ČETRTA REDNA SEJA ODBORA ZA GOSPODARJENJE PRI SSS
Natečaj za dajanje posojil
V skladu s sprejetimi samo-upravnimd sprazumi o ustanav-Ijanju samoupravnih stanova-njskih skupnosti v Ljubljani, z zakonom o programiranju in financiranju graditve stano-vanj in pravilnikom o krediti-ranju stanovanjske graditve, ki so ga sprejele samoupravne stanovanjske skupnosti ljub-ljanskih občin, razpisuje samo-upravna stanovanjska skiip-nost drugi natečaj za dajanje posojil   iz   združenih   sredstev.
Skupna vsota 70,000.000. di-narjev bo razdeljena za poso-jila organizacijam združenega dela za nakup ali zidavo na-jemnih stanovanj, za posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini, za posojila delavcem za gnradnjo individu-alnih stanovanjskih hiš in za posojila organizacijam združe-nega dela aa nakup ala zidavo najemnih malih stanovanj (eno in dvoposteljnih. sob).
Posojila za nakup ali grad-njo najemnih stanovanj za de-lavce, ki nimajo stanovanj ali imajo premajhna stanovanja, lahko najamejo temeljne orga-nizacije in druge organizacije združenega dela, ki združujejo sredstva za stanovanjsko grad-njo po 13. členu družbenega dogovora pri LB, podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva proti lastni udeležbi, določeni po posebnem ključu in. pod točno določenimi pogoji.
^osoulo za nakup standard-ne°a stanovanja v etažni last-nmi lahko dobi delavec, ki zdntžuie svo.je delo pri organi-za-ciji, ki združuje svoja sred-stva v banki po določbah druž-benepa dogovora. Posojilo bo odobrpnn samo za nakup sta-novanj rlo cloločene neto povr-šine, proti lastni udeležbi, ki se računa v odstotku na kupo-
prodajno vrednost standardne-ga stanovanja, po posebni pred-nostni listi in pod določenimi pogoji odplačila.
Posojilo za gradnjo indivi-dualne stanovanjske hiše dobi delavec, ki ima hišo že toliko dograjeno, da bo sposobna za vselitev nakasneje do 31.12. 1976. Pri gradnji mora delavec sodelovati z lastno udeležbo v odstotku od predvidene končne vrednosti stanovanjske hiše, iz-bran bo po prednostni listd, odplačilno dobo za posojilo bo določila stanovanjska skupnost.
Stanovanjska skupnost izje-mno razpisuje s tem nateča-jem sredstva za posojila orga-nizacijam združenega dela, ki so sodelovale in niso uspele na prvem natečaju samoupravne stanovanjske skupnostd Ljub-ljana in dirugim organizacijatn za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj (eno ali dvopostelj-nih sob) v šteparrjskem na-selju.
Natečaj bo s podrobnimd razpisnimi pogoji kmalu objav-ljen tudi v dnevnikih.
DVIGALA ŠE VEDNO STOJIJO
V Ljubljani-stoji trenutno 36 dvigal, od tega ne dela kar 32 dvigal v občini Ljubljana-Cen-ter. Ravno v tej občini je naj-več starejših zgradb, ki nima-jo centralne kurjave, zato mo-rajo zaradi zaprtih dvigal ljud-je prenašati kurjavo Iz kleti v višja nadstropja. Da pa je problem še hujši, stanujejo v teh zgradbah predvsem starejši občani, kl jih lahko pešačenje tudi zdravstveno ogroža. Samo-upravna stanovanjska skupnost v občini Ljubljana-Center je že priskrbela visoka dodatna fi-nančna sredstva za popravilo teh dvigal. V izdelavi je že sa-
nacijski program, po katerem bi bilo v okviru sredstev v prvi fazi popravljenih osem in kup-Ijenih sedem dvigal. Žal pa bo do rednega . obratovanja teh dvigal preteklo še precej časa, ker so roki za sanacijo tudi do 10 mesecev, dobavni roki za nova dvigala pa so šest me-secev.
Ljudje se upravičeno spra-šujejo, kako je mogoče, da so vsa ta dvigala kar čez noč ne-varna. Zvezni pravilnik o var-nosti dvigal je Jugoslavija sprejela že leta 1971, zato je res čudno, da se je problem z dvigali načel šele sedaj, z usta-novitvijo samoupravne stano-vanjske skupnosti. Res je, da so bila v Ljubljani dvigala do-sedaj skrajno zanemarjena in da so jih inšpekcijske službe premalo kontrolirale. Zato bl morala mestna skupščina že leta 1971 pomisliti na to, da bi organizirala inšpekcijsko službo za dvigala, saj je bilo že takrat jasno, da bo v Ljub-ljani nastopil problem s stari-mi dvigali. V trenutni situaciji, ko je problem z dvigali postal posebno pereč, pa inšpekcijske službe vztrajajo na predpisih, tako da mnoga dvigala, ki bi bila še varna za obratovanje, ne dobijo začasnega dovolje-nja, ker popolnoma ne ustre^ zajo predpisom. V Ljubljani je več dvigal, ki so stara tu-di 40 let in so odprta ali za-steklena. Taka izdelava pa ni po pravilih, zato taka dvigala, čeprav varno obratujejo, nima-jo več uporabnega dovoljenja. V tem primeru nastopi vpra-šanje, ali se jih bolj izplača obnavljati all pa nabaviti no-va.
Pri reševanju vprašanja dvi-gal skušajo odgovorni najtS kar najbolj ustrezne rešitve. Vsekakor bi bilo potrebnougo
toviti pri vsakem dvigalu, ali ima vse, kar je nujno potreb-no za varno obratovanje ih kaj mu manjka za uskladitev pravil. Začasna rešitev bd vse-kakor bila, da se dobi začasno dovoljenje za obratovanje ti-stih dvigal, ki so vama, ven-dar pa niso izdelana po pra-vilih. Istočasno pa bi v roku od šestih mesecev do dveh let postopoma zgradili nova dvi-gala.
OGREVANJE
Drugi večjl problem, kl ga je obravnaval na svoji 4. red-ni seji odbor za gospodarjenje stanovanjske skupnosti, je bil problem ogrevanja. Kot je vsem znano, so bile s pričet-kom ogrevanja v Ljubljani le-tos velike težave. V občinl Center so predstavljali enega najhujših problemov veliki ob-jekti, v katerih so radiatorji uničeni. Zato je nujno potreb-no izdelati sanacijski program, da bi drugo leto dali to vpra-šanje na dnevni red.
Problem je najhujšd pri di-rektnem sistemu ogrevanja. Tu se radiatorji hitreje uničujejo kot pri indirektnem sistemu, ki ima lastno kotlovndco in ogreva trdo vodo. Vendar pa bi bila preusmeritev na indi-rektni sistem predraga, zato je potrebno problem rešiti s sa-naoijskim programom.
LASTNIKI IN NAJEMNIKI STANOVANJ
Pri izvajanju investicijskih del v stanovanjskih zgradbah ima odbor za gospodarjenje pri SSS občine Ljubljana-Cen-ter ranogokrat težave zaradi različnih vrst stanovanj v isti zgradbi.
Ker so v stavbah z družbe-nimi stanovanji tudi etažni la-stniki, je pri izvajanju investi-oijskth del za popravilo zgrad-be zelo težko dobiti soglasja vseh. V skoraj vseh stanovanj-skih objektih sta dve vrsti etažnih stanovanj: lastniška in najemniška. Poleg tega pa je v občini Center tudd 599 sta-novanj, ki so lastniška, v njih pa lastniki ne stanujejo in so torej tudi najemna.
Mnogokod se tudi etažni la-stniki sploh ne zanimajo za so-delovanje pri investioijsko vzdrževalnih delih. Pogosto so lastniki tudi socialno ogroženi občani, ki nimajo dohodkov za investaranje. Hišnii sveti sicer sodelujejo in so vse bolj aktiv-ni, kar razvija samoupravo v hiši, vendar pa se problemov ne bo dalo rpšiti, ker nimamo danes še nobenega zakona, ki bd konkretno reševal tovrstno problematoiko. Ločiti moramo predvsem tiste, ki ne morejo prevzetd bremena investicijskih del, in- tiste, kl lahko krijejo te stroške.
Vsekakor bi bilo pri nadalj-nji gradnji potrebno ločiti stanovanjske objekte od na-jemnih stanovanj in etažnihi lastnikov, kar bi močno olaj-šalo delo vseh slvižb.
O etažniii lastnikih nimamo podrobno izoblikovanega odlo-ka ali zakona, ga pa že pri-pravljajo. Lastniki se bodo lahko odločili, da plačajo eno-letno stanarino kot depozit za investacijska vzdrževanja ali pa se odločijo za drygo mož-nost, da sproti plačujejo vzdr-ževanje. Pri 599 stanovanjih, ki jih lastniki ne zasedajo, bi na račun stanovanja prištevali stroške, ki bi jih dobili povr-njene ob dedovanju ali proda-ii teh stanovanj.
R. E.