaja, pozna pa jo (na območju tedanje piranske občine) v Kaštelu (seveda po podatkih Loserja 1860: 274) in Plovaniji, danes v hrvaški Istri. Tudi Pospichal (1898: 95-96) nima nobenega nahajališča z ozemlja današnje Slovenije, pač pa jo navaja Marchesetti (1896-1997: 11) za Piran in Sečovlje. V herbariju LJU ni primerkov drobnocvetne zlatice z ozemlja Slovenije. Zaradi nepotijenosti pojavljanja v tem stoletju, toda ob hkratni majhni verjetnosti, da bi vrsta v Sloveniji izumrla, sta jo Wraber & skoberne (1989: 34) uvrstila med nezadostno poznane vrste. Drobnocvetna zlatica je bila v času najdbe na griču z razvalino cerkvice sv. Štefana zelo pogostna ("v tisočih"!), kot "plevel" na njivi z gojeno lucemo (Medicago sativa), manj v obliki zelo majhnih in nizkih, mnogo več pa v obliki pokončnih ter bolj ali manj razraslih primerkov. Po izjavi dveh domačinov iz bližnjih Krkavč naj bi bila v dolini Dragonje pogostna, o čemer pa se bo treba šele prepričati. Čeprav ni izključeno, da bo na opisanem nahajališču zaradi spremembe kulture kmalu spet izginila, lahko ugotovimo, da gre za stalno prebivalko v najjužnejšem delu slovenske Istre in eno tistih rastlin, ki floristično diferencirajo topli koprski flišni okoliš /območje oljke, "regione dell'olivo" marchesetti (1896-1897)/ prav izločeni, a floristično neprimerno označeni koprsko-šavrinski distrikt severnoprimorskega sektorja jadranske province po Zupančič-u & al. (1987: 97) od široko zajetega submediteranskega fitogeografskega območja po m. wrabru (1969). Literatura: Loser, A., 1860: Specielles Verzeichnis der in der Umgebung von Capodistria in Istrien einheimischen Pflanzen. Österr. Bot. Zeitschr. 10: 273-301. Marchesetti, C., 1896-1897: Flora di Trieste e de' suoi dintorni. Pospichal, E., 1898: Flora des oesterreichischen Küstenlandes 2(1). štefani, A., 1895: La Flora di Pirano. Rovereto. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199. Wraber, T. & P. skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15. Zupančič, M., L. Marinček, A. Seliškar & I. Puncer, 1989: Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia, n. s. 13: 89-98. Tone Wraber 25. Symphytum bulbosum C. Schimper Novo nahajališče redke in malo znane vrste. A new locality of a rare and little known species. "Bil je tako navdušen botanik, da ga ni motilo niti nabiranje na pokopališčih." (PRAPROTNIK o V. Plemlu, Scopolia 27: 11, 1992) 0448/3 Slovenija, Istra: Koper, herba inutilis in coemeterio urbano, cum in tumulis recentibus turn in neglectis. Solo flyscheo. 10 m s. m. 27. 4. 1995, Leg. & det. T. Wraber. LJU 125992. S. bulbosum spada med redke vrste (Wraber & Skoberne 1989: 311), saj je edine nove podatke v 20. stoletju objavil Kaligarič (1987: 24), ki ob dveh nahajališčih z ozemlja slovenske Istre navaja tudi dve iz neposredne soseščine v hrvaški Istri. Opazili smo, da se ta lahko prepoznavni gabez pojavlja tudi na koprskem pokopališču, kjer raste bodisi na neoskrbovanih kakor tudi na sveže nasutih grobovih. Zunaj pokopališča ga nismo našli. Kaže, da je njegovo sinantropno pojavljanje del njegovih rastiščnih lastnosti. Kljub časovno redko posejanim najdbam je veijetno, da na flišnem Koprskem vendarle ni zelo redek. Literatura: Kaugarič, M., 1987: Floristične novosti iz slovenske Istre. Biol. vestn. 35(2): 19-26. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15. Tone Wraber 26. Thuja orientalis L. Spontano pojavljanje kultivirane rastline. Spontaneous appearance of cultivated plant. 9947/4 (UTM UM 90): Prižnica (Prččnica) nad zaselkom Globno pri Desklah (dolina Soče), grmišče črnega gabra, malega jesena in cera (Amelanchiero-Ostiyetum ?), 200 do 250 m, NE, apnenec, 9. 5. 1994. Leg. & det. I. Dakskobler (ZRC). 9747/4 (UTM UM 92): Kobarid, ob cesti proti Napoleonovemu mostu, gozdni rob (potenc. Saxífrago petraeae-Tilietum nom. prov.), okoli 210 m, E, apnenec, 21. 5. 1994. Leg. & det. I. Dakskobler (ZRC). 0148/4 (UTM VL 07): Primorska, Branik, obzidje gradu Rihemberk, apnenec. Leg. & det. N. Jogan, 1994 (UU). Vzhodni klek sem podivjano prvič opazil v zelo strmem (45 stopinj in več) pečevju na severovzhodnih pobočjih Prižnice (po Krajevnem leksikonu Slovenije I, 1968: 221 se grič imenuje Pr6čnica - 383 m) v srednji Soški dolini. Pečevje je poraslo z vrzelastim grmičevjem črnega gabra, malega jesena, cera, lipe, puhastega hrasta, dobrovite, drena, navadnega kločka in drugih loploljubnih grmovic. Našel sem več majhnih poganjkov, visokih od nekaj decimetrov do enega metra. Ponavadi so zakoreninjeni v golem skalovju (glej Register flore Slovenije, slikovne priloge, si. 86). Med spremljevalnimi vrstami imajo v zeliščni plasti večjo pokrovnost naslednje: Veralrum nigrum, Micromeria thymifolia, Asparagus tenuifolius, Campanilla pyramidalis, Moehringia muscosa, Aristolochia lutea, Sesleria autumnalis idr. En grmiček sem našel tudi v konglomeratnem spodmolu v grapi nad Globnim. Pobočja Prižnice so bila med prvo svetovno vojno zaradi silovitih bojev in obstreljevanja verjetno skoraj brez rastja. V razgaljeno pečevje so klekove storžke najbrž raznesli ptiči. Ker je zelo odporen proti suši, mu je uspelo preživeti v zelo surovih življenjskih razmerah. Tudi za sosednjo Avstrijo Adler in sodelavci (1994: 261) ugotavljajo, da se je ponekod udomačil v skalah. V Posočju sem klek doslej opazil še na gozdnem robu v skalnatem pobočju pri Kobaridu, blizu Napoleonovega mostu čez Sočo. Tu raste skupaj z vrstami Campanula carnica, Veratrum nigrum, Satureja montana, Coronilla emeroides, Geranium pyrenaicum, Saxífraga petraea in Euonymus latifolia. N. Jogan pa poroča o tretjem nahajališču v razpokah obzidja gradu Rihenberk, kjer raste nekaj manjših drevesc. Možno je, da se vzhodni klek na podobnih, to je skalnatih rastiščih spontano pojavlja tudi drugod v Sloveniji. Literatura: Adler, W. & al. 1994: Exkursionsflora von Österreich. Verlag Eugen Ulmer, Wien. Trpin, D. & B. Vreš 1995. Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. 28 Notulac ad floram Sloveniae Znanstvenoraziskovalni center S AZU, Ljubljana. Igor Dakskobler 27. Wolffia arrhiza (L.) Horkel ex Wimm. Nova in izginula nahajališča v Sloveniji. New and former localities in Slovenia. Nova nahajališča: 0158/1 (UTM WL28) Slovenija, Dolenjska: Šentjernej, Mršeča vas, v mlaki na robu vasi. 150 m n. m. 18. 06. 1992. Leg. & det.: A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš (FLOP). 9463/4 (UTM WM95) Slovenija, Prekmuije: Dolnja Bistrica, mlaka v vasi. 170 m. n. m., 05. 09. 1991. Leg. & det. A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš (FLOP); D. Trpin, B. Vreš (FLOP), 25. 05. 1995 (potrditev pojavljanja). 9463/4 (UTM WM95) Slovenija, Prekmuije: Dolnja Bistrica, Kolišče Bobri, v mrtvici Berek. 170 m n. m., 25. 05. 1995. Leg. et det.: D. Trpin, B. Vreš (FLOP). 9464/3 (UTM XM05) Slovenija, Prekmurje: Gabeije, Kolonija, v rečni mrtvici. 160 m. n. m., 17. 08. 1988. Leg. & det.: A. Podobnik, B. Vreš (FLOP). 91 M 93 94 95 96 97 98 99 eo BI 82 83 84 85 SI. 1: Razšitjenost navadne vodne lečice v Sloveniji. Fig. 1: Distribution of Wolffia arrhiza in Slovenia. 9464/4 (UTM XM15) Slovenija, Prekmurje: Kolonija Petišovci, pri gostišču Tri mlini, mlaka vzhodno od ceste Lendava-Mursko Središče. 160 m n. m., 03. 10. 1991. Leg. & det.: A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš (FLOP). 9464/4 (UTM XM15) Slovenija, Prekmuije: Kolonija Petišovci, pri gostišču Tri mlini, rečna mrtvica vzhodno od železnice Lendava-Mursko Središče. 160 m n. m., 03. 10. 1991. Leg. & det.: A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš (delovni herbarij ZRC 667). 9464/4 (UTM XM15) Slovenija, Prekmuije: Petišovci, Stari agrar (Jezero ob hrvatskem travniku), v mrtvici. 160 m n. m. 22. 08. 1995. Leg. et det.: A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš (FLOP). 0060/3 (UTM WL58) Slovenija, Štajerska: Brežice, poplavna ravnica Jovsi, mrtvica Črnec. 140 m n. m., 10. 06. 1993. Leg. & det.: A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš (FLOP,LIT). Izginula nahajališča: 9362/1 (UTM WM87) Slovenija, Prekmuije: Petanjci, v mlaki Zaton. 190 m. n. m. Leg.: A. Seliškar 1968 (LIT), B. Krajnčič 1976 (LIT), P. Skoberne 1982 (USP). 9464/1 (UTM XM06) Slovenija, Prekmuije: Velika Polana, mlaka Lepčovica (15 m vzhodno od hiše Velika Polana 155 - kmetija Režonja, pH vode 6,3). 166 m n. m., 1976. Leg. & det. B. Krajnčič (LIT). Vrsto je v Sloveniji prvič našel A. Seliškar (1968) v mlaki Zaton pri Petanjcih, kasneje jo je v Nemčavcih in Veliki Polani našel še Kranjčič (1974, 1976). Slednji avtor (1995: 17) predvideva, da je W. arrhiza na nahajališčih v Petanjcih in Veliki Polani izumrla. Vrsto s teh dveh nahajališč ohranjajo v kulturi v rastlinjaku fitofiziološkega laboratorija Visoke agronomske šole v Mariboru. Avtorji te notice smo vrsto našli še na zgoraj navedenih novih lokalitetah (si. 1), kar dokazuje, da se je z ornitohorno propagacijo širila z dosedanjih nahajališč pri nas oziroma z bližnjih v sosednjih deželah ali morda celo iz prezimovališč v Afriki. Tudi v prihodnje lahko pričakujemo izginjanje in novo pojavljanje vrste W. arrhiza, kar bo odvisno od naravnih sukcesij v mlakah in rečnih mrtvicah in seveda človekovega delovanja, ki bo lahko negativno (izsuševanje, zasipanje, onesnaževanje) ali pozitivno (ohranjanje mrtvic, nove mlake, ustrezne regulacije ipd.). Literatura: Krajnčič, B., 1974: Prispevek k poznavanju lemnacej severovzhodne Slovenije,- Biol. vestnik, 27 (1): 21-28. Krajnčič, B., 1976: Lemnaceje na področju Slovenije,- Biol. vestnik 24(2): 133-143. Krajnčič, B., 1995: Raziskave vodolečevk {Lemnaceac) v Sloveniji,- Flora in vegetacija Slovenije 1995, Zbornik povzetekov referatov, Ljubljana 21.-23. april 1995: 17. Seliškar, A., 1968: Najmanjša semenovka tudi pri nas - Proteus 31(4-5): 111-113. Seliškar, A., 1993: Vegetacija poplavnega območja Jovsi ob reki Sotli (Brežice, Slovenija).-Hladnikia 1: 35-46. Seuškar A., D. Trpin, & B. Vreš, 1993: Flora in vegetacija vlažnih, močvirnih in vodnih rastišč,- Zasnova rajonizacije ekosistemov Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov Slovenije). Poročilo: 1-80, Ljubljana. Trpin, D. & B. Vreš, 1993: Prispevek k poznavanju flore poplavnega območja Jovsi,-Hladnikia 1: 9-16. A. SeliŠkar, D. Trpin, B. Vreš Nova nahajališča - New localities Abutilon theophrasti Med.: Slovenija, Gorenjska: Moste, 9550/4 (UTM VM34); plevel na njivi. 550 m n. m. Avgust 1993. Leg. & det. N. Praprotnik; UM. Campanula zoysii Wulf.: Slovenija, Karavanke: Belca, 9549/2 (UTM VM15); skalne razpoke. 1020 m n. m. 01. 07. 1993. Leg. & det. N. Praprotnik' LJM. Novo nahajališče endemične vrste v novem kvadrantu. - Slovenija, Karavanke: Peca, 9554/2 (UTM VM85); skalne razpoke. 1850 m n. m. 30. 07. 1994. Leg. & det. N. Jogan, N. Praprotnik, B. Vreš, LJM. Novo nahajališče endemične vrste v novem kvadrantu. - Slovenija, Karavanke: Peca, 9454/4 (UTM VM85); skalne razpoke. 2030 m n. m. 30. 07. 1994. Leg. & det. N. Jogan, N. Praprotnik, B. Vrkš, LJM. Novo nahajališče endemične vrste v novem kvadrantu. - Slovenija, Karavanke: Olševa, 9554/3 (UTM VM74); skalne razpoke. 1820 m n. m. 29. 07. 1994. Leg. & det. N. Jogan, N. Praprotnik, B. Vreš, LJM. Novo nahajališče endemične vrste. Commeüna communis L.: Slovenija, Julijske Alpe: Trenta, 9648/2 (UTM VM04); pri njivi. 750 m n. m. 05. 09. 1991. Leg. & det. N. Praprotnik, LJm! Epimedium alpinum L.: Slovenija, Kozjak pri Kobaridu, 9747/2; okoli 300 m, gozd belega gabra (Asperulo-Carpineium). Det. I. Dakskobler, 26. 8. 1993; avtorjev popis. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, Most na Soči, 9848/1; 170 m, gozd nad cesto proti Tolminu (Hacquetio-Fraxinetum). Det. I. Dakskobler, 23. 5. 1994; avtoijev popis. Novo nahajališče v submediteransko-predalpskem območju. - Slovenija, dolina Soče, 9947/2, Zamedvejski potok pri Plaveh, 150 m, Hacquetio-Fraxinetum. Del. I. Dakskobler, 20. 5, 1993; avtorjev popis. Novo nahajališče v predalpsko-submediteranskem območju. - Slovenija, dolina Idrije, 9947/1; Čipca, Seničarski potok, Strmav, 150 do 300 m, Ornithogalo-Fagelum, Hacquetio-Fraxinetum, Ostryo-Quercetum pubescentis. Det. I. Dakskobler, 4. 5. 1995; avtorjevi popisi. Novo nahajališče v submediteransko-predalpskem območju. Ilex aquifolium L.: Slovenija, pobočja Matajuija nad dolino Nadiže, 9747/3; 410 m, dolomit, Lamio onalae-Fagetum, 720 m, dolomit, Ostryo-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 25. 5. 1991; avtorjeva popisa. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, Goriška brda, Belski potok, 9947/3; 220 m, fliš, Omithogalo-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 28. 4. 1992; avtorjev popis. Novo nahajališče v submediteranskem območju. - Slovenija, Istra, Draga nad potokom Pinjevec (Rokava), 0548/2; splošno razširjena v bukovem gozdu (Seslerio autumnalis-Fagetum). Det. I. Dakskobler & M. Prebevžek, 14. 6. 1991; avtoijev popis. Potrditev nahajališča, ki ga omenja že M. Wraber v terenskih zapiskih iz leta .1956. gibba L.: Slovenija, Prekmurje: Črenšovci, 9463/2 (UTM WM96): v potoku Črnec pri mostu na poti med Odranci in Črenšovti. 170 m n.m. 05. 09. 1991. Leg. et det.: A. Seliškar, D. Trpin, B.Vreš (FLOP). Novo nahajališče ranljive (V) vrste. - Slovenija, Prekmuije: Dolnja Bistrica, 9463/4 (UTM WM95): mlaka v vasi. 170 m n. m. 05. 09. 1991. Leg. et det.: A. Seliškar, D. Trpin, B.Vreš (FLOP); 25. 05. 1995 - D. Trpin, B.Vreš (FLOP). Novo nahajališče in potrditev za ranljivo (V) vrsto. - Slovenija, Prekmuije: Dolnja Bistrica, Kolišče Bobri, 9463/4 (UTM WM95): v mrtviti Berek. 170 m n. m. 25. 05. 1995. Leg. et det.: D. Trpin, B. Vreš (FLOP). Novo nahajališče ranljive vrste. - Slovenija, Dolenjska: Čatež, Prilipe, 0159/2 (UTM WL48): v veliki mrtviti reke Save vzdolž poti Ljubljana-Zagreb (554950/508180). 140 m n.m. 03. 06. 1992. Leg. et det.: A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš (ZRC 864). Novo nahajališče ranljive (V) vrste. - Slovenija, Dolenjska: Šentjernej, Mršeča vas, 0158/1 (UTM WL28): v mlaki na robu vasi. 150 m n. m. 18. 06. 1992. Leg. & det.: A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš (FLOP). - Slovenija, Dolenjska: Šentjernej, Hrvaški Brod, 0158/1 (UTM WL28): v mlaki. 152 m n. m. 18. 06. 1992. Leg. & det.: A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš (FLOP). - Slovenija, Prekmurje: Petanjci, 9362/1 (UTM WM87): v mlaki Zaton. 190 m. n. m. 25. 05. 1995. Leg. et det.: D. Trpin, B. Vreš (FLOP). Ponovno pojavljanje ranljive vrste na tem nahajališču. Matteuccia struthiopteris (L.) Todaro: Slovenija, Štajerska: Trate, Robičevi gozdovi, 9260/4 (UTM WM57): v gozdu ob reki Muri. 250 m n.m. 5.5.1995. Leg.et det.: B. Drovenik (nov kvadrant) Omphalodes scorpioides (Haenke) Schrad.: Slovenija, gozdno območje ob desnem bregu Mure, vzhodno od Radencev, 9362/3. 31. 03. 1994. Leg. &. det. M. Accetto. - Slovenija, gozdno območje ob desnem bregu reke Mure, vzhodno od zaselkov Mele in Šratovci. 9362/1. 08. 04. 1994. Leg. & det. M. Accetio. - Slovenija, gozdnoobmočje ob desnem bregu Mure, severovzhodno od zaselka Vučja vas. 9362/4. 15. 04. 1994. Leg. & det, M. Accetto. - Slovenija, gozdno območje ob levem bregu Mure, južno od zaselkov Tišina, Murski Črnci, Satahovci in Bakovci. 9362/4. 21. 04. 1994. Leg. & det. M. Accetto. - Slovenija, gozdno območje ob levem bregu Mure, jugozahodno od zaselka Ižakovci. 9463/1. 29. 04. 1994. Leg. & det. M. Accetto. Pulmonaria dacica Simonkai: Slovenija, osamljene gozdne površine med zaselki Pristava, Kalce-Naklo in Veliko Mraševo. 0152/2. 22. 04. 1992. Leg. & det. M. Accetto. Ruscus acuteatus L.: Slovenija, pod Debelim čelom nad dolino Nadiže, 9747/ 3; 470 m, apnenec, Lamio orvalae-Fagetum. Det, I. Dakskobler 25. 7. 1990; avtorjev popis. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. - Slovenija, vznožje Mije nad dolina Nadiže, 9747/3; 320 m, pobočni grušč, Anemono-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 27. 7. 1990; avtorjev popis. Novo nahajališče v Julijskih Alpah. Ruscus hypoglossum L.: Slovenija, Istra, Draga nad potokom Pinjevec (Rokava), 0548/2; okoli 200 m, fliš, Seslerio auiumnalis-Fagetum. Det. I. Dakskobler & M. Prebevšek, 14. 6. 1991, avtorjev popis. Novo nahajališče v submediteranskem območju. Salvia officinalis L.: Slovenija, Kras, Senadolice, 0249/4; rob borovega gozda ob cesti. 13. 07. 1994. Leg. & det. T. Petauer, avtorjev popis. Novo nahajališče redke vrste. - Slovenija, Snežniška planota, Šembije, 0351/3; pašnik s posameznimi borovci. 04. 02. 1995. Leg. & det. T. Petauer. Novo, subavtohtono (posejano ok. 1962 kot podlaga za pogozdovanje) nahajališče redke vrste. Stcmmacantha rhapontica (L.) Dittrich: Slovenija, Julijske Alpe: Kanin, 9646/ 2 (UTM UM83); med ruševjem. 1650 m n. m. 11. 08. 1978. Leg. & det. N. Praprottjik, LLVi, LJU. Novo nahajališče redke vrste. Streptopus amplexifolius (L.) DC: Slovenija, Savinjske Alpe, pod Planjavo v Logarski dolini, 9653/2: 1070 m, apnenec, Homogyno sylvestris-Fagetum festucetosum, Leg. & det. I. Dakskobler & L. Marinček, 25. 7. 1988; ZRC 3070. Potrditev nahajališča v Savinjskih Alpah. Glej T. Wraber, Varstvo narave 5, 1967, s. 58: "V Kamniških Alpah jo je M. Wraber videl blizu Slapa pod Rinko nad Logarsko dolino". Tega podatka druga izdaja Male flore (1984, s. 647) ni upoštevala. Veronica sublobata M.A.Fischer: Slovenija, Primorska: Mihele, sv. Elija, 0349/3 (UTM VL15): ob starem zidu. 410 m n.m. 26.4. 1995. Leg. et det.: I. Dakskobler, D. Trpin, B. VrfJ (FLOP). Novo nahajališče v SM fitogeografskem območju. - Slovenija, Primorska: Beka, 0449/1 (UTM VL15): na poti (ruderalno). 410 m n.m. 5.4. 1995. Leg. et det.: A. Seliškar, D. Trpin, B.Vreš (ZRC). Novo nahajališče v SM fitogeografskem območju. Miscellanea D. Trpin in B. Vreš: Register flore Slovenije: praprotnice in cvetnice (Izdal Znanstvenoraziskovalni center SAZU v Zbirki ZRC 7, 142 str. + 96 barvnih slik na 8 straneh, Ljubljana 1995) Lično opremljena publikacija z naslovnico, ki kaže bogato cvetoč travnik, na katerem prevladuje resasti (?) škrobotec, omogoča hitro orientacijo o praprotnicah in semenkah flore Slovenije. Takšno delo je bilo potrebno, saj je bil Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja E. Mayerja (1952) naravnan na slovensko etnično ozemlje, obe izdaji Male flore Slovenije (A. Martinčič in F. Sušnik s sodelavci, 1969, 1984) nista zajeli celotne flore Slovenije, vsa tri dela pa tudi ne ustrezajo več popolnoma današnji taksonomski in floristični vednosti o praprotnicah in semenkah na ozemlju Slovenije. Naslov publikacije je smiselno izbran, saj kar dobro zamenjuje "check-list", uveljavljeni angleški izraz za takšna dela. Delo je razdeljeno na Uvod, Razlago posameznih oznak in okrajšav, Seznam literature, omenjene v Uvodu, Latinsko-slovenski register, Slovensko-latinski register in Literaturo, na barvnih prilogah pa so fotografije 96 večinoma manj znanih in/ali fotografsko redko upodobljenih taksonov. Register je, kot pišeta avtorja v Uvodu, nastal iz seznama praviloma sedemčrkovnih kratic, uporabljanih pri računalniškem zapisovanju znanstvenih (latinskih) rastlinskih imen in avtorskih imen. Pri nekaterih kraticah bi po sprejetem načinu krajšanja lahko prišlo do prekrivanja: CALPALU lahko pomeni Calla palustris, Callitriche paliistris in Caltha palustris. Avtorja sta za drugo vrsto izbrala kratico CALPALUS, za tretjo pa CALPALUST, kar pa seveda še vedno ni nedvoumno; ali ne bi bilo bolje, kljub drugačnemu izhodišču, drugi takson okrajšati kot CALLIPAL, tretjega pa kot CALTPAL? Bistveni del Registra je latinsko-slovenski register, ki obsega zaporedno številko taksona, njegovo kratico, latinsko ime z navedkom avtorja ter slovensko ime, po potrebi pa tudi sinonime, oznake za izumrlost, vprašljivost pojavljanja, kultivirane in kulturne rastline (ali ne pomenita oba izraza istega?), napačno navedbo ter agregat. Mnoge gojene (kultivirane) rastline so tudi podivjane (npr. Buxus sempervirens, Rubus phoenicolasius), kar bi moralo biti pri znaku za gojene rastline povedano ("gojene in podivjane rastline"). Kot izhodišče sta avtorja uporabila 2. izdajo Male flore Slovenije (1984); pozneje odkrite, v Mali flori izpuščene ali prezrte taksone pa označila z znakom * Pri vsakem takem taksonu navajata vir, kar je zelo dobro, saj kaže pot k prvemu viru; mnoga sintetska dela namreč o viru za neko * Ko obravnavamo Malo floro Slovenije, je koristno vedeti, da sta urednika v 1. izdaji (1969) skoraj dosledno "predpisala" omejitev na avtohtone vrste, kar seveda ni bilo dobro. V 2. izdaji (1984) je njuna tovrstna načelnost popustila in so v njej upoštevane tudi "številne kulturne in lepotne rastline". Nadalje: ko primerjamo 2. izdajo z Registrom, vidimo, da so pomanjkljivosti, ki bi se jim 2. izdaja prav lahko izognila, največ 2notraj družin Apiaceae, Boraginaceae, Iridaccae, Liliaceae s. lat. in Ranunculaceae. Sklicevanje pri taksonih, označenih z *, na Mayerjev Seznam (1952), ni vedno umestno, saj je Mayer upošteval slovensko etnično ozemlje. Zaradi tega navedbo ne dajejo podatkov. Pri taksonih Aconitum variegatum subsp. nasutum, Arctostaphylos uva-ursi subsp. crassifolia, Helictotrichon praeustum in Nigritella rhellicani, ki jih Mala flora Slovenije nima, pogrešam vir. Prvi (in zato najpomembnejši) vir za pojavljanje v Sloveniji za takson Aristolochia lutea je posredno (arealna karta!) Nardi (1984: 276), neposredno pa T. Wraber (1989: 21, Rastline od Krasa do morja); za križanec Centaurea x sórdida so to (v novejšem času) Paulin (1904 in 1917), Že prej pa Fleischmann (1844) in Pospichal (1899), če ne že kar sam avtor tega imena Willdenow in avtor njegovega sinonima C. grafiana De Candolle. Pri taksonih Danthonia x breviaristata je to Paulin (1902, 1915), Datura innoxia Strgar (1968), Pedicularis x pennina T. Wraber (1960: 33), Peucedanum rablense Fleischmann (1844) in Polystichum x ilfyricum Paulin (1896, 1906, 1915). Prvi vir za pojavljanje podvrste Viscum album subsp. austriacum ne more biti Prekoršek (1964), saj ta v svojem članku omenja le (napačno določeni) V. album subsp. abietis, je pa to Boros (1944). Prvi avtorji, ki v Sloveniji zanikajo pojavljanje taksonov Athamanta haynaldii, sta Mayer & Rataj (1954), Helleborus macranthus Ravnik (1969), Moehringia diversifolia pa Schaeftlein & T. Wraber (1971). Za slovensko floro močno vprašljivih vrst je - v očeh podpisanega - sicer še več: npr. Arenaria marschlinsii, Asyneuma canescens, Corydalis pumila, Festuca violacea, Helleborus multifidus s. str., Oxytropis campestris, Phyteuma betonicifolium, Poa cenisia, P. laxa in P, violacea, vendar sta avtorja storila prav, da sta podatek o njihovem pojavljanju in pojavljanju drugih dvomljivih vrst vendarle upoštevala, saj izrecnega "preklica" doslej še ni bilo. Preseneča navajanje taksonov Euphorbia wulfenii, Gentiana lutea subsp. lutea, Gladiolus communis in Omithogalum gussonei, saj je nova literatura dovolj zgovorna, v obratni smeri pa je v obstoječi literaturi že ohjavljeno pojavljanje v Registru neupoštevanih taksonov Leontodon brumatii (morfološko, ekološko in arealno dobro označen, a taksonomsko še ne dovolj preučen takson iz široko pojmovane vrste L. hispidas), Molopospermum peloponnesiacum subsp. bauhinii, R. ficaria subsp, ficariiformis in R. trichophyllus subsp. lutulentus. Ob upoštevanju drugih Karpatijevih sorbusov bi moral biti naveden tudi S. austríaca subsp. mayeri. Navajanje sinonimov je skromno, v marsikaterem primeru bi si jih želel več, vsekakor pa pri taksonu Ballota nigra subsp. foetida manjka v Sloveniji "rojeni" sinonim B. velutina (locus classicus v Piranu!). Za orientacijo sodobnemu uporabniku, ki se mu stara literatura vse bolj odmika oz. postaja vse manj dostopna, bi bilo podobno koristno pri vrsti Centaurea rhenana navesti sicer že povsem obsoletni Vestov sinonim C. scopolii, ki se tudi nanaša na rastline z območja Slovenije (Maribor). Obe pripombi sta napisani v spoznanju, da bi sčasoma morali priti do seznama in po možnosti tudi je npr. prvi vir za pojavljanje taksona Hirschfeldia incana ustno sporočilo B. Anderieta (1994), ne pa Mayer (1952), ki povzema (adventivno) pojavljanje zunaj današnje Slovenije. Isto velja za takson Lobularia marítima, ki ga na ozemlju današnje Slovenije ni, če seveda ne upoštevamo Zirnichove navedbe (Mezzena 1986: 157), da raste v "Oseku pri Šempasu v vrtu župnika Franketa, tudi podivjana". Tudi Trifolium thatii, ki ga Mayer sicer navaja, do objave najdbe z Mangarta (T. Wraber, 1983) na ozemlju Slovenije ni bil znan. RKlBwroBCW* ^r'-rT.'Vr.. pojasnitve vseh imen, ki so bila prvič publicirana v zvezi z rastlinami na ozemlju Slovenije ("Nomenclátor slovenicus"). Pisca posebej poudaijata, da nista želela reševati taksonomskih problemov in odprtih vprašanj o razširjenosti ter tudi ne ugotavljati statusa kultiviranih oz. podivjanih adventivnih taksonov. Pri tem pa spregledujeta, da je publikacija, kakršna je njuna, hote ali nehote tudi odgovor na prav takšna vprašanja. Vsako navedeno ime je namreč tudi soglašanje z njegovim taksonomskim statusom: ko je npr. naveden Galeobdolon flavidum, to avtomatično pomeni soglašanje z delitvijo rodu Lamium s. lat. na rodova Lamium s. str. in Galeobdolon. V Registru sta tudi dve novi kombinaciji, kar bi bilo - v skladu z mednarodno uporabljeno prakso - bolj primerno narediti v kaki periodični publikaciji, predvsem pa je kombinacija v rodu Heliosperma odveč, saj je za ta rod ob njegovi izločitvi iz rodu Silene korektno ime Ixoca. Avtorja sta očitno pristaša ožjega pojmovanja rodu, čeprav v tem pogledu preseneti uvrstitev vrste Dittrichia viscosa v rod Inula in breskvovcev (Persicaria) v rod Polygonum. Po dTugi strani pa bi se kazalo držati v sodobni evropski taksonomski literaturi splošno sprejetega rodu Silene s. lat. Manj jasno je njuno pojmovanje vrste, saj kot takšne navajata taksone, ki bi jih bilo bolj primerno imeti bodisi za podvrste (npr. avtoploidna taksona Ceterach javorkeanumiC. officinarum in prav tako avtoploidna taksona Vaccinium gaultherioides/V. uliginosum, Artemisia biasolettiana/A. lobelii, Astragalus (monspessulanus)IA. illyricus, Coronilla emerus/C. emeroides, Euphorbia triflora/E. kemerí, Galium verum/G. wirtgenii, Orchis mascula/O. signífera, Pedicularis elongata/P. julica, Pulsatilla (vulgaris)/P. granáis, P. (pratensis)/P. nigricans) bodisi jih, kot taksonomsko ¡relevantne (Draba aizoides var. affinis) ali vsaj nejasne, uvrstiti v sinonimiko. Taksonomsko dvomljive "vrste" (oz. "podvrsta") so npr. Agropyron biflorum, A. trichophorum, Lamium wetlsteinii, Quercus petraea subsp. mespilifolia, Sesleria leucocephala in Vaccaria grandiflora. Ali v Sloveniji res rasteta tako Ranunculus acris subsp. friesianus kot R. strigulosus, v literaturi znana tudi kot R. "slevenii"? Campanula witasekiana in C. inconcessa utegneta biti identični; v tem primeru ima drugo ime prioriteto. Vztrajanje pri imenu Hutchinsia za rod križnic po nomenklaturnem kodeksu ni utemeljeno, ker je korektno le ime Pritzelago. Vrstni pridevki tipa (Luzula) alpino-pilosa ali {Pedicularis) rostrato-capitata se po pravilih pišejo brez vezaja. V navedenih primerih gre morda le za nepopravljeni prvi zapis, saj to pravilo avtorja upoštevata npr. pri imenih Achillea roseoalba (A. roseo-alba seveda ni sinonim!) in Buglossoides purpurocaerulea. Počasi se bomo morali navaditi, da je "naša" Zoisova vijolica "le" podvrsta (Viola calcarata subsp. zoysii). Pri taksonih Bupleurum ranunculoides, Carex curvula in Spiraea decumbens ter v podobnih primerih bi kazalo navesti tudi podvrsto (subsp. ranunculoides, subsp. curvula oz. subsp. decumbens). Ne vem, ali je upravičeno neenako obravnavanje psevdosezonskega polimorfizma (Gentianella: varietete; Euphrasia, Melampyrum, Odontites, Rhinanihus: podvrste). Seznam taksonov obsega 3216 številk, pri čemer pa precej moti to, da avtoija nista razlikovala med avtohotonimi, naturaliziranimi in bolj ali manj prehodno se pojavljajočimi taksoni. Navajata sicer tudi nekatere kulturne rastline, ki jih ne številčita, vendar ni treba posebej poudarjati, da bo botanik pri zunanjem delu, vendar ne v kulturi (!), mnogo bolj zanesljivo kot npr. na oštevilčena taksona Eragrostis frankii in Mimulus moschatus naletel na neoštevilčene taksone Picea sitchensis, Pinus strobus (ta v Registru sploh ni naveden, vendar glej M. Wraber 1951!), Solarium tuberosum in Zea mays. Floristična dela navadno že s tipom črk razlikujejo med avtohtonimi in neavtohtonimi taksoni, pri čemer k avtohtonim bolj ali manj enakopravno prištevajo naturalizirane, posebej pa omenjajo bolj ali manj slučajne priseljenke in neustaljenke. Pojavljanje avtohtonih vrst npr. Cardamine glauca in Cerastium dinaricum, ima namreč za geobotanično oznako slovenske flore čisto drugačen pomen kot pa pojavljanje nestalnih priseljenk ali podivjank, kakršni sta npr. vrsti Chorispora tenella in Mimulus guttatus, pri čemer sem navedel štiri vrste, ki so bile v Sloveniji najdene v zadnjem desetletju. Ko sem si obetal, da bom končno vendarle izvedel za število vrst parprotnic in semenk, ki rastejo v Sloveniji, sem ugotovil, da to na hitro ni mogoče, ker so v zaporedno oštevilčenje vključeni tudi križanci. Kakor je registracija križancev sama po sebi koristna, ni običajno, da so ti postavljeni na raven "pravih" vrst. Ravno s križanci se bo lahko število oštevilčenih taksonov še močno dvignilo, saj avtoija pri njihovem navajanju nista dosegla zadostne popolnosti. Ne da bi iskal v literaturi, sem kar na pamet ugotovil, da manjkajo npr. križanci Anemone x pittonii, Satureja x karstiana, Justinovi križanci v rodu Centaurea, Cirsium x linkianum, Crocus x fritschii, Dryopteris x remota, Orchis x dietrichiana in Paederota x churchillii, pregled literature pa bi seveda odkril še mnoge druge v Flori Slovenije že znane križance. Objavljeno je že bilo, da je križanec Campanula x vrtacensis na svojem edino znanem nahajališču izginil in bi torej moral biti označen z Ex. Ni prav, da se v Registru navedeni križanci omenjajo kot novost glede na Malo floro Slovenije (znak *); to delo namreč križancev posebej sploh ne upošteva. Precejšen del Registra obsega Slovensko-latinski register (str. 97-136), ki obsega abecedni seznam v Latinsko-slovenskem registru navedenih slovenskih imen. V glavnem se avtorja držita v Mali flori Slovenije precej dosledno uporabljene slovenske binarne nomenklature, a z več koristnimi spremembami ali dopolnili. Ni pa čisto jasno njuno stališče o poimenovanju infraspecifičnih taksonov. Rekel bi, da je ime kranjski muškatni kamnokreč bliže znanstveni sistematiki, ime kranjski kamnokreč pa bolj "praktično". Avtoija uporabljata drugo možnost. Mislim, da je latinska močvirnica bolj prav kot italijanska močvirnica, Stevenova zlatica (po Steven-u) bolje od Stevenijeve in Billotova stoklasa (po Billot-u) bolje od Billotijeve, prav pa je seveda Gremlijev grahovec (po Gremli-ju). Sorbus slavnicensis se imenuje po gori Slavnik, ne pa po botaniku Slavniču, in je torej slavniški mokovec. Slovensko ime Charmeilov repuš je zgrešeno, saj bi to bila vrsta Phyteuma charmelii, medtem ko gre v resnici za nek drug takson, ki na prvega samo spominja. Po sinonimu bi mu lahko rekli Columnov repuš. Rod Iva ne more biti iva, ker je to znana vrba, je pa to, tako kot verjetno tudi "Droebachova" suholetnica, slaba dediščina Male flore Slovenije. Za rod Pallenis predlagam namesto "palenisa" trnjek (ker ima edina evropska vrsta tega rodu TRNat ovoJEK). (Domislek je nastal ob pregledovanju Registra v Nerezinah, kjer sem tedaj to rastlino opazoval v naravi, fotografiral in vložil v herbarij.) Avtorja pišeta vrstne pridevke ("vrstna imena"), narejene iz osebnih imen (ne: imen "avtorjev"!), z malo začetnico, npr. zoisova zvončica in vvulfenov jeglič. Stvar dobrega jezikovnega okusa pa je pisati Zoisova zvončica in Wulfenov jeglič. Vsaj botaniki bi morali vedeti, da so eponimni vrstni pridevki z zadevno osebo v daleč največ primerih v tako tesni zvezi, da jih ne kaže vodeniti z uporabo male začetnice. Nekoč (Proteus 45: 198, 1983) sem že zapisal, da nimamo prevajalcev, ki bi dobro obvladali biološko angleščino. "Praprotnice in cvetnice" (zakaj ne semenke?) iz podnaslova Registra so v angleščini postale "praproti in cevnice" ... Ko ugotavljam, da je Register flore Slovenije v mnogem koristna inventarizacija praprotnic in semenk, ki rastejo na ozemlju Slovenije, naj še napišem, da takšno delo lahko nastane tudi samo kot povzetek izhodiščnega dela z upoštevanjem poznejše in prezrte starejše literature. Da bi uspelo v polni meri, je treba izhajati iz kar najbolj popolne vednosti o obstoječi floristični in sistematski literaturi, nič manj pa tudi iz kar najbolj celovitega poznavanja taksonov in njihovega stanja v naravi. Ali se nista avtorja, kljub izkazani prizadevnosti, nekoliko preveč pogumno odločila za objavo dela, ki je bilo zasnovano kot seznam kratic imen rastlinskih taksonov, ima pa vse lastnosti seznama flore Slovenije? Tone Wraber Poročilo o simpoziju Flora in vegetacija Slovenije 1995 Biološko središče Univerze v Ljubljani, 21-23. april 1995 Po srečanju v Krškem, jeseni 1992, so se slovenski botaniki skupaj z nekaj gosti iz Italije, Avstrije in Hrvaške letos spomladi ponovno zbrali k večdnevnemu druženju. Simpozij sta pripravila Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete in Društvo biologov Slovenije. Posvečen je bil 75-letnici začetka pouka biologije na ljubljanski univerzi. Vsebinsko je bilo srečanje zelo bogato, saj je zajelo večino področij, s katerimi se danes ukvaijajo slovenski botaniki. Podrobnejšo informacijo o prispevkih daje Zbornik povzetkov referatov, ki ga je uredil N. Jogan. Ker veijetno ni možnosti, da bi bili tudi celotni prispevki objavljeni v posebnem zborniku, lahko pričakujemo, da bomo nekatere izmed njih prebrali v naslednjih številkah revije Hladnikia. Po uvodnih besedah predsednika organizacijskega odbora in predstojnika Oddelka za biologijo A. Martinčiča je T. VVraber orisal razvoj botanike na ljubljanski univerzi. Njegovo predavanje je domiselno dopolnila razstava v avli Biološkega središča s prikazom delovanja botaničnega vrta, predstavitvijo dosedanjih profesorjev in herbarijske zbirke ter seznamom doktorandov s področja botanike. Drugo uvodno predavanje - Pregled in razvoj fitocenologije v Sloveniji - je imel M. Zupančič. V nadaljevanju so udeleženci s prispevki posegli na zelo različna področja. Referate združujemo v nekaj skupin, ob tem pa dodajamo, da je marsikateri izmed njih presegel okvir, v katerega ga uvrščamo za potrebe tega poročila. Fitocenološko problematiko so obravnavali M. Accetto, I. Dakskobler, M. Kaligarič, M. Lešnik (mlajši kolega iz Maribora je opozoril na ponekod še vedno bogato plevelno rastlinstvo na Dravskem in Ptujskem polju), A. Martinčič in T. Wraber. O florističnih novostih so poročali N. Jogan, A. Seliškar, Darinka Trpin in B. Vreš. Rezultate raziskave morfološke variabilnosti populacij doba v Sloveniji je predstavil T. Sinkovič (soavtoija F. Batič in R. Mauser), problematiko kariotipa smreke v Sloveniji pa Blanka Druškovič (soavtor M. Zupančič). V zgodovino botanike in študij starih herbarijskih pol sta se poglobili Marina Pertot (gostja iz Trsta) in Nada Praprotnik. V zgodovinski sklop sodi še predavanje A. Plitaverja o geografskih okvirih Scopolijevega mikološkega dela v Sloveniji, nekoliko tudi prispevek P. Skoberneta o izumrlih rastlinah v Sloveniji. Zelo dejavni so v zadnjem času "botaniki v škornjih in čolnu". Vodne rastline in rastline vlažnih rastišč so z različnih vidikov obravnavali Alenka Gabrščik, B. Kranjčič, Olga Urbanc-Berčič in B. Vreš (soavtoija Darinka Trpin in A. Seliškar). Gosta iz Zagreba, Zinka Pavletič (s soavtorico Renato Šoštarič) in I. Trinajstič sta ^zbrala fitogeografski temi. Etnobotanike se je lotila študentka Tanja Sjmonič. Raziskavo o epifitski lišajski flori in vegetaciji je predstavil F. Batič (soavtorica Barbara Kruhar-Lorger), o identifikaciji tipov mikorize pa Hojka Kraigher. Udeleženci so simpozij zaključili z izletom na Zasavsko goro. Skrbno sta ga pripravila in vodila M. Zupančič in T. Wraber. K njegovemu uspehu so dodatno pripomogli sončen dan in že številne cvetoče pomladanske rože. Brez dvoma so takšna večdnevna srečanja koristna, saj pokažejo trenutni utrip in vitalnost stroke. Udeležencem nudijo možnost, da se iz (pogosto) preozkega plota svoje specialnosti razgledajo širše in bolje spoznajo in tudi cenijo delo svojih kolegic in kolegov. Igor Dakskobler / katera dolžinska enota nanaša. Na zemljevidih je poleg grafičnega merila nedvoumne) označena tudi smer severa z "N". Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, na sestavljenih slikah pa posamezni deli s črkami; tabele prav tako oštevilčimo z arabskimi številkami, a neodvisno od oštevilčenja slik. Pod vsako sliko ali tabelo je pojasnjevalni tekst v slovenščini in angleščini (npr. SI. 1: ..., Fig. 1: ...), v besedilu pa se slike oz. tabele omenjajo kot si. 1, si. 2a, tab. 1... Pojasnjevalno besedilo k slikam in tabelam se doda v besedilu čisto na koncu, na robu natisnjene kopije besedila pa se označi, v katerem delu naj bi bila slika ali tabela. Najbolje je, da so slike pripravljene tako velike, kot bodo kasneje v reviji. Enostavne tabele lahko oddate kar na disketi, zapletenejše pa oddajte tako pripravljene, da jih bo mogoče kot slike vključiti v tekst. Floristične notice - V tej rubriki objavljamo tako ali drugače zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, le izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro (te je smiselneje podrobneje predstaviti v samostojnem članku, ki vsebuje tudi slike in diagnozo obravnavane vrste). Obseg prispevkov naj ne bo prevelik, načeloma ne več kot pol strani. Popolno znanstveno ime obravnavanega taksona (brez citiranega vira in letnice) predstavlja naslov prispevka. Sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. "Potrditev več desetletij starih navedb za Belo krajino." ali "Nova nahajališča redke vrste.") v slovenščini in angleščini, tej pa sledi navedba novih nahajališč po vzorcu: 9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglic, 5. 7. 1987. det. M. Ristow, 7. 7. 1987 (UU XXXXXX). Tem navedbam sledi komentar z obrazloživijo pomena najdb in ostalimi pripombami. Literaturne navedbe se navaja po bibliografiji v Rdečem seznamu (T. Wraber & P. Skoberne, Varstvo Narave 14-15), dodatne literaturne vire pa doda za komentarjem. Na koncu vsake notice je s polnim imenom podpisan njen avtor. Recenzije - Naslov recenzije je naslov recenziranega dela po vzorcu citiranja literature z dodatnimi podatki o vseh avtoijih (če so trije ali jih je več), prevajalcu, številu strani in ceni. Za razliko od siceršnjega citiranja literature najprej navedemo polni naslov obravnavanega dela. Recenzije naj ne presegajo ene strani natisnjenega besedila. Oddaja besedil Besedila naj bodo oddana na disketi (3,5" ali 5,25") za PC in sicer oblikovana kot ASCII datoteke ali s katerim od bolj uporabljanih urejevalnikov (Word, Wordstar, Word for Windows...), uporaba vrste in verzije urejevalnika pa naj bo posebej navedena. Poleg diskete morajo pisci oddati še dve jasno čitljivi kopiji besedila, natisnjeni enostransko na belem A4 papiiju, z dvojnim razmikom, z nepotiskanimi robovi, širokimi vsaj 3 cm, vsaka stran naj ima v glavi napisano ime avtorja in zaporedno številko strani (v zvezi z načinom tiska glej "Oblikovanje besedil"). Če besedilo ne bo oddano na disketi, bo pisec moral plačati pretipkavanje. Po recenziji oddanega članka bo avtor prejel nazaj odtise z morebitnimi pripombami, na podlagi katerih naj v roku 14 dni predela besedilo in predelan članek vrne uredniškemu odboru. Revija prispevkov ne honorira. Vsak avtor prejme po petdeset posebnih odisov svojega članka, avtoiji notic pa po deset posebnih odtisov notic.