GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto IX. — Štev. 9
Murska Sobota, 7. marca 1957
Cena din 10.—
OB OBČNIH ZBORIH KMETIJSKIH ZADRUG
Predvsem: 
večje sodelovanje zadružnikov
Zadružniki bodo slišali poročila o enoletnem poslovanju zadrug. Poročila so dobra, če so analize dela temeljite in objektivne, sicer jih zadružniki lahko zavrnejo.
Lanska praksa je pokazala, da so bile teritorialno prevelike zadruge dokaj resna ovira za dosledno uveljavljanje demokratičnih načel znotraj njih. Marsikje so izgubili prave stike z zadružniki: zanemarjali so občne zbore ali pa občasna posvetovanja s člani. Posledica tega
je bila često prevelika domačnost med voljenimi organi zadruge in zadružnimi uslužbenci, a kur je še slabše: delovanje na področju kmetijstva ni bilo dovolj zavestno usmerjeno in je bilo bolj rezultat prizadevanja posameznikov kot pa množice, kateri je* zadruga pravzaprav namenjenu. Slabe izkušnje pa so prinesle tudi ozemeljsko premajhne zadruge, saj je v n jih samovolja posameznikov lahko prišla še bolj do izraza (posemzni upravniki so se imeli za nekronane Kralje na Betajnovi), delovanje takih zadrug na področju kmetijstva je bilo komaj malo ali pa nič zaznavno, razen tega pa si niti niso mogle zagotoviti potrebnega strokovnega kadra, da ne govorimo o težnjah posameznikov, ki so iz osebnega stremuštva odklanjali pomoč kmetijskih strokovnjakov.
Zadruge so lani prevzele domala ves odkup poljskih pridelkov, živine in lesa, kar je prav gotovo njihov izreden uspeh, zlasti če ga ocenjujemo v luči njihove gospodarske krepitve. Letos bo potrebno to delovanje še okrepiti, da bodo zadruge postale edini odkupovalec. v svojih okoliših. Izredno važno je tudi, da bomo letos s pravilno politiko cen še smeleje krepili zadružne sklade, ki naj postanejo solidna gmotna podlaga za uspešno delovanje zadrug v kmetijstvu. Prepla-čevanje odkupljenega blaga in celo odkupno poslovanje z zgubo ne more voditi k temu smotru in učinkuje prav nasprotno. Zadruge pa si bodo pridobile večje zaupanje med svojimi člani, če bodo tudi redni in zanesljivi plačniki odkupljenega blaga. Lani so morali zadružniki ponekod čakati na plačilo po mesec dni in še več. zaradi česar so upravičeno negodovali, zlasti še zategadelj, ker potem sami niso mogli redno izpolnjevati svojih davčnih obveznosti.
Nedvomno bo prvorazredna naloga letošnjih občnih zborov: usmeriti sredstva zadružnih skladov tja, kjer bodo najprej prinesla gospodarski učinek in največ prispevala za gospodarstvo krepitev same zadruge. Pravilna usmerjenost na tem
področju je življenjsko važna za bodoče uspehe kmetijskih zadrug in od nje je tudi odvisno, ali bodo člani imeli v svoji zadrugi vse tisto, kar od nje pričakujejo, in — ali bo zadruga v bodoče tudi lahko odigrala resnično vlogo usmerjevalca kmetijske proizvodnje na podlagi lastništva nad proizvajalnimi sredstvi. V nekaterih zadrugah so se že odločili, da bodo s sredstvi zadružnih skladov gradili potrebne objekte (skladišča, garaže za stroje, itd.) ali pa si nabavili nove stroje in drugo mehanizacijo, kar naj prevzamejo v svoje programe tudi ostale zadruge.
Pravilno uporabljanje sredstev zadružnih skladov pa je pogojeno tudi z letnimi proizvodnimi načrti kmetijskih zadrug, ki jih je potrebno življenjsko sestaviti in prilagoditi resničnim potrebam in možnostim v določenem okolišu. Uspešno uresničevanje teh proizvodnih načrtov pa bo zagotovljeno samo tedaj, če bodo pri njihovem sestavljanju sodelovali vsi zadružniki in jih tudi sprejeli kot svoje. Dosedaj so ti načrti prečesto ostali samo goli papir, predvsem zaradi tega. ker so bili daleč vstran od življenjskih potreb članov, nerealni in samo plod pisarniških kombinacij posameznikov. Za dobrimi načrti pa lahko stojijo samo zadružniki kot njihovi neposredni uresničevalci.
Letos bo potrebno vskladiti taka sredstva kot proizvodne načrte — zadrug, družbenih kmetijskih posestev in skladov za pospeševanje kmetijstva pri občinah, kajti samo tako bo mogoče očitneje napredovati tudi v kmetijstvu. Drobljenje sil na tem področju ne more prinesti večjega učinka, marveč samo vzajemno delovanje in prizadevanje vseh prizadetih činiteljev.
Končno pa bodo morali zadružniki na občnih zborih določneje konkretizirati sodelovanje svojih zadrug z območnimi proizvajalnimi zvezami, predvsem v tem smislu, da bodo od slednjih zahtevale vso potrebno strokovno pomoč in delo strokovnjakov tudi primerno nagrajevale. Za uresničevanje strokovnega programa proizvajalnih zvez in v njih včlanjenih zadrug že imamo dovolj liudi, pa tudi sredstev ne bo manjkalo, če si jih bomo znali zagotoviti.	. S. K.
DVE
SKRAJNOSTI
Pet- in desetodstotno zvišanje plač je sprožilo živahno razpravo med našimi delovnimi ljudmi. Način deljenja vsote, namenjene za zvišanje plač delovnemu kolektivu, pa je marsikje vzbudil tudi več ali manj negodovanja. Kako naj poteka proces povišanja tarifnih postavk in kako naj bo principielno rešeno to povišanje. pa je bilo včasih dokaj nejasno vprašanje, na katero so odgovarjali različni predstavniki podjetij različno. Ponekod se je izražala tendenca linearnega zvišanja, ki je nevarna skrajnost, drugod so se potegovali za nesorazmerni razpon med najnižjimi in najvišjimi plačami, kar pa je druga skrajnost.
Zaradi tega. ker je rok za potrditev tarifnih pravilnikov kratek, so marsikje pospešili razpravo ali pa naravnost okrnili. V nekaterih podjetjih so sklicali samo komisijo za zvišanje plač. da so se lahko izognili sodelovanju vsega kolektiva. Za takšnim postopkom forsiranja se je gotovo skrivala takšna ali drugačna tendenca. ki je bila razvidna tudi iz postavk novih tarifnih pravilnikov.
Tako je prišlo do nesorazmernega in neupravičenega povišanja plač vodilnim uslužbencem in šele potem ostalim, ponekod so dobili povišanje tudi uslužbenci, ki jim to ne pripada, namesto delavci in uslužbenci na delovnih mestih s težkimi delovnimi pogoji. Večje zviševanje plač uslužbencem kot delavcem pa je neupravičeno. Vsota, namenjena zvišanju plač. mora biti v prvi vrsti za sorazmerno zvišanje plač kvalificiranim in visokokvalificiranim delavcem ter srednjemu tehničnemu kadru. V sedanjih pogojih ne more biti upravičeno nadaljnje povečanje razpona med najnižjimi in najvišjimi plačami. toda to ne pomeni, da posamezni izjemno kvalificirani in strokovnjaki naj ne dobijo sorazmerna povišanja.
Podobno so bile storjene napake tudi pri sprejemanju premijskih pravilnikov. ki služijo ponekod le za automatsko zvišanje plač vodilnim in strokovnim uslužbencem. Premije naj se izplačujejo samo za dejanja, na podlagi katerih je bil dosežen ekonomski učinek v proizvodnji.
O vsem tem so razpravljali v predsedstvu Centralnega sindikalnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in sprejeli nekaj sklepov, ki naj bodo osnova sindikalnim podružnicam. Predsedstvo poziva vse sindikalne podružnice, naj se z vsemi silami zavzemajo za stvarno, demokratično in resnično sodelovanje delovnih kolektivov pri sprejemanju tarifnih pravilnikov.
Na škodljivost vseh teh pojavov naj sindikalne podružnice opozorijo vodstva podjetij in celotne kolektive. Toda sindikalne podružnice si še v marsikaterem našem podjetju niso utrle poti in uveljavile svoje vloge. Predvsem pri vodilnih uslužbencih je opaziti določeno podcenjevanje teh osnovnih organizacij sindikata. Nekateri jih celo jemljejo kot nekaj neresnega in jih na razne načine tudi onemogočajo v resnem sodelovanju v podjetju. Zaradi tega bodo sindikalne podružnice potrebovale izdatnejše pomoči občinskih sindikalnih svetov in političnih organizacij.
Pomurska mladina
se vedno bolj uveljavlja
V Pomurju so imeli do sedaj pet občinskih mladinskih konferenc, ki so izpadle mnogo bolje kot prejšnja leta; mladi ljudje so pokazali zanimanje in pripravljenost za sodelovanje na vseh področjih delovanja, zlasti še v kmetijskem zadružništvu, kjer se razmeroma še najbolj uve-lajvljajo. Število aktivov mladih zadružnikov neprestano narašča in vse kaže, da se bo soboški okraj v tem pogledu uvrstil na eno prvih mest v republiki. V kratkem nameravajo ustanoviti AMZ pri Gradu in v Dol. Slavečih. Mladina pa se številčno in po aktivnosti vse bol j uveljavlja tudi v samoupravnih organih: njeno še večje sodelovanje v
zadružnih vodstvih pa naj bi zagotovili zadružniki na svojih občnih zborih.
Občinske konference so tudi pokazale, da se je mladinska organizacija že marsikje uvrstila med ostala uveljavljena društva in organizacije. Izjema je samo občina Martjanci, kjer bržčas ne bodo imeli niti občinske konference. To prav gotovo ni vzpodbuden signal za občinska politična vodstva, ki bi morala veliko več storiti za uveljavljanje mladine v svojem okolišu.
Na konferencah so razpravljali tudi o tekmovanju V počastitev VII. kongresa ZKJ in sprejeli ustrezne sklepe.	-ko
Izredni občni zbor KZ v Radencih
Kmetijska zadruga v Radencih je imela v nedeljo izredni občni zbor. Udeležba je pokazala, da člani iz leta v leto bolj spremljajo in se zanimajo za delo svoje zadruge.
Na izrednem občnem zboru so sprejeli poslovnik zadruge in delovni plan za leto 1957. Po razpravi so izvolili pospeševalne odseke: živinorejskega, sadjarskega in poljedelskega. Na koncu so predlagali
več koristnih ukrepov za zboljšanje kmetijstva, za zatiranje škodljivcev in še kaj.
O vlogi zadruge sta spregovorila podpredsednik občine tovariš Anton Strajnšak in član nedavno ustanovljene kmetijske proizvajalne zveze tov. Golob.
Redni letni občni zbor zadruge bo v prvi polovici marca. Ika.
8. MAREC
DAN NAPREDNIH ŽENA
Piše: MILOŠ LEDINEK
Že vrsto let praznujemo mednarodni ženski praznik v zavesti, da je njegova vsebina, za katero so se napredne žene sveta borile desetletja. postala pri nas že živa stvarnost. Boj naprednih žena v svetu je sestavni del naporov delavskega razreda, vseh delavnih in naprednih ljudi zoper izkoriščanje, za oblast delovnega človeka v svetu. Napredne žene so se dobro zavedale, da se bodo končno osvobodile le v sklopu celotne osvoboditve človeka pred izkoriščanjem.
Boj za osvoboditev dela je bil vezan na boj žena za svoje pravice v človeški družbi. Z zmago nad izkoriščevalskim buržuaznim redom so žene v socialističnih deželah, v deželah ljudske demokracije, dobile povsem novo, enakopravno mesto. Z zakoni in ustavo nove Jugoslavije je priznana ženi enakopravnost v vsem javnem življenju.
Družbeni in zakonski pogoji so dani! Kako je pa v praksi?.
Bes je, da ima danes naša žena pravico do javnega dela. do vseh javnih služb in funkcij, ima pravico odločati o vsem, kakor njen tovariš moški.
Če pa le pogledamo, to posebej še velja za naš pomurski okraj, koliko je žena v naših ljudskih odborih in organih ljudskih odborov, v krajevnih odborih, v odborih kmetijskih zadrug in delavskih svetih, v odborih družbenega upravljanja, v raznih društvih in organizacijah itd., pa bomo videli, da se je naša žena tu še kaj malo uveljavila.
Samo poglejmo: v delavskih svetih je 1223 članov, a žena le 130; v OLO imamo 105 odbornikov, a le 4 žene; v svetih OLO je 101 član, a žena le 16; v občinskih ljudskih odborih je 307 odbornikov, a samo 9 žena in v krajevnih odborih je 1266 članov, žena pa le 19. V zdravstvenih odborih raznih ustanov pa je 137 članov, a že tudi 45 žena.
Kje so vzroki temu?
Mislim, da jih ni težko najti!
Za uveljavljanje pravic žena je potrebna tudi napredna družbena zavest, da te pravice pridejo do izraza je dalje potrebna tudi materialna osnova, da se žena lahko teh pravic tudi poslužuje.
Kako je z družbeno zavestjo? Nemalo še velja v našem okraju miselnost, da je dovolj, če je član Socialistične zveze v družini oče, glavar družine, da je on član KZ. da on hodi na zbore volilcev, kandidira za odbornika občine, je član raznih svetov in odborov družbenega upravljanja itd. Ni tu odrinjena samo žena. odrinjeni so tudi ostali člani družine: sinovi in hčere. Mislim, da prihaja čas, ko bo treba te patriarhalne, za ženo ponižujoče odnose v družbi v korenini popraviti. V občini Petrovci je n. pr. krajevni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi kandidiral v šolski odbor tudi ženo. Zbor volilcev je žensko kandidatko odklonil, češ kaj bo žena v šolskem odboru, žena spada k otrokom. v hišo, v kuhinjo itd.
Te zavesti, da uveljavlja žena svoje pravice, pa tudi pri samih ženah ni dovolj, da si se zadnje čase organizacije ženskih društev in sekcija žena zadružnic zelo energično in pogumno utira pot v javno, družbeno življenje. Zbori žena. posebej pa še zbori zadružnic so v okraju pokazali, da se žene. ki nosijo v hiši — posebno pri našem kmetu — večjo težo gospodarstva in ne vršijo le neproduktivno delo, temveč prispevajo s svojim delom lep delež k narodnemu dohodku na vasi, lep delež k dohodku naše kmečke družine.
Družba je dolžna, da razbija staro, patriarhalno in izkoriščevajoče gledanje na ženo. na žena, ki bi naj bila sluga vsem v družini, ki naj gara tiha in ponižna od jutra do večera, ne da bi smela o tem svojem delu nekje govoriti, ne da bi smela in mogla o tem svojem delu in zadevah v celoti nekje tudi odločati. Danes so vse zakonite osnove, treba je le-te uresničiti.
Treba je uresničevati to. da bodo moški državljani, ko poleg sebe vidijo ženo zadružnico, ženo volivko, ženo članico raznih društev in organizacij, njo obravnavali kot sebi enako, jo predlagali v vodstvene organe po sposobnostih in aktivnosti in jo potem kot sebi enako tudi volili. Zato je pa potrebno, da družba, konkretno politične in družbene organizacije več delajo ne le med ženami, predvsem med moškimi državljani, več kulturno-prosvetnega in političnega dela in prepričevanja. da bodo delo žene ocenjevali enakovredno kot svoje delo, da bodo na družbeni položaj žene gledali kot na svoj položaj, da se bodo znebili podcenjevalnega odnosa do žene, ki baje« danes še vedno spada le v kuhinjo, dom in k otrokom. Končno pa ne gre za to, ali žena prispeva svoj bogat delež v gospodarstvo družine, gre čisto enostavno za človeške odnose do žene sploh, do enakovrednega človeka in državljana do polnopravnega družbenega bitja. Ta nerazvit odnos do naše žene pa ni le na vasi. mnogo boljši tudi ni odnos do žene delavke, nameščen ke in gospodinje.
V naših delavskih svetih je dosti premalo žena tudi tam, kjer ima ženska delovna sila celo večino. Tu nima sindikat in ostale politične organizacije prav nič važnejšega dela. kot da z vztrajnim in doslednim » delom vzbuja zavest teh žena delavk ne le v dolžnosti do dela, temveč tudi zavest v pravici odločanja. No, v naših mestih in večjih krajih smo toliko že naprednejši«, da se žena masovneje pojavlja v večji meri v društvenih in družbenih organizacijah, a v ljudskih odborih pa še vedno zelo malo, kvečjemu še v kakšnem svetu za socialno skrbstvo, zdravstvo, prosveti, v družbeno-upravnih organih šolskih in zdravstvenih ustanov.
Ne morem pa se povsem znebiti vtisa, da to zato, ker ta področja družbene dejavnosti kaj radi podcenjujemo, da je pa še vedno v nas miselnost, da v občinskih ali okrajnih odborih, v gospodarskih organizacijah, v delavskih svetih in upravnih odborih KZ žena nima kaj iskati, to je stvar moških, ki so že naprej določeni da »vladajo«.	
Pred nami so volitve v upravne odbore KZ, ljudski odbori bi naj ponovno volili svoje svete in krajevne odbore, za časa kongresa delavskih svetov bodo volitve v delavske svete, pred nami so volitve v občinske odbore. Ali ne bi bilo prav, da pri sestavi teh odborov malo bolj računamo tudi na naše žene, pa tudi na našo moško in žensko mladino? Ni pa dovolj, da jih le kandidiramo kot so n. pr. v Vidmu ob Ščavnici na konferenci Socialistične zveze delovnih ljudi — temveč, da jih tudi volimo po istem kriteriju kot velja za moške, ne pa po kriteriju »žena je. ven z njo. saj ni sposobna voditi in odločati«.
Zavedati se moramo, da zavest razgledanih in sposobnih žena ne bo rastla. če bo zabita doma, temveč le. če se bo nekje v družbi udejstvovala. Kar velja za ostale državljane, velja tudi za žene.
Res pa je, da je poleg polne zavesti nas vseh in tudi žena. da je pokeg kulturno-politične razgledanosti nas vseh potrebno še nekaj, da se bo žena resnično osvobodila, in to so materialni pogoji, ki jo bodo osvobodili drobnih hišnih in gospodinjskih del, ki so pa nujna, da jih nekdo opravi. Da naše gospodinjstvo kuhinja in razna hišna dela — še ni naprednejše, zmehanizirano, je treba poleg materialnih sredstev, ki bi omogočila široko proizvodnjo predmetov za pomoč gospodinjstvu, po ceni. ki bi bila pristopna vsaki naši družini, še tudi dvoje: Prvo: več razumevanja gospodarskih krogov za to vrsto proizvodnje in drugo: razumevanje za napredno gospodinjstvo nasploh.
(Nadaljevanje na 2. strani)
VOLITVE
V INDIJI
Od 24. februarja do 12. marca so v Indiji nove volitve, tretje od 1947. leta, ko je ta velika dežela dobila neodvisnost. Te volitve pomenijo preizkušnjo razpoloženja indijskega ljudstva napram Nehruu in njegovi stranki Nacionalnega Kongresa, ki je na oblasti od začetka indijske neodvisnosti. Kogresna stranka je najstarejša in najbolj vplivna v tej (je-želi. Na minulih parlamentarnih bo-litvali 1951. leta je dobila 564 poslanskih mest oziroma 7.4 odstotkov, in zdaj zopet kaže, da bo njen mandat podaljšan tudi za naslednjo dobo petih let.
V življenju neke dežele je obdobje desetih let zelo kratek čas, da bi se njene notranje sile dovolj afirmirale, posebno če je beseda o deželi, ki se je komaj osvobodila kolonialnega položaja. V Indiji pa je kolonialna uprava delovala na klasičen način: v gospodarstvu — maksimalno izkoriščanje bogastva brez razvijanja industrije na indijskem področju, a v socialni politiki — vzdrževanje čim večjega neznanja in tretiranje človeške delovne sile kot najcenejšega blaga (ko je postala neodvisna, je imela Indija okrog 90 odstotkov nepismenih).
Vendar si je Indija s svojim notranjim in zunanjepolitičnim življenjem pridobila takšen ugled, da se na njo gleda z vso pravico kot na enega izmed odločujočih činiteljev na mednarodnem prizorišču. Osnovna zunanje politična aktivnost vlade Džavaharlala Nehrua, odnosno stranke Kongresa, je zasnovana na anti-blokovski koncepciji. Politika sile in pristopanja k mednarodnim sporom s pozicij blokovskih združevanj predstavlja, po prepričanju indijske vlade, nevarnost za mir v svetu.
Kar zadeva položaj na Srednjem vzhodu, meni indijska vlada, da vsako vmešavanje nove sile na tem področju lahko dovede samo do nadaljnjega tekmovanja med blokoma in tako do poslabšanja razmer o tem delu sveta. Izhajajoč iz takih pozicij, je bila Nehruova vlada med prvimi. ki so odklonili novo ameriško doktrino o tako imenovanem »vakuumu « na Srednjem vzhodu.
Program nadalnjega notranjega razvoja Indije je določen z Drugim petletnim načrtom gospodarskega razvoja, katerega uresničevanje se je začelo z aprilom lani. Kongresna stranka je zastavila indijskemu narodu nalogo ustvarjenja gospodarske neodvisnosti dežele, a kot končni cilj — izgradnjo socialistične družbe. Nova formulacija »izgradnja so-sialistične družbe se znatno razlikuje od stare »družba po vzoru na socializem . Kongresna stranka je s tem določila skrajni cilj izgradnje Indije, tako da je preostala le izbira poti. ki najbolj ustreza »indijski klimi«.
Prvi petletni plan je bil sestavljen za razvoj kmetijske proizvodnje. osnovna naloga drugega petletnega plana pa je industrijsko preoblikovanje dežele. V prvih petih letih je Indiji uspelo rešiti problem gla-dovanja. toda problem prehrane prebivalstva še vedno ostaja pereč Zato kurs sedanjega namena v pogledu industrializacije — krepitev državnega sektorja ni nepomemben. V tem obdobju bo država dala veliko sredstev predvsem za težko industrijo, medtem ko bo lahka industrija tudi nadalje ostala v privatnih rokah. Drugi petletni plan bo Indija zaključila s proizvodnjo preko 5 milijonov ton jekla, medtem ko je konec prvega petletnega plana dosegla le proizvodnjo 1 milijono ton jekla.
Kongresna stranka se je zavzela tudi za uvedbo delavskega upravljanja. S tem ciljem so bila obsežna proučevanja po deželah, med drugimi tudi v Jugoslaviji. Sistem delavskega upravljanja bo izveden že med tem petletnim planom. Obenem je predvidena zaposlitev 11 milijonov novih delavcev 45 odst. v tovarnah in rudnikih, kar pomeni resen korak v reševanju problema brezposelnosti.
Volitve v Indiji, ki so istočasno v zvezni parlament in skupščine posameznih držav, vzbujajo pozornost svetovne javnosti. To je razumljivo že zategadelj, ker je krepitev notranjih sil te republike, ki je važen či-nitelj miru — doprinos k nadaljnji stabilizaciji razmer v svetu sploh.
Odločno obsojena politika sile
Ob zaključku enajstega zasedanja Generalne skupščine lahko povemo, da je bilo proti koncu tega zasedanja mnogo ugodnejše vzdušje od onega, kakršno je bilo v začetku zasedanja. Vseli sedem komitejev skupščine je končalo svoje posle, predvidene za to zasedanje, tako da je preostala le zaključitev dela plenuma skupščine, ki se sestoji iz problema umika izraelskih enot, v čemer pa je tudi že dosežen ustrezni sporazum.
Zasedanje Generalne skupščine se je začelo v najtežjih dneh preteklega leta. V začetku zasedanja je nastopila kriza na Srednjem vzhodu, zato je bilo urejevanje razmer v svetu, predvsem pa v tem področju, osnovna naloga, s katero se je Organizacija združenih narodov soočila. Zasedanje se zaključuje v atmosferi, ki jo vse delegacije ocenjujejo za zelo ugodno nasproti oni pred štirimi meseci. Politika sile je doživela popoln neuspeh. Verjame se, da je prav v tem, da je enajsto zasedanje najbolj odločno zavrglo in ožigosalo politiko uporabe sile, naj večja vrednost tega zasedanja.
Poleg problema Egipta in njegovega rešavanja tudi z umikom izraelskih enot. je bil pereč problem Madžarske, kjer pa Generalna skupščina zaradi razvoja razmer v tej deželi ni mogla kaj storiti. Razen drugih političnih vprašanj sta še največ pažnje privlačila Alžir in Ciper. Obe vprašanji so na tem zasedanju proučevali na način, ki ga je imeti za zelo razumnega in konstruktivnega.
Kljub tem. trenutno prioritetnim problemom, pa je dobila mesto v
razpravi Generalne skupščine tudi standardna razorožitev. Ta razprava traja že enajst let brez kakšnega posebnega uspeha. Gotovo bo treba še marsikaj urediti preden bo razorožitev lahko v primerni obliki uveljavljena, vendar že sama razprava o tem problemu prinaša neka zbližanja v določenih vprašanjih problema.
Sploh je osrednji uspeh tega zasedanja v tem, da so dosežena delna zbližanja in da so opaziti medsebojna nagnjenja v tem smislu.
PO SVETU
V Češkoslovaški so aretirali več oseb pod obtožbo, da so
vohunili za zahodne dežele, posebno za ZDA. Ti vohuni, tako je rečeno, so bili poslani iz Zahodne Nemčije, kjer so bili izšolani. Njihova naloga je bila zbiranje podatkov o oborožitvi.
Skupina pripadnikov Irske republiške armade (IRA) je
zaustavila tovorni vlak nedaleč od postaje Strabein v severni Irski in je pustila vlak nadaljevati svojo pot potem, ko ga je osebje zapustilo.
Predsednik poljskega glavnega zadružnega sveta Edvard Droznak je odlikoval s spomenico »Zaslužni delavec zadružnega gibanja 11 starih poljski h delavcev, ki so bili v letih od 1948 do 1955 lažno obtoženi in odstranjeni iz zadružništva ter jim je bilo onemogočeno vsako družbeno delovanje.
Kakor poročajo svetovne časopisne agencije, so na otoku Celebesu v vzhodni Indoneziji izbruhnili novi vojaški upori. Trdijo, da so tamkajšnji poveljniki zahtevali od osrednje vlade, da razširi avtonomne pravice krajevnih organov oblasti in jim nudi večja finančna sredstva za reševanje problemov tega otoka.
Kot je sporočil radio Budimpešta. je uprava županij-ske policije v Salgotarjanu aretirala večje število ljudi, ki so sodelovali in vodili, kot je rečeno v sporočilu ministrstva za notranje zadeve, kontrarevolucionarne akcije na področju te županije. Vse aretirane osebe so bile predane vojnemu sodišču.
Francoski armad ni zbor v Alžiru je začel ofenzivo proti upornikom takoj po končani alžirski debati v OZN pred tremi tedni. Od tedaj je bilo po uradnih vesteh ubitih okrog dva tisoč Alžircev. nad tri tisoč ljudi pa so odvedli v zapore in koncenteracijska taborišča.
Izrael se je odločil
za umik
Po dolgotrajnem trmastem vztrajanju, da ne bo brezpogojno umaknila svojih enot iz Gaze in področja Akabskega zaliva, je izraelska vlada le sklenila, da bo umaknila svoje čete z egiptovskega teritorija s predpostavko, da bodo prevzele
skrb za to področje enote OZN. kar pa ni pogoj.
V	izraelskih krogih, predvsem v vodstvih posameznih strank so to odločitev vlade sprejeli z dokajšnjim negodovanjem. Prevladuje mnenje, da bo po tem sklepu nastopila vladna kriza, ki so se je doslej zaman skušali izogniti.
S tem v zvezi je poslal Eisenho-wer predsedniku Ben Gurionu tišino, v katerem izraža zadovoljstvo zaradi odločitve izraelske vlade, da hitro in v celoti umakne svoje enote za demarkacijsko črto premirja in navaja gledišče ameriške vlade, da po umiku morajo vse dežele pod-vzeti skupne napore za ustvaritev stabilnejših in mirnejših pogojev na tem področju.
Privatizacija nemške državne industrije
V	Zahodni Nemčiji se zavzemajo za privatizacijo državne industrije. Ta privatizacija je mišljena tako. da bi tiskali delnice in jih prodali »malim ljudem«. Delnice bodo imele majhno nominalno vrednost 50. 100 in 500 mark. Tako bi postali delničarji delavci in tako bi po nemškem načrtu odpadli štrajki. ker bi delavci stavkali sami proti sebi.
Ta načrt je zelo privlačen in prav tako zelo varljiv, kajti na ta način bo ta privatizirana industrija kmalu prešla v last velikih industrialcev. ki bodo zlahka pokupili te majhne delnice.
V treh mesecih trije predsedniki vlade na Japonskem
Japonska je zopet dobila novega premiera, dosedanjega ministra zunanjih zadev Nabusuke Kišija. V nepolnih treh mesecih je torej Dežela vzhajajočega sonca izmenjala tri predsednike vlade in tri kabinete, kar je edinstven primer v ja-
ponski zgodovini. Po sprejemu Japonske v Združene narode in po sklenitvi mirovne pogodbe z ZSSR. je tedanji premier Hatojama odstopil z utemeljitvijo, da je star in bolan. Njega je, kot rezultat kompromisa med frakcijo znotraj vladajoče liberalno-demokratske stranke, nasledil Tancan Išibaši, toda tudi on je po dveh mesecih izjavil, da zaradi bolezni ne zmore dela. Tako je prevzel dolžnosti predsednika japonske vlade Nobusuke Kisi, pomembna politična osebnost.
To dogajanje je povzročilo veliko komentarjev s splošno ugotovitvijo. da nov predsednik vlade ne namerava menjati dosedanjega političnega kursa. kar pomeni prizadevanje, da bi bila japonska politika čimbolj japonska, da pa se ob tem ne okrnejo japonsko-ameriški odnosi. Toda poznavalci japonskih razmer menijo, da se tudi ta kabinet ne bo obdržal zaradi vse močnejšega pritiska japonskega socialističnega gibanja.
Za večje pravice gospodarskih podjetij
v ČSR
Na nedavnem zasedanju Centralnega komiteja KP Češkoslovaške so se odločili za večje kompetence gospodarskih podjetij. To predvsem zaradi samostojnejšega oskrbovanja gospodarstva s proizvodi, ki jih proizvaja in da sama lahko prodaja.
Centralni komite se je zavzel za večje upoštevanje delovanja zakona vrednosti, stroškov proizvodnje, cene, zaslužka, kreditov in podobno zaradi večje zainteresiranosti pod-jetjar kot celote in zaposlenih delavcev.
Med drugim je bila izrečena tudi beseda v prid povečanja sodelovanja delavcev v upravljanju ob uporabi principa materialne zainteresiranosti. toda hkrati poudarja CK da je v izvajanju teh mer potrebno voditi odločno borbo proti vsem tendencam za slabljenje prin-cipa načrtnega centralnega vodenja, proti deformiranju principa demokratičnega centralizma in proti nezadostnemu spoštovanju odločilnega pomena gospodarske organizatorske delavnosti liudskodemo-kratične države v izgradnji socialistične ekonomije.«
Zaostreni odnosi
med Avstrijo in Madžarsko
Odnosi Avstrije z Madžarsko, ki so ves čas po sovjetski intervenciji v novembru zelo delikatni, so v resni krizi. Kaj bo avstrijska vlada ukrenila, sicer še ni znano, toda za merilo lahko vzamemo grožnjo avstrijskega veleposlanika v Budimpešti dr. Peinsippa, da bo zaprl svo-
je zastopstvo, če se bodo policijski ukrepi proti njemu osebno in proti avstrijskemu zastopstvu v Budimpešti nadaljevali . . .
Dejstva, ki so dala povod za to izjavo, so naslednja: Zadnje dni februarja je policija obkolila ameriško, britansko, francosko in avstrijsko poslaništvo v Budimpešti in začela legitimirati ljudi, ki so se oglašali v teh hišah. V glavnem so bili, po poročilih dopisnikov, to Madžari. ki se potegujejo za vize.
Sledili so še drugi ukrepi. Obiskovalce konzulatov zahodnih držav in Avstrije so zadržali začasno v priporu, dokler jih niso pretipali, ulice okrog poslopij pa so proglasili za vojaško-zaporna področja Na uradni protest so madžarske oblasti odgovorile, da gre za kontrolo osebnih izkaznic.
Mar se temni elelmenti, pravza-
prav kriminalci, nabirajo v takih množicah okrog teh diplomatskih zastopstev, da je bila potrebna prava racija?
Zanimiv je tudi datum: konec februarja, prve dni marca. Kot je znano, se širi že delj časa po Madžarski in v tujini geslo: muk« ali marca se zopet začne. — namreč revolucija. Na Dunaju so v nekaterih dobrih krogih s to možnostjo vse do nedavnega računali docela resno. Danes morda manj, kajti medtem se je marsikaj spremenilo, in to ne samo na Madžarskem, kar je zelo jasno osvetlilo nesmisel vsakega poskusa.
Vendar blokada poslaništev in še nekatera druga dejstva kažejo, da grožnja ni bila docela brez podlage. Minister Marošan jo je predvčerajšnjim posredno celo potrdil, ko je pozval člane socialistične delavske partije k budnosti pred kontrarevolucionarnimi gesli kot je muk in dejal, da se sedaj sicer širi nova parola, in sicer juk ali prosto prevedeno junija pa zares«.
Če k temu dodamo, da se po Budimpešti širijo letaki, ki pozivajo k tihim demonstracijam pred spomenikom junakov, pred Potofi spomenikom, in sicer 14. marca za obletnico marčne revolucije leta 1948. je vse še bolj razumljivo. Demonstracije naj bi bile sicer molčeče, brez izpadov, toda tudi budimpe-štanski oktober se je začel pred bronastim Potofijem. Ob vsem tem se je mala Avstrija znašla v zobatem kolesju blokovske mašineri-je. ki zadnje čase zopet teče s polno paro. Temu stroju daje tudi razprava o revoluciji ali kontrarevo-luviciji in njenih krivcih precej pogonskega goriva. In če se žerjavica, ki v Budimpešti še zmeraj tli pod novembrskim pepelom, zopet razplamti, kar bi bilo popolnoma mogoče, je treba pokazati tudi meh, ki jo razpuhuje. Ta meh v rokah zahodnega bloka naj bi bila morda Avstrija.
SAP MARIBOR
sporoča, da bo od ponedeljka, dne 11. marca dalje vpeljana na progi Murska Sobota — Grad še ena vožnja z odhodom iz Murske Sobote ob 10. uri in s prihodom v Grad ob 11. uri ter z odhodom od Grada ob 15. uri in s prihodom v Mursko Soboto ob 14. uri.
Omajano prijateljstvo med Britanijo in Francijo
Francoski politični krogi pripisujejo velik pomen srečanju premiera Guy Moleta s predsednikom britanske vlade Haroldom Macmil-lanom v Parizu. Tradicionalno prijateljstvo med tema deželama je dokaj omajano po sueški avanturi in prizadevanju, da se iznebijo posledic — izolacije. To prizadevanje ni bilo enotno in kaže, da Britanci že navezujejo stike s Kairom, kar Francozom nikakor ne ugaja.
Razen tega in podobnih nesoglasij je vsekakor eno izmed najbolj spornih vprašanj problem britanskega umika dela svojih čet iz Zah. Nemčije. Ta ukrep pa toliko bolj ugaja ameriškim državnikom, ki bodo storili prav kmalu nekaj podobnega. Tako menijo v Franciji, da bo nastala dvojna angloameriška
evropska politika, ki pa ne bo upoštevala sodelovanja Francije. To je prav gotovo tudi v škodo francoskim načrtom o skupnem evropskem trgu in Evratomu. s čimer se rešuje Francija.
Perspektivni načrt razvoja
jugoslovanskega gospodarstva
Že dalj časa delajo strokovnjaki na pripravah perspektivnega načrta našega gospodarstva. Za industrijo in kmetijstvo je že pripravljeno gradivo, ki ga bo najprej pregledal Zvezni izvršni svet. a potem bo dostavljen Zvezni ljudski skupščini.
Po mnenju sekretarja za industrijo Zveznega izvršnega sveta Marjana Cvetkoviča je glavna naloga naše investicijske politike v perspektivnem načrtu industrije odpravljanje disproporcije med bazično in predelovalno industrijo. Investicije bodo namenjene v prvi vrsti v rekonstrukcije in obnavlja-
nje tistih kapacitet, kjer so rekonstrukcije ekonomsko najbolj opravičene, medtem ko se bo mnogo manj investiralo v nove objekte.
Za sestanek voditeljev ZDA in ZSSR
Predsednik indijske vlade Nehru je povedal na nekem predvolilnem zborovanju, da bi se zaradi sporazumevanja o Srednjem vzhodu morali sestati voditelji ZDA in ZSSR. To kljub temu. da se razhajajo v mnogih pogledih na politiko na tem področju. Takšen sestanek bi po Nehruovem mišljenju pomagal vzpostaviti mir na Srednjem vzhodu.
Nixonova kritika Pariza
Podpredsednik ZDA Richard Ni-xon je nedavno obiskal Maroko in prebil tamkaj v razgovorih dva dni. Njegove izjave o teh razgovorih in kritika, ki jo je ob tej priložnosti izrekel na naslov francoske politike v Severni Afriki, so vzbudile veliko vroče krvi v francoskih političnih krogih.
V središču razgovorov je bil problem Alžira. ekonomske pomoči Maroku in letalske baze Amerike na področju Maroka. Maroški sultan in jaz se strinjava, je rekel Nixon. da bi za Alžir bilo treba izdelati nov projekt miroljubne rešitve, ki bi bil sprejemljiv za vse strani.
Takšne izjave in takšna stališča skupaj z razgovori o ameriški pomoči tistemu Maroku, kateremu je Francija že dokaj dolgo odrekala pomoč, razumejo v Parizu kot izrivanje Francije iz Severne Afrike. 
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tu. mislim, bi pa morale naše nove občine — komune v svoji komunalni politiki tej strani svoje dejavnosti posvetiti več skrbi, mnogo, mnogo več skrbi. Voditi svojo komunalno politiko, poleg drugih koristi tudi iz vidika koristi, kako pomagati naši ženi. da se osvobaja. To nebo šlo takoj, a začeti je treba.
Samo z gospodinjskimi tečaji daleč ne bomo prišli. Treba je več pomoči gospodinjskim centrom in ustanavljanju menz, več skrbi za napredek trgovine, več skrbi za proizvodnjo drobnih pripomočkov gospodinji itd. Pa — hm - mislim pa, da bi se žena že danes lahko mnogo bolj osvobodila, se lahko nekje javno pojavljala in enakopravno odločala. če bo postala takoj, že danes, enakopravna v hiši. da jo bo za čas odsotnosti ali nekega opravka v javnosti nekdo od družine nadomestil in za njo opravil neko nujno delo. ki je »dolžnost žene. Mislim, da bi ne bilo prav nič nečastnega za kogar koli. kar ni nečastno za ženo.
Smo v izgradnji komunalnega sistema te svobodne skupnosti svobodnih proizvajalcev, pa bi bilo prav. pravično in pošteno, da v tej izgradnji še dalje ne manjka žena. oziroma da v tej izgradnji komunalnega življenja žena ne ostane le drobni, neopazni in zapostavljeni garač, temveč enakopraven državljan, proizvajalec, ki ustvarja in odloča v komuni. Ta misel in ta naša odločitev, da to storimo, da predvsem najprej sebi in ženi pomagamo, da žena to res postane, se mi zdi. bi bila najlepša čestitka naši ženi delavki in zadružnici, nameščenki in gospodinji za 8. marec leta 1957.
2
POMURSKI VESTNIK. 7. marca 1957
Zadružne gradnje
utegnejo rešiti stanovanjski problem
Znatna družbena sredstva odvajamo za izgradnjo stanovanj. Vse kaže, da bo tempo stanovanjske izgradnje že letos podvojen. Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da bo v tej in naslednjih letih toliko stanovanj, da več ne bo mogoče govoriti o poslabšanju stanovanjskega položaja. Kriza bo zaustavljena na sedanjem nivoju.
Od osvoboditve je zgrajenih okrog 150.000 stanovanj, toda v vsakem prihodnjem letu bi bilo potrebno zgraditi po 60.000 novih stanovanj, če želimo, da se stanovanjska kriza ne povečuje.
Toda ob najbolj skromnih potrebah potrebujemo še 300.000 stanovanj, če hočemo zadovoljiti najnujnejše potrebe naših mest in industrijskih centrov.
To pa ne more biti končni cilj, kajti če bi bilo tako, bi tudi v bodoče veliko število mestnih družin ostalo brez stanovanja ali pa bi nadalje živelo v neprimernih stanovanjih. Zaradi tega je potrebno storiti še kaj več, a to je mogoče doseči z izgradnjo stanovanj na zadružni osnovi.
V mnogih mestnih zadruge že obstajajo in zidajo zgradbe, v kate-
re se vseljujejo zadružniki. V Zagrebu jih je veliko, a desetine že uspešno delujejo. Dve lahko vzamemo za vzor: zadrugo delavcev Prvomajske«, ki zaključuje 100 stanovanj in zadruga Zagreb«, ki gradi 60 stanovanj. Poslednja je zadruga svobodnega tipa«. Vanjo se lahko včlani, kdor hoče, seveda mora biti v delovnem odnosu in mora imeti nekaj osnovnega kapitala, če hoče takoj zidati hišo.
Obe zadrugi sta zbrali že znatna sredstva, Zagreb« na primer razpolaga že z desetine milijonov din. To so v glavnem sredstva, ki izhajajo iz prihrankov posamezne zadruge ali od prodaje nepremičnin v mestih, od koder so se odselili zadružniki v mesto. Ta osebna sredstva ob pomoči v kreditih, ki jih zadruga daje skupnostim, zadruge zelo racionalno uporabljajo. Eno dvosobno stanovanje stane na primer zadrugo Zagreb« komaj poldrugi milijon din, a zadrugo Prvomajska« še manj, torej polovico ceneje kot v režiji nekega gradbenega podjetja.
Po vsem tem sodeč zadružno stanovanjsko izgradnjo ni podcenjevati, temveč je treba to obliko gradnje izpodbujati, kajti vsebuje nekaj pomembnih pozitivnih elementov: zbira razsuta osebna sredstva, ki jih koristno uporablja in povezuje širok krog direktno zainteresiranih in usmerja njihove napore v skupno nalogo.
Tisti, ki se ukvarjajo s stanovanjskimi problemi, naj vedo. da je prav zadružna stanovanjska izgradnja lahko učinkovito in koristno dopolnilo družbeni izgradnji stanovanj, ker tako lahko v okviru možnosti uspešno rešujemo stanovanjsko vprašanje in ne samo. da krizo obdržimo na istem nivoju.
200 MILIJONOV
za načrtna obnovo sadovnjakov in vinogradov
Poseben pravilnik za dajanje posojil. — Obnovitvene skupnosti. — Skupni amortizacijski skladi. — Prošnje bodo sprejemale zadruge. — Priložiti je potrebno poenostavljen investicijski elaborat.
Naši vinogradi in sadovnjaki so že dokaj izčrpani ali pa so jih uničili škodljivci. Zaradi tega trpi vse naše gospodarstvo občutno škodo. Potrebna je torej obnova. Ze daslej smo pri nas precej obnavljali, vendar samo na družbenih posestvih. Velika večina naših vinogradov pa je o rokah privatnikov, zato lahko pričakujemo večje uspehe samo z njihovo obnovo. Doslej ni bilo sredstev za obnovo kmečkih vinogradov in sadonjakov. Pri zadružnih hranilnicah in posojilnicah ter pri njihovi zvezi pa so z lanskimi dobički in hranilnimi vlogami kmečkega prebivalstva ustanovili poseben sklad, iz katerega bodo lahko dobili dolgoročno posojilo po določenih pogojih osi kmetje, ki želijo obnavljati vinograde in sadovnjake ali pa urejati jagodične nasade.
Iz razgovora novinarjev s predsednikom upravnega odbora Zveze zadružnih hranilnic in posojilnic tov. Zoranom Žagarjem razberemo, da bodo ta namenska posojila odobrena po posebnem pravilniku, ki določa: da lahko obnavljamo samo na zemljiščih, ki so predvidena za sadjarstvo, vinogradništvo ali nasade jagodičevja; da morajo sadne vrste in podlage ustrezati sadnemu izboru, ki je predviden za določen okoliš; da je potrebno obnavljati kompleksno, o skladu z območnim obnovitvenim načrtom; da je mogoče v novih nasadih uveljaviti sodobne agrotehnične ukrepe; da so obnovitelji organizirani v obnovitveni skupnosti, ki posluje po posebnem pravilniku (urejanje strokovnih, organizacijskih in gospodarskih odnosov); da je treba obnavljati v kompleksu najmanj 2 ha in z vsaj tremi lastniki tega zemljišča; da imajo prednost pri dodeljevanju tisti prosilci, ki bodo za nadaljnje izboljšanje nasadov in pridelovanja ustanovili skupni amortizacijski sklad, o katerega bodo plačevali del svojih dohodkov iz novih nasadov.
Posojila bodo odobrile kmetijskim zadrugam zadružne hranilnice in posojilnice, slednje pa bodo sklepale ustrezne pogodbe s svojimi člani. Zadruge bodo tudi določile, koliko svojih sredstev bo moral prispevati obnovitelj k posojilu za obnovo. Računajo, da bo veljala obnova I ha sadovnjaka 50 do 80 tisoč dinarjev, strojna obnova I ha vinograda pa okrog 600 tisoč dinarjev. Pri tem je kajpada upoštevan tudi precejšen prispevek samega kmetovalca v delu, kolju, gnoju in drugem materialu.
Za kmeta pa je še posebej pomembno določilo: prošnjo za dodelitev posojila je treba izročiti kmetijski zadrugi. Prošnji mora zadruga obvezno priložiti poenostavljen obnovitveni elaborat, ki mora biti sestavljen po veljavnih predpisih in potrjen po pristojni revizijski komisiji. Za posojilo jamčijo kmetijska zadruga in člani obnovitvene skupnosti. Posojilo je potrebno vrniti o 15 letih po odobritvi, prvi obrok plačati o 2 do 5 letih po odobritvi, obresti pa znašajo 4 odst.
In še nekaj: za oso spomladansko obnovo je potrebno takoj vložili prošnje, sicer bomo zamudili ugoden čas.
DVOJE IMEN - EN POJEM
(Vtisi iz Lendave)
Nič drugače se mi ni zgodilo, kot večini ljudem, ki vedo za Lendavo. Znanca, ki je od tam doma, sem vprašal, če je zaposlen pri Nafti. To je bila ugotovitev v obliki vprašanja. Odkimal je in smehljaje povedal, da je pač za vsakogar, ki ne pozna Lendave drugače kot po imenu ali pa je skozi to mesto samo prepotoval, ime Lendava in Nafta en sam pojem. Kmalu sem se prepričal, da Lendava ni Nafta in Nafta ni Lendava. Lendava je stari meščanski svet. Nafta pa po svojem naselju in svojih poljih v premeru trideset kilometrov velik svojevrstno oblikovan delavski svet.
Monotono učinkuje enolična ravnina s pegami poplavljenih travnikov, pod katerimi se nekje globoko pretaka nafta. Na izbočeni tlakovani cesti med sivimi meščanskimi hišami, ki pripadajo preteklosti kot marsikateri njihov prebivalec, se pogovarjajo kmetje o letini, meščani o madžarskih beguncih in delavci o pet- in desetodstotnem zvišanju plač v madžarščini, hrvaščini in slovenščini. »Samo mnogo vznemirjenja je povzročilo to povišanje, menijo skoraj vsepovsod. »Tarifni pravilniki so korigirani po delovnih mestih, toda povišanja so prejeli ljudje, ki z ničimer ne zagotavljajo sorazmerno povečanje storilnosti,« ugovarjajo delavci, ki vedo, da od njihovega fizičnega dela ni mogoče pričakovati povečanja storilnosti, ker je odvisno predvsem od izboljšanja organizacije dela. Morda se motijo. Kritika te vrste je preuranjena. V nekaj mesecih kaj izrednega ni mogoče pokazati, toda pokazati bo treba, ker delavci to pričakujejo in pričakuje končno vsa naša supnosti.
Opazujem kmečke žene in može po dolgi ulici — s šopi lepih cekarjev iz ličkanja. Vem, da je to blago, ki ga cenijo tudi v tujini in da je to naša domača obrt, ki zaposluje prebivalstvo v dolgih zimskih dnevih. To je zaslužek, ki ga posreduje trgovsko podjetje Panonija, ki odkupuje te izdelke. Videz je zelo varljiv: kaže spokojne ljudi brez velike odgovornosti, kot da so samo takšni ti prebivalci okrog Lendave, toda hkrati poslušam tovariša, ki mi pripoveduje — neizbežno o Nafti.
Nafta je preskrbela prevoze za delavce — z avtobusi,« pravi mož s posebnim poudarkom. »Tako delavcem ni treba več dolge kilometre prepotovati s kolesi.« Jaz pa ugotavljam. da ima Nafta veliko prevozov še druge vrste, predvsem proti Filovcem in da s težkimi kamioni orje po cestah, kar zaskrbljuje, saj ni kaj prida sredstev za popravilo cest.
Nekje na drugem mestu smo se pogovarjati sicer o zamršenem problemu stanovanj, ki se zdi nerešljiv kot gordijski vozel, a je vendarle mogoče marsikaj razvozljati. Pa smo kmalu zopet prešli na Nafto. Slišal sem marsikaj o tehnoloških procesih, ki so tako različni, da ena skupina delavcev sploh ne more soditi o delu neke druge skupine, ki je razen tega vsaj ducat kilometrov oddaljena. »To je problem našega delavskega upravljanja, so mi dopovedovali. Odločati je treba, pa človek marsikdaj ne ve. kako bi odločil, da bi bilo prav, potem pa odločamo pač na osnovi popolnega zaupanja v pojasnila poročevalca .. .
Delavski svet Nafte pa o..±oča o velikih stvareh proizvodnje. V malem ali velikem gre za milijone in sto milijone. Torej je odgovornost kar velika, če ne prevelika. V takšnem položaju bi menda delavec zavidal onim. ki se ukvarjajo s pletenjem cekarjev iz ličkanja. Pa ne' Ali je bilo prav. da smo vrgli cel kup vrtalnih garnitur v filovski bazen?« čujem razpravljanje o raziskovanjih, ki so življenjsko važna za delavce, ki so večinoma polkmet-je in se zdijo nezainteresirani za bodočnost naftnih polj. Ali ne bi bilo bolje, že s stališča zaposlenosti, raziskovati na različnih oddaljenih področjih? Ali niso bila optimistična predvidevanja neumestna za področje filovskega polja? Ali ni bilo preveč govora o tem velikem načrtu z nekim posebnim namenom?«
To so morda očitki, morda nepoučenost. morda še kaj drugega. Zdaj si s tem ne bom razbijal glave. Kar naenkrat ni mogoče odgovoriti na vse, toda polagoma bodo dejstva spregovorila in analize bodo povedale svoje.	Viktor Širec
PREKOP
OD PROJEKTA DO STVARNOSTI
DONAVA - TISA - DONAVA
Spomladi bodo začeli s kopanjem magistrale prekopa — Letos predviden iskop tri in pol milijonov pr. metrov — Izgradnja novih 22.000 hektarjev zalivnhi polj
Pred desetimi leti je bila sprejeta zamisel inž. Nikole Mirkova o izgradnji velikega hidrosistema: prekop Donava — Tisa — Donava. V prvih letih so delali izključno v pisarnah, kjer so izdelovali potrebne projekte in načrte. V desetih letih je bilo izdelanih veliko projektov, načrtov, risb in izvršenih precej priprav za začetek del. Že nekaj let nastajajo med Donavo in Tiso ob starem prekopu Bezdan — Bečaj prva zalivna polja.
Vendar je ta prekop ostal v teh letih za mnoge še vedno več ali manj abstrakten pojem. Ti ogromni projekti, risbe in ostala dela. pa tudi okrog 10.000 ha zalivnih polj še vedno niso mogli ustvariti jasno
predstavo o prekopu Donava — Tisa Donava, ki predstavlja kompleksno rešitev problema vodnega gospodarstva Vojvodine«. V resnici je bilo vso to ogromno delo prvih desetih let napoved ustvarjanja velikega in za nas novega podviga.
Letošnje leto je začetek novega obdobja v gradnji prekopa. Tokrat se delo pravzaprav šele začenja, v prihodnjem mesecu je začetek kopanja magistrale prekopa. V prihodnjih desetih letih bo zgrajena nova magistrala, po kateri bo voda Donave tekla od Bezdana skozi Bačko.
premostila« Tiso pri Bečaiu in nadaljevala tok skozi banatsko ravnino, da se bo vrnila pri Banatski Pa-lanki v Donavo.
Po desetletnem načrtu bo potrebno v Bački izkopati 35 milijonov prostorninskih metrov zemlje, a v Banatu okrog 45 milijonov. Za letošnje leto je predviden izkop 3,400.000 kub. metrov. Z mehanizacijo, dobavljeno delno iz Sovjetske zveze, a večinoma naročeno v domačih tovarnah, je mogoče že v prvem letu uresničiti 3,800.000 m3 izkopa.
Že spomladi bodo ta dela začeta na treh krajih.
Poleg prej zgrajenih 10.000 ha zalivnih polj v Bački, bo z nadaljnjo izgradnjo sistem za navodnja-vanje v tem letu razširjen na novih
22.000	ha. V delu Bačke se bo namreč (Crvenka, Kruščič, Srbobran. Bački Gračac in na še 11 poljih, začetih lani) prostirala površina
16.000	ha novih površin za navod-njavanje. Razen tega bo pretvorjenih v nova zalivna polja še 5000 ha. a 900 ha bo usposobljenih za navod-njavanje kmetijskega posestva v Kosančiču in na Bisernem Otoku.
Na doslej izgrajenih zalivnih poljih je zemljišče poravnano samo na- 627 ha. To je tudi bil glavni vzrok, zakaj je bilo mogoče na teh poljih le delno uvajati navodnjava-nje. Letos pa bo izvršilo ravnanje 45 traktorjev in prav toliko drugih potrebnih strojev na 2500 ha zemlje. Tedaj bo lahko 63 agregatov za umetni dež navodnjavalo 2810 ha zalivnih polj v Bački.
Ko bo končano tudi drugo desetletje del na prekopu, za 360.000 ha bačke in banatske zemlje, ne bo več sušnih let. V deževnih letih pa bo branil prekop pred odvišno vodo nad 1 milijon ha setvenih površin. Toda še mnoge druge koristi prinaša uresničitev tega velikega projekta. Te koristi bo imela neposredno Vojvodina, posredno pa vsa naša dežela.	SS
ALKOHOLIZEM-ZDRAVJE-POTOMSTVO
Alkoholizem je pri nas mnogo večje družbeno in gospodarsko zlo kot tuberkuloza, je ena najmočneje zastopanih socialnih bolezni. Statistike kažejo, da je v Jugoslaviji okrog 300.000 kroničnih pijancev, alkoholizmu pa se vdaja preko milijon ljudi. Popolnoma naravno je, da se sprašujemo: zakaj ljudje sploh pijejo?
Ljudje pijejo zato. ker imajo neposreden stik z vinom. Imajo priložnost; okolica jih sili v to, da pijejo; družba, v katero zahajajo; ali pa je alkoholizem reakcija na neurejena, težko življenje; ali pa imajo že od rojstva v sebi nagnjenje, da pijejo in je njihovo pijančevanje odraz psihopatske dispozicije, podedovali so nagnjejne k tej nelepi navadi človeštva.
O tem, ali je alkohol škodljiv ali ne, danes več ne razpravljamo. Medicina razpolaga z neovrgljivimi dejstvi, ki kažejo, da je alkoholizem direktni ali indirektni vzrok marsikatere bolezni.
Zaužit alkohol se začne že v želodcu absorbirati (vsrkati), ostanek pa se absorbira v ozkem črevesu, in to v nespremenjenem stanju. Že po nekaj minutah po zaužitju raznese kri alkohol po vsem telesu, kjer deluje na različne organe različno. Najbolj učinkuje na centralno živčevje, ki ga direktno zastruplja.
Posledice teh zastrupitev: prej skromni in tihi ljudje postanejo živahni. samozavestni, mnogobesedni. pesimisti postanejo veseli in brezbrižni. utrujeni se počutijo spočite itd. Prav zato alkohol slavi zmago!
V tej fazi evforije (dobro počutje kljub nasprotni stvarnosti) na-
stopa nekritičnost in neodgovornost — kar je posledica hi pok si j e (pomanjkanje kisika) v možganih in motena presnova. Čutila slabe (vid. sluh, tip, občutek za bolečine...). Močno trpe jetra, ledvice. Vse to zaradi pomanjkanja kisika, ki ga porabi alkohol za svojo o k s i d a c i-j o in ga v ta namen odvzame krvi. Alkohol pa moti narmalno funkcijo teh organov še na druge načine.
Če alkohol nastopa v krvi dalj časa in v večji količini, gladuje ves organizem za kisikom, kar vodi do okvare možganov in živcev na — sploh. To se zopet odraža na zunaj: za prejšnjo živahnostjo in gostobesednostjo nastopi molčečnost, žalost, ki ji sledi uspavajoči učinek, podoben narkotičnemu. Če pivec še povišuje sprejemanje alkohola in preide iz vina na likerje, viskije, žganje (kar se navadno dogaja), torej dviga koncentracijo, pride do paralize (ohromelosti) za življenje važnih živčnih centrov in celo do smrti.
Po akutni zastrupitvi z alkoholom pride do slabitve vseh intelektualnih. čustvenih in fizičnih sposobnosti: čeprav v začetku opažamo pri pijancih občutek sposobnosti, poguma in precenjevanja lastnih možnosti — predvsem umskih. Kaže. da izgube pijanci vsako razsodnost, njihove izkušnje odpovedo, njihovo samoobvladovanje in in njihove moralne mere izginejo — do veljave pridejo prirodne sile in i n s t i n k-t i.
Ne trpe pa pri pijancih le možgani. temveč celoten organizem. Ljudje se navadijo na majhne količine alkohola, te se jim čez čas zazde premajhne, zato od dne do
dne večajo svoje doze, postajajo kronični pijanci. Kronični alkoholizem pa vodi do težkih okvar in sprememb v organizmu.
Velik odstotek obolenja za kroničnim katarjem prebavnega traka pade na kronične alkoholike. To kar vodi do pomanjkanja vitaminov, obolenje povzroča motnje v prebavi, nastopajo številne spremembe v normalni funkciji organizma, rane se težko celijo, oboli roženica. zmanjša se splošna odpornost proti infekcijam, nastopi nagnjenost h krvavitvam itd. ULKUSI in rak na želodcu so pogosto posledica katarjev. Posebno važna je okvara jeter in njena zamastitev. Motena je nre-snova ogljikovih hidratov, s tem maščob in beljakovin, kajti ti pro-cesi so v tesni medsebojni zvezi. Pijanci so navadno debeluhi zaradi motene prebave. V zvezo z alkoholizmom spravljajo putiko (giht). ki se pri alkoholikih pogosteje pojavlja kot pri abstinenti h. Važen spremljevalec alkoholikov je diabetes m e l l i t u s — sladkorna bolezen, in številne druge bolezni.
Se hujše posledice od zgoraj opisanih ima alkohol na psiho človeka. Opaža se počasen, vendar dosleden moralni in intelektualni propad. V umobolnicah se zdravi 10 do 15 odst. duševnih bolnikov, ki so žrtve alkohola. (Nekateri avtorji navajajo celo 25—30 odst.).
Alkohol slabi naravno odpornost organizma, kar ustvarja ugodna tla za drugo največje družbeno zlo — tuberkulozo. Prav tako so spolne bolezni, garje, pegavica, trahom najčešče pri alkoholikih.
Najteže in najbolj tragično, kar lahko doleti človeka pa je to, da kronični alkoholiki zapuščajo bolno potomstvo. Otroci alkoholikov, so često e p i 1 e p t i k i, duševno d e-fektni. umsko zaostali. Otroci trpe zaradi alkohola, ki so ga starši brez mere uživali, ne morejo se normalno razvijati, ker jim družina, nagnjena k pijači, ne nudi pogojev, ki so potrebni za razvoj. Umrljivost novorojenčkov v družinah alkoholikov je velika.
Prav tako je velika nevarnost za nežno bitje mati. ki se v času dojenja vdaja alkoholu, ker alkohol prehaja tudi v mleko. Pri takih otrocih opažamo živčne in prebavne motnje, neodpornost proti injekcijam.
Alkohol deluje škodljivo na organizem v razvoju, posebno v dobi pubertete. Alkohol je strup!
Omeniti pa moramo, da ima alkohol dokaj visoko kalorično vrednost. saj razvije 1 gram alkohola ca. 7 kal. toplote, pri svojem razpa-du pa moti prebavo ogljikovih hidratov, masti — beljakovin — kar je škodljivo. To, da imamo po za-uržitem alkoholu občutek toplote, temelji na širjenju žil in žilic kože. kar povzroči, da prenehajo delovati procesi, ki skrbe. da organizem ohrani svojo stalno temperaturo. Ker pa toploto stalno izgubljamo, nova pa se ne ustvarja v tisti meri kot bi bilo to potrebno, ker smo izgubili občutek mraza, ki regulira presnovo, se telo dejansko ohlaja, ne da bi pijanec to opazil in tu je ravno največja nevarnost, da pijanec zmrzne.
Lojze Števanec
Pomurje priznano kot žitoroden okraj
Kakor poročajo iz Beograda, je sekretar Zveznega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo izdal novo uredbo o žitorodnih okrajih, med katere bodo odslej tudi v Slovenjo šteli okraje Celje, Gorica. Maribor. Murska Sobota, Ptuj. Trbovlje in Koper.
Odredba je izdana v zvezi z odlokom, po katerem prodajajo traktorje domače izdelave in traktorje, uvožene s sredstvi trajne pomoči, predvsem kupcem iz žitorodnih krajev in izključno za kmetijsko proizvodnjo.
POMURSKI VESTNIK, 7. febr. 1957
3
Kaj delajo potrošniški sveti ?
Kjerkoli srečamo človeka, bomo slišali to ali ono pripombo na naslov trgovine in trgovanja. To so majhne kritike poslovanja, izbire blaga, zalog in cen. Vmes pade beseda o postrežbi in o osebnih simpatijah nasproti trgovcem ali obratno. Teh drobtinic je vsak dan veliko, vendar jih nikdar ne zabeležimo tam, kjar smo pristojni o vsem tem razpravljati.
Malo slišimo o potrošniških svetih. čeprav so in bi morali izražati želje, skrbi ali negodovanje potrošnikov. Menda marsikateri potrošniški svet ne ve, kaj naj bi pravzaprav delal. Če posluša trgovce v podjetjih, ki jih potrošniki za to ali za kaj drugega kritizirajo, potem je vse, prav vse opravičljivo.
V zapisnikih potrošniškega sveta za trgovsko podjetje Plavica v Murski Soboti je zabeleženo, da so
zadnje čase razpravljali o tem, da je mestu nujno potrebna še ena mesnica, toda o tem zaman razpravljamo že dolgo časa. Tokrat potrošnikom v njihovi upravičeni zahtevi nihče noče pomagati. Nadalje je ta potrošniški svet razpravljal o trgovskem lokalu »Železnina«. Ugotovil je, da je stanje skladišča te trgovine takšno, da ga pravzaprav ne bi smeli uporabljati ali pa bi ga morali popraviti od strehe do poda.
Podobno kot pri Železnini so pregledali tudi ostale prostore podjetja Plavica . vendar so ti pre-gledi dokaz formalne aktivnosti. Človek ima namreč občutek, da je potrošniški svet nekak zagovornik podjetja nasproti občini, ki naj bi storila to ali ono v prid podjetju. Od tod tudi želja uslužbenca tega podjetja, naj izvršijo pregled, ni pa videti želje, naj se potrošniški
svet ukvarja s problemi cen, zalog blaga in izbire ali morda s tem. kakšen je količnik obračanja.
Slednje so stvari, ki zelo zanimajo potrošnike, kajti po tem je mogoče soditi spretnost, iznajdljivost in podjetnost posameznih poslovodij in podjetja kot celote. Takšna aktivnost pa seveda zahteva od članov potrošniškega sveta veliko časa in dobre volje. Obojega menda ni
ravno na pretek. Morda pa je to tema katere izmed prihodnjih sej tega potrošniškega sveta.
Kljub vsemu pa je treba zapisati, da bi bilo prav, če bi nam sporočili o svojem delu še drugi potrošniški sveti kakšno misel ali pripombo, kajti potrošniški svet za Plavico je po dolgem času molka potrošniških svetov prvi. ki nas je informiral o svojem delu.	V. Š.
KRATKE IZ POMURJA
Polana
V Polani so že dolgo želeli imeti pevski zbor. Zdaj ga imajo in so zadovoljni, ker so ga slišali na javni proslavi Prešernovega tedna. Želijo, da bi še več mladine sodelovalo v tem mladinskem pevskem zboru.
Prebivalci Polane, Gomilic in Lipe želijo, da bi tudi skozi njihove vasi vozil avtobus
in imel tam postajališča. To si želijo zato. ker avtobus obiskuje vse ravenske vasi, razen teh treh. Predlagajo, naj bi vozil avtobus iz Lendave skozi Polano v Gomilico in Lipo in nazaj.
V	Polani menijo, da bi bilo dobro, če bi v šoli, v razredu, kjer je pouk samo dopoldne, uredili čitalnico in sem prenesli tudi knjižnico, ker je pionirska knjižnica že tako v tein prostoru.
V	Mali Polani imajo šolsko kuhinjo, za katero prispeva tudi Rdeči križ. Otroci dobivajo vsak dan toplo mleko in so prav zadovoljni. Mladi »pivci« plačajo za mleko le on dinar.
V	Veliki Polani so zelo zadovoljni s tem, da imajo osemenjevalno postajo. To postajo obiskuje živinozdravnik vsak dan in opravlja poleg osemenjevanja tudi preglede živine.
Zdravnik iz Lendave obišče vsak ponedeljek Polano, ki ima svojo ambulanto. V tej ambulanti, katere vrednost prebivalci tega kraja cenijo, je tudi protitrahomska postaja.
V	Mali Polani so zelo slabe poti, kar ima
za posledico razne nesreče. Nedavno je kravi nekega kmeta spodrsnilo in je padla skupaj s kmetom v jarek, od koder so ju potegnili dobri ljudje.
Pred kratkim je bilo v Mali Polani izpraševanje gasilcev. Teh izpitov so se udeležili vsi gasilci in skoraj vsi tudi dobro odgovorili na vsa vprašanja. Malopolanske gasilec so prišli poslušat iz Velike Polanc in Lendave. Po končanem izpraševanju so imeli družabni večer. Tega družabnega večera sc je udeležilo veliko ljudi, tako da je bilo to gasilsko praznovanje tudi ljudsko praznovanje.
Ivanovci
Pred kratkim je bilo v Ivanovcih predavanje o umetnih gnojilih in njihovi uporabi in predavanje o škropljenju sadnega drevja v Ivanovcih. Na tem sestanku zadružnikov so sklenili, da bodo začeli takoj s škropljenjem sadnega drevja.
Nedavno je bil v Kančevcih roditeljski sestanek. Sestanka se je udeležilo precej staršev. Tokrat so ustanovili tud mlečno kuhinjo.
Občnega zbora Rdečega križa v Ivanovcih se je udeležilo lepo število prebivalcev.
V vasi je 67 članov te orgunizacije. Sklenili so, da bodo imeli v aprilu teden čistoče in v tein tednu uredili in očistili poslopja, dvorišča in napravili majhne asanacije. Zelo se zanašajo prav v tem na pomoč mladine. Poleg tega sklepa so si zadali še druge manjše naloge za letošnje leto.
Rogaševci
Precej mladine iz okoliša Rogaševci odhaja na sezonsko delo. Ta mladina pa je pripravljena delati tudi doma. Tako se je nedavno zbralo ob gradnji kulturnega doma kar 60 mladine. Tokrat so samo temelje izkopali, pričakujejo pa, da bo do zime delo že tako daleč, da bo zgradba pod streho. Sicer pa je rogaševska mladina že marsikaj naredila s prostovoljnim delom.
Pred kratkim si je posebna komisija strokovnjakov ogledala teren, kjer bodo stali transformatorji, potrebni za elektrifikacijo
tudi tega predela Goričkega. Nedavno so bili tudi izredni zbori volilcev, na katerih so razpravljali v glavnem o elektrifikaciji. Izvoljeni so bili elektrifikaeijski odbori, ki so že izvršili popis prijavijencev, ki jih je že čez 90 odst. vseh gospodarstev.
Gasilci iz Sredice so v zadnjem obdobju najbolj delavni na kulturno prosvetnem polju. Tudi letos so 'pripravili odrski nastop. Gostovali so tudi v Rogaševcili. V kratkem bodo naštudirali drugo igro.
Fokovci
Elektrifikacija v Fokovcih dobro napreduje. Drogovi so v celoti Vkopani. V kratkem bodo napeljali tudi žico, tako da bo kljub vsem težavam tudi tukaj svetila elektrika.
Priprave za gradnjo zdravstvenega doma dobro napredujejo. Pesek je v celoti nakopan in »uvožen na določeno mesto. Posekana je tudi predvidena količina lesa. Potreben je le še načrt, po katerem je treba delati. To pa je odvisno od občinskega ljudskega odbora.	P. D.
Občinska konferenca SZDL na Cankovi
Manj sklepov - več dela
Na območju cankovske občine je samo 20 odst. volivcev članov SZDL. za to so na konferenci sklenili, da bodo odslej pritegnili v Socialistično zvezo čimveč ljudi. Na občnih zborih in na volitvah krajevnih odborov SZDL so pokazali volivci dovolj dobre volje do dela. vendar uspehi niso bili taki kot bi morali biti. ker je bilo vodstvo SZDL premalo aktivno, ker je slabo vplivalo tudi na odnose med samimi člani.
Na konferenci so ugotavljali, da ni bilo v zimskem času vseh predavanj, za katere so se odločili, zato so sklenili: manj sklepov — več dela. Slabo je tudi delo posameznih knjižnic, ki se zaradi neizkušenih knjižničarjev ne morejo dovolj približati ljudstvu in vzbuditi v članih SZDL veselje do dobrih knjig. To potrjuje tudi to, da je v cankovski
občini samo 79 članov SZDL naročenih na dnevno časopisje.
Za tem so govorili na konferenci še o kmetijstvu, kmetijski zadrugi in o odkupu.
V cankovski občini porabi največ umetnih gnojil posestvo v Topolovcih, zato ima tudi največji hektarski donos. Drugod bi bilo morda prav. če bi poskušali pridelovati čimveč poljskih pridelkov, ki v teh krajih najbolj uspevajo. Seveda je pri tem potrebna večja pomoč kmetijske zadruge, ki sicer ima kmetijskega tehnika. toda ta samo v pisarni kmetovalcu ne more kdo ve koliko pomagati.
Prva pomožna šola
v Pomurju
Že pol leta bo od tega. odkar imamo_ v Pomurju pomožno šolo. Nekateri starši se vprašujejo, kakšni otroci spadajo v to šolo. Kratek odgovor: v pomožno šolo spadajo otroci, ki zaradi duševne ali telesne zaostalosti ne bi mogli slediti pouku v rednih šolah.
Poglejmo, koliko krivice delajo starši takim, duševno zaostalim otrokom, ki nosijo iz redne šole vsako leto slabe ocene. Zasmehujejo jih. celo pretepajo, ne razumejo pa tega, da je vzrok slabim ocenam duševna zaostalost ne pa lenoba. Takega otroka zapostavljajo tudi v šoli. Učitelj nima časa, da bi se z njim ukvarjal več časa kot z ostalimi učenci, zato se čuti osamljenega. kar zelo slabo vpliva na njegov duševni razvoj.
V pomožni šoli v Radgoni, kjer je 16 učencev, se ti prav pridno učijo. To je sicer skromen začetek, vendar občina in svet za šolstvo zelo skrbita za šolo, tako da lahko upamo. da se bo vsestransko okrepila in pomagala tistim otrokom, ki so
bili doslej prepuščeni več ali manj samemu sebi.
Pol leta je sicer malo. vendar se kažejo že prvi uspehi. Otroci lepo napredujejo, kar pomeni, da sčasoma ne bodo prav nič zaostajali za svojimi vrstniki iz redne šole.
LETOŠNJI MAJ -PRAZNIK MLADOSTI
Na praznovanje 25. maja — rojstnega dneva maršala Tita — so se začeli pripravljati tudi v Pomurju. Tradicionalne slovesnosti ob tem pomembnem jubileju bodo letos dobile obeležje praznika mladosti.
V Pomurju ne bodo omejili praznovanje samo na nekaj dni, marveč bo ves maj potekel v znamenju tekmovanja na kulturnem, telesno-vzgojnem in športnem področju. Pobudo za tako tekmovanje je dala mladinska organizacija, njej pa se bodo pridružila tudi številna TVD Partizan in druge organizacije.
Pri Gradu so se mladi občani že odločili, da bodo praznovali ves maj. Na programu imajo medsebojne obiske in gostovanja mladinskih aktivov. Večer pred samim praznikom pa bo mladina priredila kulturni program. Nastopila bo tudi najboljša mladinska dramska skupina.
-ko
Mladina v Kobilju
Pri nas je bila mladinska organizacija ponovno ustanovljena lani poleti. Razen nekaj mladinskih sestankov so naštudirali dve enodejanki, nedavno pa so se znova sestali. Ta sestanek je bil dokaj kritičen. Izvolili so si tudi nov odbor, ki bo s sodelovanjem Socialistične zveze pripravil dober program dela.
Pri kmetijski zadrugi pa imajo klub mladih zadružnikov, ki šteje 54 članov. Odbor mladih zadružnikov deluje dobro. Veliko pomoči dobiva od upravnega odbora kmetijske zadruge.
KREPITEV LJUDSKE TEHNIKE V LENDAVI
Do nedavnega je bila Ljudska tehnika v Lendavi brez dobro organiziranih klubov. Klubi in društva zvez imajo tudi v tem mestu kot povsod v Pomurju že desetletno tradicijo, vendar so bili doslej brez gmotne in tudi moralne pomoči lokalnih organov oblasti in tudi organizacij. O tem so na okrajnem odboru Ljudske tehnike že večkrat razpravljali.
Položaj se ie znatno izboljšal šele v zadnjih tednih, ko so se lotili dela v društvih pretežno novi ljudje. Sodelujejo namreč tudi strokovnjaki iz Proizvodnje nafte, ki so poskrbeli tudi za sodelovanje podjetja. ki lahko nudi tehničnim organizacijam občutno pomoč v raznih oblikah.
Najbolj vztrajni so še radio-amaterji, ki so se kljub pomanjkanju sredstev vztrajno borili za razširitev kluba in njegovo dobro ime v mestu in okolici. Letos je pokazal veliko vneme foto-kino klub. ki je nedavno začel z začetniškimi tečaji. Doslej je 45 tečajnikov, ki poleg drugega porabijo dokaj prostega časa tudi za ureditev društvenih prostorov. Tudi avto-moto društvo, ki že dve leti le životari, je letos začelo urejevati svoje notranje razmere. Nameravajo nabaviti nov avto za šolanje in v kratkem začeti s tečaji.
Teže pa je z organiziranjem tehnično vzgojnega delovanja izven klubov zvez — v društvih Ljudske tehnike in v ostalih društvih in organizacijah. Eno izmed najboljših društev Ljudske tehnike pa je le v lendavski občini, in sicer v Polani. Žal je to le osamljen primer.
Zbori volivcev v radgonski občini
V dneh 26. in 27. februarja so bili po vsej radgonski občini zbori volivcev. Na njih so razpravljali o druž-
benem planu in občinskem proračunu. ki bo te dni sprejet na občinski seji. Člani posameznih šolskih odborov so podrobno poročali o delu teli odborov v dveletni mandatni dobi. Iz poročil je bilo razvidno, da so nekateri odbori posegli že bolj v širino in se niso omejevali na reševanje zgolj materialnih vprašanj, ampak so reševali tudi vzgojne in druge probleme na posameznih šolah, in to skupno z učiteljskimi kolektivi, društvi prijateljev mladine in drugimi družbenimi organizacijami na vasi. Nato so povsod izvolili člane za nove šolske odbore. Na zborih volivcev so razpravljali še o gospodarskih problemih svojega okoliša.
Maškerada otrok
Na pustni torek bodo po oseh šolali o občini priredili za pionirje pustovanje, ki ga pripravljajo skupno s pionirji pionirski starešinski sveti. V Radgoni bodo priredili pravcati pustni karneval, kjer bodo o sprevodu nastopile, poleg posameznikov razne skupine. Tudi v Radencih bodo napravili pohod skozi čas in zdravilišče, na kar bodo nadaljevali pustno rajanje o zdraviliški kavarni, ki bo za to priložnost primerno urejena. Ponekod bodo najboljše maske tudi nagradili. Povsod pa bodo pionirji primerno pogoščeni.
„NASTOPAJO NAJBOLJŠI AKROBATI"
Tako ko pred nekaj dnevi vabili o Vučji vasi cirkusanti ljudi, da si ogledajo večerno predstavo. Igrali so in klicali: »pridite, videli boste najboljše telovadce. Vstopnina samo 60 dinarjev! 
Zvečer se je res zbralo v majhnih gostilniških prostorih precej ljudi. Pri vhodu je rejena ženica pobirala vstopnino. Toda ne 60 dinarjev kot je bilo napovedano temveč 70. Nato so pričeli. Prikazali so res nekaj dobrih vaj in to je bilo tudi ose: La tem je nastopil priznani kldrvn, ki je povedal nekaj navadnih šal in nič več. Med predstavo je menda 7 let star fantič neprestano ižical med gledalci cigarete. Celo dvakrat je obiskal vsakega moškega. Po nekaj prikazanih vajah se spet oglasi »šef«. Z daj pa bodo naši najmlajši akrobatit pobirali prostovoljne prispevke. Nato še nekaj vaj in možakar je gledalce presenetil s temi besedami: »Program je pri kraju. Vseh vaj ne moremo izvesti. ker nimamo primernega prostora. Ves program je trajal okrog 50 minut. Za to so plačali gledalci 70 dinarjev vstopnine in še primaknili nekaj kot prostovoljni prispevek.
Ta zgodbica pa ne bi imela pravega konca, če je ne bi zaključili tako: ljudje nergajo, češ, 40 ali 60 dinarjev je za igro predraga vstopnina. Zato so pogostokrat naše podeželske dvorane tudi prazne. Cirkuški spored je trajal samo tiričetrt ure, pa ni bil predrag? Pa pustimo tudi to primerjavo s prireditvami na naših podeželskih odrih. Ali ni tudi dovolj dobro organiziranih in poučnih predavanj, ki bi nas morala bolj pritegniti kot cirkus?
Množične organizacije naj bi tudi v takih primerih navajale ljudi k boljšemu razvedrilu.
Veliki načrti za razvoj podjetij v lendavskem okolišu
Podjetje »Eelektroinštalacija« v Lendavi
je končalo svoje poslanstvo. Zaradi že dokončane elektrifikacije v delovnem okolišu tega podjetja ni ustreznih naročil. Od petnajstih članov kolektiva sta ostala samo dva. Na merodajnih mestih razpravljajo o tem. ali naj to podjetje preusmeri svojo dejavnost in zaposli ustrezne strokovnjake, ali pa naj bo likvidirano. Mnenja so, naj hi preusmerili dejavnost.
V tem podjetju razpolagajo s 300.000 din sklada za samostojno razpolagaje. Ker tega sklada zaradi dane situucije ne bodo uporabili, je najboljši izhod, da sredstva posodijo nekemu drugemu podjetju, ki ho denar lahko koristno obrnilo v tem letu.
Mlin v Dobrovniku obratuje z najetim motorjem. Najemnina jc precejšnja, zato menijo, da hi bilo dobro nabaviti nov motor. To pa lahko storijo samo s primernim posojilom.
Tovarna dežnikov v Lendavi namerava zidati nove poslovne prostore. Nekaj sredstev ima na razpolago iz stanovanjskega sklada, nekaj pa ho morala dobiti iz drugih virov. Tovarna bo tako lahko sprostila nekatere prostore zu stanovanja.
To je v zvezi z razširitvijo proizvodnje. Tovarna ho namreč začela izdelovati nekatere izdelke, ki jih doslej ni mogla. Načrt za gradnjo poslovnih prostorov bo izdelal Projektivni biro v Ljubljani. Za rekonstrukcijo namerava podjetje najeti posojilo po zveznem natečaju.
Mizarstvo« v Lendavi, ki je proslavilo desetletnico svojega obstoja, namerava povečati delavnico, graditi kopalnice, ima pa tudi težave s suhim lesom, ki ga rabi za proizvodnjo in zato hoče zgraditi tudi ustrezno sušilnico. Kupili mislijo tudi en
stroj. Skupaj jih bo to stalo okrog pet milijonov din.
»Mehanika« v Lendavi se močno širi, zato potrebuje nove, primernejše delovne prostore. Tamkaj nameravajo graditi skladišče, razširiti barvarnico, zgraditi pisarniške prostore in tudi sanitarne naprave. Vse to naj bi bili za sedaj provizoriji. Tako bodo namreč lahko povečali proizvodnjo za 15 odst. Padi pa hi začeli izdelovati tudi nove izdelke. Za to pa potrebujejo nov stroj in nov električni vod.
Trgovsko podjetje »Panonija« v Lendavi
pripravlja gradnjo servisne bencinske črpalke. Potrebna lokacija je že izvršena. Načrte tudi že izdelujejo.
Trgovsko podjetje »Izbira« v Lendavi namerava urediti nov trgovski lokal. Samo za to potrebuje čez šest milijonov din.
Kmetijska zadruga v Hotizi je zbrala lani toliko sredstev, da bo letos s tem denarjem lahko gradila skladišče.
Tudi kmetijska zadruga v Lendavi potrebuje novo skladišče, toda za gradnjo jim primanjkuje še polovico sredstev.
Kmetijska zadruga v Gomilicah hoče letos urediti nov trgovski lokal in ustrezno skladišče. To bo v hiši, ki jo želijo kupiti v ta namen. 
Plinarna v Lendavi potrebuje nove prostore. ker so sedanji premajhni in razen tega še v privatni zgradbi, h kateri ne morejo graditi novih objektov. Zaradi tega so se odločili za gradnjo novih delovnih prostorov, ki naj bodo sodobnim potrebam ustrezni. Gradnja naj bi se odvijala postopno in bila končana v petih letih.
Gradbeno podjetje »Gradbenik« je izvrševal potrebne prevoze vse doslej s tujimi kamioni. Tako je bilo to podjetje vezano na druga podjetja v mostu. Letos naj bi s takim prevozništvom končali in nabavili komion. Edina dobra možnost je nabava kamiona TAM na odplačilo.
»Svet brez sovraštva« na Kapeli
Kapela pri Radencih je znana izletniška točka. Tam imajo tudi svoj zadružni dom. ki ga s pridom uporabljajo Svoboda in druge organizacije. Te dni so dekleta, ki pravkar končujejo 6-tedenski gospodinjski kuharski tečaj na zadružnem odru uprizorile Mire Pucove dramo »Svet brez sovraštva«. Igra. ki se odvija v vseh treh dejanjih o mračni ječi. je zelo zahtevna za podeželske odre in zaslužijo dekleta in ostali sodelujoči
kljub pomanjkljivostim v igri in zlasti v izgovoru, za trud in prizadevanje. vse priznanje.
V igri je bila najbolj naravna Spelca. dobro so učinkovali nevidni zunanji prizori.
Ljudje na Kapeli radi obiskujejo igre. Tudi tokrat so napolnili dvorano in z zanimanjem sledili resni drami. čeprav so veseli pustni dnevi na pragu. Igro je režiral učitelj Janez Zemljič.
4
Pečarovci
V Pečarovcih so žene s pomočjo Kmetijskc zadruge Puconci organizirale kuharski tečaj. Med 22 tečajnicami jo precej mladink. Poleg praktičnega dela so imele tečajnice že tri predavanja. Dvoje predavanj je imela babica iz Križevec, eno pa šolski upravitelj. Zaključek tečaja bo 5. marca. Na tu dan je organizirana tudi razstava v gasilskem domu v Pečarovcih.
POMURSKI VESTNIK. 7. febr. 1957
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 23. februarja do 2. marca 1957 Poročili so se: Nikolaj Žitek iz Kroga in Kristinu Mesarič iz Bakovec ter Jožef Fras, mlinarski pomočnik in Rozika Benko, pleskarska pomočnica. oba iz Bakovec.
Rodile so: Trczika Forjan iz Me-linec, dečka: Klara Šavel iz Martja-nec, dečka: Helena Horvat iz Križevec, dečka; Marija Ružič iz Sata-bovec, dečka: Slavica Kukel iz M. Sobote, deklico; Marija Friškič iz Kroga, deklico; Marija Kolar iz Lo-garevec, deklico; Marija Bobovec iz Mostja, dečka; Irena Lenger iz Fo-kovec, dečka; Ela Majan iz Sela, deklico; Ana Sukič iz Martinju, dečka; Ema Hoheger iz Tišine, deklico in Vera Sakovič iz Zenkovec, deklico. Rodile so v osboški porodnišnici.
Umrli so: Ana Horvat iz Gomilic, stara 62 let; Jožefa Pravica iz Trat, stara 77 let; Ana Gjerek iz Rakičana, stara 63 let in Štefan Lejko, upokojenec iz Bakovec, star 66 let.
Občinski ljudski odbor Cankova na podlagi 40. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/35) razpisuje delovno mesto
ŠEFA KRAJEVNEGA URADA ROGAŠEVCI
Pogoji: nižja strokovna izobrazba v zvanju pisarniški referent ali matičar vešč opravljanja matičnih in ostalih upravnih ter pisarniških opravil. Plača po uredbi, dopolnilna plača in položajni dodatek po odloku ObLO.
Nastop službe s 1. aprilom 1957. Pravilno kolekovane prošnje s priloženim opisom dosedanjega službovanja je poslati na občinski ljudski odbor Cankova do 20. marca 1957.
Sprejmemo takoj pisarniško moč z strokovno izobrazbo, z znanjem strojepisja in prakso v pisarniških poslih.
Ponudbe je dostaviti na: »Panonija«, ind. kov. galanterije, M. Sobota.
Gradbeno industrijsko podj. »Gradis«
sprejme večje število zidarjev, tesarjev, polkvalifi-ciranili in nekvalificiranih delavcev
Stanovanje in hrana oskrbljena. Plače po novem tarifnem pravilniku
Javiti se v Mariboru — Gosposvetska c. 29
Z A H VALA
Ob težki izgubi naše ljubljene žene. mame. tašče in stare mame
TEREZIJE POREDOŠ roj. Novak
se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem. ki so z nami sočustvovali, ter darovali vence in jo spremljali k večnemu počitku.
Žalujoči: mož Ivan, sinovi Rudi, Ivan, Franc in hčerka Murija z družinami!
VREMENSKA NAPOVED za čas od 8. do 17. marca Med 10. in 14. marcem nestalno in parkrat izdatnejše padavine s snegom do nižin. V ostalem suho, a hladno vreme z mrazom ponoči.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 10. marca 1957: dr. Niko-laj Lanščak, stanuje Lendavska 7. Od 8. do 12. ure v splošni ambulanti; v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
KRVODAJALCI
OD 25. FEBR. DO 2. MARCA 1957
Marja Gjergjek iz M. Sobote; Vilraa Škalič. Katarina Zrinski, Gi-zela Kuzma (drugič), Verona Dundek (drugič), Marija Šernek (drugič), vso iz Krajne in Frančiška Pušnik iz G. Bistrice (drugič).
Po sklepu delavskega sveta razpisuje
podjetje »Mura«, tovarna perila M. Sobota
2 štipendiji za Konfekcijsko srednjo šolo
Sola je štiriletna in ima rang srednje šole. Šola je v Zagrebu
Pogoji : končana nižja gimnazija s pomočniškim izpitom iz krojaške stroke ali pa samo končana nižja gimnazija. V poštev pridejo samo moški, ki niso starejši od 16 let. Pismene prošnje poslati na upravo podjetja do 15. aprila 1957
Evangeličanska fara v Bodoncih odda za 5 leta v najem GOSTINSKE PROSTORE z vsemi pritiklinami, stanovanjem in vrtom najugodnejšemu ponudniku. Ponudbe pošljite do 51. marca l957 na župni urad Puconci.
Slike za legitimacije in potne liste v 24 urah— pri foto
HOCHSTADTER M. Sobota, Trg zmage 3
KOMPLETNO NOVO SPALNICO iz mehkega lesa in kompletno kuhinjsko pohištvo v dobrem stanju ugodno prodam. Ogled vsak dan pri Flisar Francu, mizarju, Lendavska 32, M. Sobota.
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 10. marca — 40 mučencev
Ponedeljek, 11. marca — Krištof
Torek, 12. marca — Gregor
Sreda, 15. marca — Kristina
Četrtek, 14. marca — Matilda
Petek, 15. marca — Klemen
Sobota, 16. marca — Velislav
KINO
MURSKA SOBOTA — od 8. do 10. marca ameriški barvni film »Črni labod«, 12. in 15. marca italijanski film »Villa Borghese«, 14. marca ameriški barvni film »Niagara«.
VELIKA POLANA — 10. marca ameriški barvni film »Viharni zaliv«.
BELTINCI — 9. in 10. marca angleški barvni film »Veseli Norman«.
RADGONA — 9. in 10. marca francoski film »Stopnišče za služinčad«, 15. marca ameriški film Bojišče«.
LENDAVA — S. in 10. marca ameriški film »Dvoriščno okno«, 13. in 17. marca madžarski barvni film »Moj ded in jaz«.
VERŽEJ — 9. in 10. marca ameriški barvni film »Tihotapci«.
ČEPINCI — 10. marca mehiški film »Rio Escondido«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 9.
in 10. marca francoski barvni film film »Lukrecija Borgia«, 13. marca avstrijski glasbeni film »Don Juan«.
RAZPIS
Upravni odbor
GOSPODARSKE POSLOVNE ZVEZE ZA POMURJE V MURSKI SOBOTI RAZPISUJE
sledeča delovna mesta:
1.	Mesto vodje komerciale na upravi GPZ
2.	Mesto pravnika na upravi GPZ
3.	Mesto direktorja obrata SEME — KLAS
L Mesto računovodje obrata »SEME — KLAS
5.	Mesto direktorja obrata »ŠTAJERKA
6.	Mesto računovodje obrata »ŠTAJERKA
Pogoji:
pod točko 1. 3 in 5 — srednja šolska izobrazba z 5 let prakse v gospodarstvu ali nižja šolska izobrazba z 10 letno prakso v gospodarstvu.
Pod točko 2 — fakultetna izobrazba z najmanj 2 letno prakso v pravni stroki.
Pod točko 4 in 6 — srednja šolska izobrazba z 5 letno prakso v računovodstvu sorodnega podjetja. Plača po tarifnem pravilniku.
Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanje zaposlitve poslati najkasneje do 20. marca 1957 na Gospodarsko poslovno zvezo za Pomurje v Murski Soboti.
MALI OGLASI
PRODAM HIŠO, takoj vseljivo -lepo dvosobno stanovanje z vodovodom in prostranim vrtom — v Murski Soboti. — Vprašati: Lesjak, Ivanocijeva 45, M. Sobota.
NOVO KLAVIRSKO HARMONIKO, znamke »Hohner«, 120 basov in 5 registre, prodam. — Naslov v upravi listo.
LEPO ARONDIRANO POSESTVO, nad 6 ha, vse kulture, lepo zidano poslopje ob avtobusni postaji, blizu Maribora, prodam. — Urleb, Jareninski dol. Vukovski dol 13.
20.000 dinarjev NAGRADE dam tistemu. ki mi preskrbi družinsko stanovanje v M. Soboti. Mestno urarstvo, M. Sobota.
PRODAM ENOSTANOVANJSKO HIŠO z pekarno na prometnem kraju. vse v dobrem stanju. Naslov v upravi lista.
OPOZARJAM VSAKOGAR, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravil moj mož, čevljar Jože Gombec iz Markišavec — žena Irma Gom-boc.
SPREJMEMO dva stalna in štiri sezonske delavce, po možnosti tudi z družino. Stanovanje preskrbljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijaviti se osebno na KG Tešanovci.
OPREMLJENO SAMSKO SOBO iščem
—	Mestno urarstvo M. Sobota.
LESENO HIŠO z opeko krito, 15 m
dolgo, prodam. Adam Šinkec, Kukeča 45, p. Križevci v Prekm.
VELIK OHRASTOVO STISKALNICO za grozdje, prodam. — Janez Lepoša, Lončarovci, p. Križevci v Prekmurju.
POSESTVO. 5 johov, s hišo, prodam zelo ugodno. — Karl Štemperl, Benedikt v Slov. goricah.
MAJHNO POSESTVO raznih kultur v izmeri 1,50 ha z do polovice zgrajeno hišo, prodam. Vprašati: Franc Vogrin, Obrod 10. p. Benedikt.
1 ha DOBRE NJIVE z gospodarskim poslopjem in brajdami, ravninski predel, tik ceste, elektrika, prodam. — Zg. Ščavnica 129.
CEPLJENO TRSJE. ENOLETNE SADNE IN ŽLAHTNE OREHE vam nudi Holčeva trsnica in drevesnica na Gomili v Prlekiji, p. Juršinci.
LEP ENODRUŽINSKI DOM. vseljiv, s sadnim vrtom in drugimi kulturami, primerno za vrtnarja, obrtnika ali prevoznika, prodam. Naslov: Kerda. Nasipna 31. Maribor.
LEPO POSESTVO s poslopji pri Benediktu v Slov. Goricah, prodam.
—	Vprašati: Rosinova 9, Maribor.
SKOBELNI STROJ prodam. — Janez
Šantavec, mizar. Mačkovci.
PRODAM PROTI TAKOJŠNJEMU PLAČILU takoj vseljivo enonadstropno hišo v dobrem stanju, novo gospodarsko ppslopje in okrog 3 ha zemlje z gozdom, v skupni parceli pri hiši. 10 minut od avtobusne postaje Sp. Ščavnica. Prodam delno z inventarjem in vprego z živino. Cena ugodna. Vprašajte ob nedeljah dopoldne pri Edvard Polanec Plitvički vrh 36, p. Radgona.
MANJŠE POSESTVO z novo hišo, ugodno prodam. Elektrika, studenec, do trgovine in avtobusne postaje samo 5 minut. — Jernej Anžel, Križišče Cogetinci 54. p. Cerkvenjak.
ARONDIRANO POSESTVO 7,5 ha vseh kultur, v ravninskem predelu. hiša in gospodarsko poslopje v dobrem stanju, v neposredni bližini Vidma in Male Nedelje, ugodno prodam. Kupci, ne zamudite priložnosti! — Franc Horvat. Drakovci, p. Bučkovci.
PRODAM POSESTVO ca. 5 ha. vse v ravnini, na prevžitek ena ženska. — Jožef Kociper, Žrnova 7, p. Slatina Radenci.
PRODAM HRASTOVE SOHE za ograjo — Naslov v upravi lista.
MLIN Z HIŠO IN POSESTVOM ter 3 orale dobre zemlje, prodam — Naslov v upravi lista.
Zavod za komunalne storitve Murska Sobota
prodaja po ugodnih cenah
razne sudike lepotičnega drevja in grmičevja ter sobne rastline (lončnice). V zalogi ima:
DREVJE - LISTAVCI
Acer saccharinuni — javor Acer negundo javor Asculus hypocastanum — divji kostanj
Gleditshin triacanthos — gledičevka Qnercus robur hrast Catalpa bignonioides — cigarovec Popalus uigra italica (pyramidalis) — topol
Salix alba vitellina pendula — vrba žalujka
Salix babjlonica — vrba
GRMIČEVJE Buddleia davidi Forsythia intermedia Nibiseus syriaeus
SOBNE RASTLINE IN LONČNICE Asparagus sprengeri Asparagus plumosus Aspidistra elatior Clivia miuiata Chloropytum comosum Cineraria hybrida Cyelamen persieum Begdnia rex Fuchsia hvbrida Nydrangea hortensis Kalanchoe globulifera var. cocciuea Pelargonium grandiflorum Pelargonium zonale Primulu obconicn Primula malacoides Rosmarinus officinalis Sparmaniia africana
Prodaja : Cvetličarna M. Sobota. Grajska ul. 4
Informacije: M. Sobota, Štefana Kovača ul. 28, tel. 22.
ZAHVALA
vsem, ki so pospremili na zadnji poti našega drugega očeta, starega očeta, ki nas je zapustil v 83-lctu starosti
FRANCA SVETANIČA
iz Sotine
Toplo se zahvaljujemo častiti duhovščini, darovalcem vencev in vsem, ki so nas to-lažili v naši žalosti. Posebna zahvala sotinskim gasilcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti kot 50 let aktivnega gasilca, prav tako poveljniku Svetaniču, ki se je poslovil od umrlega.
Bodi mu lahka domača zemlja!
Vadarci, 25. febr. 1957
Žalujoča družina — sin Štefan z ženo Elzo in vnuk Štefan
RADIO LJUBLJANA
Nedelja. 10. marca	Src.lu, 13. marca
Od 6. do 7. ure Domače pesmi in napevi za prijetno nedeljsko jutro
—	7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 7.35 Zabavne melodije — 8.30 Otroška predstava — Harriet Beecher-Stowe: Stric Tom — 9.15 Za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi
—	9.45 Še pomnite, tovariši . . . Slava Cvetek: Skleda žgancev — 10.15 Nedeljski simfonični koncert — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.10 Opoldanski glasbeni spored — 13.15 Za-bavna glasba, vmes reklame — Od 14. do 16. ure Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — Od 15. do
15.15	Napoved časa. poročila, vremenska napoved in obvestila — 16.00 Reportaža — 16.30 Glasbeni mozaik
—	17.30 Radijska igra — Camus: Obsedno stanje (ponovitev) — 18.30 Z lokom po strunah — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Malo od tu in malo od tam (zabavna glasbena oddaja) — 21.00 Kulturni razgledi —
21.15	Blaž Arnič: Osma simfonija »Na domači grudic — 22.15 Novosti iz našega arhiva zabavne glasbe Od 22.55 do 23.00 Poročila — Od 22.15 do
25.00	Jazz — Cocktail.
Ponedeljek, 11. marca 1957
11.35 Venček domačih pesmi in napevov — 12.00 Opoldanski glasbeni spored — 12.50 Kmetijski nasveti
—	Ing: Jože Rihar: Čebelarjeva
zimska opravila —	12.40 Romance
igra Mariborski instrumentalni ansambel — 13.15 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15 Zabavna
glasba, vmes reklame — 16.00 V svetu opernih mejodij — 17.10 Zabavna in plešna glasba na tekočem traku —
18.00	Družinski pogovori —	18.10
Akademski oktet poje slovenske narodne in umetne pesmi — 18.30 Radijska univerza — Dr. Jože Rant: Razvoj naše zobne klinike — 19.00 Radijski dnevnik — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 Simfonični koncert orkestra slovenske filharmonije —
22.15	Igrajo domači zabavni ansambli.
Torek. 12. marca
8.40 Pred mikrofonom so mali zabavni ansambli — 9.20 Mali dopoldanski koncert — 10.10 Od melodije do melodije — 11.15 Za dom in žene
—	12.00 Slovenske narodne pesmi za
rrijetno opoldne — 12.30 Km. iin. Jrof. Janko Pučnik: Vremenoslovje v službi kmetijstva — 12.40 Drobne orkestralne skladbe — 13.15 Ham-mond-orgle v ritmu — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.10 Popoldanski simfonični koncert — 17.10 Zabavna iu plesna glasba na tekočem traku —	18.00
Športni tednik — 18.30 Iz solistične glasbe — 19.00 Radijski dnevnik —
20.00	Domače aktualnosti — 20.10 Nove priredbe slovenskih narodnih pesmi poje ljubljanski komorni zbor — 20.30 Radijska igra — Mark Twain: Pogodba o govedini 21.15 Pod južnim nebom — 22.15 Iz jugoslovanske komerne glasbe.
7.10	Zabavni zvoki — 11.00 Pred mikrofonom so naši priljubljeni narodni ansambli in solisti — 12.05 Opoldanski operni spored — 12.40 Hitri prsti (skladbe za klavir in hammont orgle) — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljam — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 16.00 Koncert po željah — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku
—	18.40 Iz svetovne zakladnice samospevov — 19.30 Zabavna glasba —
22.15	Jazz — Cocktail.
Četrtek, 14. marca
7.10	Zabavni zvoki — 9.20 Od po-
pevke do popevke — 11.00 Pesmi za naše malčke — 11.30 Felix Mendelssohn — Bartholdy: Koncert za violino in orkester — 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored — 13.15 Igra trio Dorka Škoberneta — 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti — 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku —	18.45 Poje pevski zbor
France Prešern iz Kranja — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.10 Četrtkov vgčer domačih pesmi in napevov.
Petek, 15. marca
7.10	Zabavni zvoki — 11.10 Dopoldanski operni spored — 12.00 Iz arhiva slovenskih narodnih pesmi — 12.40 L. Van Beethoven: Sonata —
13.15	V svetu ritomov in melodij — 14.55 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasna, vmes reklame — 16.00 Popoldanski simfonični koncert — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku
—	18.00 Ljudje med seboj — 18.15 Slovenske narodne poje Planinski oktet — 18.45 Igra kvintet Mojmira Sepeta — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 22.15 Igra plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča — 22.50 Melodija za lahko noč.
Sobota, 16. marca
7.10	Zabavni zvoki — 8.05 Operetne melodije — 8.40 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 10.10 Tisoč pisanih zvokov — 11.30 Domače napeve izvajajo mariborski Ansambli — 12.00 Opoldanski koncertni spored — 13.30 Virtuozne skladbe za razne instrumente — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
15.15	Zabavna glasba, vmes reklame - 16.00 Glasbene uganke — 17.50
Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.15 Umetne pesmi na otrdška besedila, poje ženski vokul-ni kvartet — 18.45 Igra tamburaški orkester, p. v. Matka Šijakoviča — 19.30 Zabuvna glasba, vmes reklame
—	21.00 Melodije za razvedrilo —
22.15	Oddaja za naše izseljence — na valu 327.1 m.
MOŽ Z NEVARNIM SMEHLJAJEM
DAVID D. SINGLETON izposojevalec denarja
»Priselil se je pred tremi leti«.
»Obenem s svojim služabnikom?«
Frogatt je pritrdil.
»Jack Willings je bil nekaj več kot služabnik,« je važno pojasnil. »Bil je Singletonova desna roka in njegov zaupnik. Tudi stanoval je pri njem.«
Kje pa je bil nocoj?« je hotel vedeti glavni inšpektor.
Frogatt je imel malone občutek krivde; ker tega ni vedel. Nemočno je razširil roke.
»Tega ne vem,« je priznal. Nisem ga videl oditi. Gospod Willings gre navadno kmalu spat. In nerazumljivo mi je, da še ni doma«.
Vi niste odgovorni zato,« je dejal Folmouth ljubeznivo in odslovil hišnika. Videti je bilo, da Frogatt le nerad zapušča prizorišče teh zanimivih dogodkov.
Ko so bili vsi trije detektivi sami, je sedel Falmouth v mehek naslonjač, ki je stal za Singletonovo pisalno mizo, prekrižal roke in poiskal svojo pipo. Počasi jo je prižgal in pihal nekaj časa goste oblake dima v zrak. Grame je gledal na oguljeno preprogo na tleh, Hooks pa se je nervozno prestopal.
Vso jasno?« je nenadoma dejal Falmouth in očevidno je bilo, da je namenil to vprašanje Gramu.
»Mislim —« je negotovo začel Grame, potem pa obmolknil.
Falmouth se je smehljal.
Rad bi vam -pripovedoval nekaj zanimivega, Grame«, je dejal. »Nocoj je izbruhnil tu v bližini ogenj. V Francis Streetu. To ni bil velik požar, vendar so morali priti gasilci.« Obmolknil je. »Sicer pa, Grame, na to bi skoraj pozabil: kdaj ste slišali strel v Singletonovem stanovanju? Gotovo ste pogledali na uro?«
»Seveda,« je odvrnil Grame. »Manjkalo je točno sedem minut do osmih«.
Smehljaj v Falmouthovem obrazu se je poglobil.
»Zelo zanimivo,« je menil. »Torej — pri tem požaru so našli truplo. Mrtvec je ležal v neki zapuščeni baraki in zdelo se je, .kot da ga je nekdo vrgel čez zid«.
»Ne razumem —« je začel inšpektor.
»Torej,« je nadaljeval Falmouth, »mož je bil ustreljen. Dr. Kew meni, da je nastopila smrt približno ob sedmih, na noben način pozneje«.
»In vi poznate tega moža?« je vprašal Grame, ki ni niti slutil, kaj ima glavni inšpektor za bregom.
»Poprej ga nisem poznal,« je odvrnil Falmouth. »Toda uspelo nam je ugotoviti, kdo je. Gre za — gre za — Davida Singletona.
3.
Gospod Tilinet
Gwendolin Harringay je bila zelo nesrečna, ker je morala vse življenje nositi ta priimek. Zdel se ji je strašen. Obenem pa tistih, ki so ji ga dali, niti ni mogla poklicati na zagovor. Nikdar ni videla-svojih staršev. Gospa Harrin-gay jo je vzgojila in pozneje posvojila.
Ko ja je gospa Harringay umrla, si je Gvvendolin služila kruh v pisarni Bensona & Bensona. Po propadu te firme se je zaposlila pri Merry weatherju. Tu je morala sedeti za blagajno, osem ur na dan — po koncu uradnih ur pa napraviti obračun in oddati denar pri glavni blagajni. To je bila precej enolična zaposlitev, toda Gwendolin je bila srečna, da je v času velike brezposelnosti imela službo, ki ji je dovoljevala resda samo skromno življenje, a stradati ji vendarle ni bilo treba. Razen tega je dobivala v začetku vsakega meseca od nekega neznanca dvajset funtov.
Teh dvajset funtov, ki so prihajali že devet mesecev redno vsakega prvega, so bili velika skrivnost v njenem sicer enostavnem življenju. Ko je prvič dobila denar, ga je ogorčeno zavrnila in poštar je vzdihnil: »No če že nočete vzeti, ga bomo temu gospodu Brownu poslali nazaj. Toda nakdar še nisem doživel, da bi nekdo poslal nekomu po pomoti dvajset funtov in vendar sem že osemnajst let poštar«. Ona pa je ostro odgovorila: »Naj bo že kakor koli, toda jaz ne poznam nobenega gospoda Browna.« Po treh dneh je stal poštar spet pred njenimi vrati. »Na navedenem naslovu ni nobenega gospoda Thomasa Browna,« je pojasnil. »Morali boste vzeti denar, sicer ga bo dobila država.« Njen odgovor pa je bil:. »Pustite ga tu, prej ali pozneje se bo stvar pojasnila«.
In tako je deset mesecev zapored dobivala po dvajset funtov, pozneje pa je zavrgla to misel. Tilmet je bil čuden tem nabralo že 180 funtov. Nekoč je govorila o teh skrivnostnih pošiljkah z gospodom Tilmetom.
»Neumni ste, če denarja ne porabite,« je dejal. »Dvomim, da prihaja od kakšnega skrivnega oboževalca«.
»Nobenega oboževalca nimam, tudi skrivnega ne,« je ostro odvrnila in zardela.
»Potem pa vam denar pošilja kakšen sorodnik,« je menil Tilmet.
»Sorodnikov tudi nimam,« je odgovorila, ne da bi se pri tem razžalostila.
Tilmet se je smejal.
»No, če že tega denarja na noben način nočete porabiti, pa ga vsaj shranite za hude čase. Nič ne moremo vedeti, kaj še pride. Državi ga na noben način ne smete dati, ker nam ta že tako odira kožo.«
Nekaj časa je sumila, da ji Tilmet pošilja teh dvajset funtov, pozneje pa je zavdgla to misel. Tilmet je bil čuden svetnik. Imel je zguban obraz in očala v debelih roženih okvirih, še bolj čudno pa je bilo njuno poznanstvo. Vsak dan je prišel k Merryweatherju, kupil kakšno malenkost in pri plačilu vselej začel razgovor z njo. Pojavil se je redno ob devetih, torej ob času, ko je bila trgovina še skoraj prazna.
Gwendolin je pogledala na zapestno uro. Manjkalo je le še nekaj minut do desetih in gospoda Tilmeta še vedno ni bilo. Ni si mogla razložiti, zakaj jo to vznemirja in sama sebi je dejala, da je neumna. Končno Tilmetu ni bilo treba priti vsak. dan. Morda je bil bolan, morda je imel kakšne nujne opravke, morda — ne bo nikdar več prišel.
Gospod Cressler je zmotil Grvendolin v njenih mislih. Vodja oddelka je približal svoj rdeč, poln obraz k stekleni plošči, za katero je sedela, in zašepetal:
»Zaklenite blagajno za hip in pojdite z menoj.«
Ubogala je, ko pa je šla za Cresslerom, ji je razbijalo srce nekje v vratu. Zadnje čase so šušljali o Merry-weatherju, da njegova tvrdka ni v posebno dobrem finančnem položaju — in tu in tam so odpuščali uslužbence. Ali tudi njej grozi ista usoda?
Razkošna, z dragocenim lesom obložena delovna soba gospoda Derricka Cresslerja ni vzbujala videza, da je tvrdka v finančnih težavah. Gwendolin je bila tu zdaj prvič, odkar je delala v podjetju in presenetila jo je razkošna oprema. Kar pa jo je še bolj presenetilo, je bilo dejstvo, da je bil tu tudi gospod Merryweather. Lastnik velike trgovske hiše, v kateri si lahko kupil skoraj vse, se je le redko pokazal svojim uslužbencem in če je kdaj prišlo do tega, je bilo to vselej slabo znamenje. Gospod Merrywe-ather je bil zelo velik, imel je svetle lase in za spoznanje je šepal.
Cressler je sedel za veliko pisalno mizo in pokazal na
stol.
»Gospodična TIarringay, sedite,« je dejal in pogledal v strop. »Prevzeti sem moral neprijetno nalogo.«
»Neprijetno nalogo?« je prestrašeno vprašala Gwen. »Torej vendarle odpust!«
POMURSKI VESTNIK, 7. marca 1957
5
ZANIMIVOSTI
MORJE POSTAJA PREPLITVO
za največje ladje
Ladje po 150,000 ton nosilnosii Pristanišča v krizi
Dva predstavnika največjega ladijskega lastnika na svetu Grka Niahosa sta se vrnila praznih rok iz Hambprga. kjer sta skušala nagovor ti največjo tamkajšnjo ladjedelnico. naj zgradi dva tankerja po 130 do 150 tisoč ton nosilnosti. Javnost se je začudila, zakaj je ladjedelnica odbila tak donosen posel. Toda zdi se. da je v ozadju tajni sporazum med ladjedelnicami in pristanišči, ki se trudijo, da bi Zavrla gradnjo največjih ladij. Čim-več ladij namreč pripluje v pristanišče, tem večji so dobički. Ladijski lastniki pa se trudijo, da bi povečali prostornino svojih ladij, ker je dobiček toliko večji, kolikor več nosi ladja tovora.
Pristanišča se borijo zoper te gigantske ladje tudi zato, ker bi morala razširiti svoje naprave. Že zdaj pluje po oceanih nekaj ladij, ki ne morejo najti pristanišča, ker so prevelike. Že pred tremi leti sta dva tankerja Onassisa po 45 tisoč ton lahko pristala samo v dveh evropskih pristaniščih Marseju in Southamptonu. V Le Havru sta lahko pristala samo ob plimi. V vseh ostalih zahodnoevropskih pristaniščih pa je bilo morje za njiju preplitvo.
Največja ura v Evropi
Če mislite, da je Big Ben« v Londonu naj večja ura v Evropi, se motite. Na Lyonskem kolodvoru v Parizu imajo še večjo. Postavljena je na 67 metrov visokem stolpu. Vsaka od njenih štirih številčnic meri v premeru 6 in pol metra. Številke so meter visoke. Veliki kazalec tehta 17 kg. Mehanizem te ure pa je spravljen v škatli, ki meri v premeru le pol metra.
16-krat se je poročil
Moški in ženski svetovni rekord v ženitvi imata dva Američana. Neki James Williams, ki je zdaj 70 let, se je doslej uradno 16 krat poročil, od tega 4 krat z isto ženo. Ženski svetovni rekord v tej disciplini« pa ima 50-letna Ann Deal iz Los Angelesa. Doslej se je poročila 14 krat. Newyorški časnik, ki je objavil to vest, se je potrudil in izračunal, da je »srednja dolžina« vsakega od teh zakonov znašala 2 leti in 56 dni.
Največji tanker na svetu »Uni-verse Leader«, ki lahko prepelje naenkrat 85 tisoč ton nafte, pa ne more pristati v nobenem evropskem pristanišču, ker mora biti voda globoka najmanj 14 in pol metra, sicer bi nasedel. Ta tanker pristaja samo v nekaterih ameriških pristaniščih, sicer pa ostaja na odprtem morju. Zdaj pa Onassis, Niarhos in
de in premoga, ki ima nosilnost 70 ti loč ton. Tudi potniške ladje postajajo vedno večje. Newyorški lio-teljir Cautor namerava zgraditi dve potniški ladji po 90 tisoč ton nosilnosti za množično prevažanje turistov prek Atlantika. Vsaka bo lahko sprejela 6 tisoč potnikov, ki bi se hranili v cenenih avtomatiziranih restavracijah ali pa jedli svoje za-
Ludwig hočejo zgraditi še večje ladje. Opravičeno zadaja to pristaniščem glavobol. Kaj bo, če bo velikih ladij vedno več? Treba bo razširiti in poglobiti pristanišče, to pa bo terjalo velika finančna sredstva.
Toda ta tekma v gradnji vedno večjih ladij se ni omejila samo na tankerje. Na glavnih pomorskih poteh že plovejo ladje za prevoz ru-
loge. Cantor računa, da bo na ta način lahko pocenil prevoz prek Atlantika na 50 dolarjev (zdaj stane ta vožnja najmanj 170 dolarjev).
4'oda Cantor še ne bo mogel tako kmalu uresničiti svoje zamisli, kajti tistih nekaj ladjedelnic, ki lahko gradijo tako velike ladje, imajo naročila že do leta 1960. Lastniki tankerjev so pohiteli in zdaj
ameriške, japonske in zahodnonem-ške ladjedelnice gradijo 200 gigantskih ladij za prevoz nafte.
Okrog 2000 najvažnejših in največjih pomorskih pristanišč pa je pred velikimi in dragimi problemi. Če ladje ne bodo našle prostora za pristajanje, bodo enostavno odplule drugam. Z njimi pa tudi dobički pristanišč. Zato so mnoga pristanišča. med njimi Kopcnhagen in Go-teborg že sklenila, da bodo poglobila dno na 12 metrov. Toda nekaterim pristaniščem tudi denar ne more pomagati. Bremen, na primer, ne bo mogel poglobiti svojega dna na več kot 9 metrov. Najboljše izgle-de od evropskih pristanišč ima Mar-sej, v nekem oziru pa tudi Hamburg. ki bo lahko poglobil dno do globine 13 metrov.
Nekdaj največje svetovno pristanišče London je moralo doživeti, da zdaj največje ladje, ki imajo blago za Anglijo, pristajajo v Rotterdamu in od tam odvažajo z manjšimi ladjami tovor do ustja Temze. Če bo šel razvoj dalje v tej smeri, bodo svetovnoznana pristanišča Bordeaux. Genova in Amsterdam postala drugorazredna in bodo propadala, razvijalo pa se bo le nekaj najglobljih pristanišč po svetu, kjer bodo lahko pristajale velike ladje.
DOMAČE
ZANIMIVOSTI
Na tretjem najvišjem vrhu v Jugoslaviji, na Titovem vrhu Šar-planine, je meteorološka postaja, v kateri živita vso zimo dva meteorologa brez sleherne zveze z zunanjim svetom. Ko so pred dnevi prišli planinci na vrh. sta šele zvedela o dogodkih na Bližnjem vzhodu in Madžarski, ker na tej meteorološki postaji nimajo radia.
ŽIV PO PADCU
Z DRUGEGA
NADSTROPJA
Izredno srečo je imel petletni Zdravko Pavič Jožin iz Splita. Pred dnevi je padel z drugega nadstropja na ulico in dobil le nekaj lažjih poškodb.
SPREGOVORILA PO 20 LETIH
V neki hercegovski vasi se je pripetil nevsakdanji primer. 6j-letna Umija Durakovič, ki je nema že skoraj 20 let, se je podvrgla zdravljenju dr. Sav-ka Muftiča iz Nevesinja. Uspeh je bil presenetljiv: čez nekaj časa je starka znova spregovorila. Ta zdravnik je dosegel še en tak uspeh: po štirih letih je spregovoril tudi nek deček, ki je bil nem od rojstva.
Poroka po 55 letih čakanja
V Franciji, deželi z velikim odstotkom ločitev, ljubezenskih 'tragedij in samomorov zaradi ljubezni je zdaj na dnevnem redu nenavadna — 55-letnu vernost dveh zaljubljencev, ki sta se šele zdaj poročila. Francoze je raznežila ta nenavadna ljubezen in od vse strani dobiva srečen par čestitke.
Anne Fervel in Camille Punibert sta se spoznala in vzljubila na neki poroki leta 1902. Toda takrat nista imela sreče. Camille je odšel v vojsko, ona pa v Ameriko. Pozneje sta oba ustanovila družini in izgubila se je vsaka vez med njima. Anne si je ob struni marljivega moža pridobila precejšnje premoženje, Camille pa je delal na malem posestvu.
Osem let prostovoljno v zaporu
ker se je bala krvne osvete
Lani pa je ovdovela Anne prišla obiskat sestro v staro domovino. Tu sta se spet sre-čala nekdanja zaljubljenca in ugotovila da so njuna čustva kljub 55 letni razdvojenosti ostala ista. Toda Anne je še enkrat morala potovati čez ocean, da je uredila svoje posle. Takrat pa je 72-letna Anne začela pošiljati 74-letnem starčku ljubezenska pisma, ki se jih ne bi sramoval noben osemnajstletnik. Končno je prišel dan. da je srečen zaročenec odpotval v Pariz in na letališču pričakal svojo zaročenko. Toda usoda se je še enkrat poigrala z njima. Camille je odšel na letališče OrIy, Anne pa se je pripeljala na letališče Bourget.
Anne upa, da bo nagovorila svojega moža. naj se preseli z njo v Canses, toda njegovi prijatelji pravijo, da nikdar ne bo hotel zapustiti domovine in da bo skušal svojo nevesto odvaditi strašnih stvari, kot je ne primer »Rock & roll« ki ga starka pleše z velikim veseljem.
Velika tatvina
NEVERJETNO, TODA
RESNIČNO
—	Letalo na carigrajskem letališču je bilo pripravljeno na polet. Toda enega izmed potnikov ni bilo nikjer. Uslužbenci letališča so se razkropili. Bali so se že. da se je pripetila kakšna nesreča. Po enournem iskanju pa so našli po-grešenega potnika. Sedel je v nekem kotu in čital knjigo. Tako se je zatopil v branje, da je preslišal vse pozive po radiu. Ko so pogledali, kakšna zanimiva knjiga naj bi to bila so ugotovili — da je bila razprava o seksualnem življenju žena.
*
Najnovejša rimska atrakcija za petične turiste je restavracija Termopilum, kjer je vse v starorimskem stilu — od dekoracije do natakarjev. Vsi natakarji so oblečeni o rimske toge, lastnik se je preimenoval v Nerona, barmana pa kličejo Brut. Hrano servirajo na pladnjih, kakršne so uporabljali v starem Rimu. gostje pa ležijo na klasičnih ležalnikih. Celo računi so v starorimskem stilu. Samo cene so iz XX. stoletja — in pa gosti, ki imajo dovolj denarja za takšno klasične neumnost.

—	V policijsko postajo v Aberdeenu je pred kratkim pritekel nek moški in divje mahal z rokami. Iz sebe ni spravil niti besede. Ko so mu odvzeli papir, ki ga je nosil v rokah, je vsa policijska postaja planila v smeh. Na papirju je pisalo: SOS, jezik se mi je zagozdil med novo zobovje!«
—	Po statistiki, ki jo ie objavil Scotland Yard. so ženske mnogo prisebnejše od moških, če so napadene. V 113 primerih ropa v banki so ženske v življenjski nevarnosti preprečile zločin ali obvestile policijo.
Leta 1948 je v malem sicilskem mestu Caltanisseti nenadoma umrl nek mlad odvetnik. Dobil je želodčne krče in bil mrtev v nekaj urah. Ko je njegova žena drugo jutro izjavila, da je zastrupila svojega moža. se temu ni nihče preveč čudil. Žena je izjavila, da je zastrupila moža s strihninom. Sodišče ji je verjelo in jo obsodilo na 20 let ječe. Akte so odložili in vsi so verjeli, da je ta primer zaključen.
Te dni pa je italijanski tisk znova pisal o tej zastrupitvi. Žena, ki je preživela osem let v temnici, je
Tretja knjiga Charilla Chessmena
Charil Chessman, pisec knjige Celica 2455, ki že več let živi v celici na smrt obsojenih v eni izmed ameriških kaznilnic, je napisal že svojo tretjo knjigo, ki ji je dal naslov »Obraz pravice«. Uprava kaznilnice, v kateri je Chessman zaprt, se je trudila na vse pretege, da bi »preprečila izdajo knjige, toda Chessman jo je na skrivaj le spravil v roke agentu neke newyor-ške založbe. Knjiga ima skoraj 160 tisoč besed. V njej je Chessman zapisal podatke o odnosih s svojima dvema odvetnikoma, ki se že več let trudita, da bi ga rešila pred električnim stolom.
Ime Charilla Chessmana je svetovni javnosti že dobro znano. Pred leti je bil obsojen na smrt zaradi umora in ropa. Toda takoj po smrtni obsodbi se je začel posluževati vseh mogočih zakonov, da bi si rešil življenje. V svoji celici je proučil kopice pravniških knjig in napisal tudi omenjene tri knjige. Vedno znova je pošiljal prošnje za pomilostitev in vedno znova so morali odložiti usmrtitev. Medtem se je javno mnenje v Ameriki že razdelilo na dva tabora: eni pravijo, da je treba kazen izvršiti, drugi pa menijo, da je Chessman med tem časom postal drug človek in da bi ga bilo treba pomilostiti.
Obleke za Himalajsko ekspedicijo
Člani neke angleške ekspedicije, ki bo v kratkem odpotovala v Pun-jab na Himalaji, bodo nosili obleke iz posebnega blaga, ki ne propušča vetra in vode. Tkanina daje tudi dobro toplotno izolacijo.
nenadoma zahtevala revizijo procesa, češ da je nedolžna. Najprej ji niso hoteli verjeti. Ko pa so končno izkopali odvetnikovo truplo in ga znova obducirali. so ugotovili, da v njem ni niti sledu strupa. To so
ugotovili sicer tudi pri prvi obdukciji, toda takrat je bilo merodajno ženino priznanje.
Proces so obnovili in ženo osvobodili. Pojasnila je zakaj je pred osmimi leti priznala umor. Takoj
po moževi smrti so začeli prihajati v hišo njegovi starši, sorodniki in prijatelji ter jo obtoževali, da je ubila svojega moža. Pokojnikova mati jo je preklela, bratje pa so prisegli, da se bodo maščevali, če
sodišče morilke ne bo obsodilo. Ker je na Siciliji krvna osveta nevarna stvar, se je žena raje odločila za zapor. Po drugem procesu se je preselila, ker se še vedno boji krvnega maščevanja.
V državnem muzeju v Torontu v Kanadi so odkrili, da je nekdo ukradel za 50 tisoč dolarjev zlata in nakita. Neznanci so popolnoma očistili znamenito zbirko zlatih rud in odnesli skozi kletno okno 32 kosov zlate rude v skupni teži 90 kg. Iz zbirke »Leonard« so odnesli pet diamantov in velik safir. Tatovi so skušali odpreti še več vitrin z nakitom. a niso uspeli. Muzejski uradnik je izjavil, da ne more razumeti, kako so mogli priti v zgradbo muzeja.
Poroka pod vodo
Ljudje si zmišljujejo čudne reči, samo da bi javnost govorila o njih. Nek mlad Amerikanec se ni hotel poročiti s svojim dekletom na isti način kot vsi ostali. Z nevesto sta se domislila, da bi se bilo dobro poročiti — pod vodo.
Na dogovorjen znak sta ženin in nevesta skočila v bazen hotela, v katerem sta sicer zaposlena. Imela sta tudi maske s kisikom. Ker duhovnika za to podvodno poroko nista mogla dobiti, sta se poročila kar civilno. Tudi matičar je imel kisikovo masko, povrhu pa še mikrofon, ki je prisotnim nad vodo oznanil svečan dogodek.
Indonezijski zunanji minister pred sodiščem
Indonezijski državni tožilec je sporočil, da je predal Vrhovnemu sodišču Indonezije obtožbo zoper zunanjega ministra Abdelganija. Obtožnica očita zunanjemu ministru. da je prekupčeval s tujo valuto. Gre za nek ček na 2 tisoč dolarjev.
Minister Abdulgani je zanikal tako obtožbo. Zaslišali so razne priče, ki so dajale protislovne izjave. Pod pritiskom parlamentarne frakcije muslimanskih strank pa je zdaj vsa zadeva prišla pred sodišče. Abdulgani še ni odstopil, toda praktično več ne opravlja svojih poslov. Kot zunanji minister tudi ni šel na zasedanje Generalne skupščine OZN, ki bo te dni razpravljala o sporu Indonezije s Holandijo okrog zahodnega Irijana (Nove Gvineje).
Krogi, ki dobro poznajo Abdulga-nijo trdijo, da so obtožbe o korupciji pretirane. Nekateri celo pravijo,
da se vso stvar spretno montirali določeni krogi, ki so hoteli s tem spodkopati ugled indonežanske vlade.
o POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38. Uprava in oglasni oddelek: Mursko Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100. polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Narodni banki v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v M. Soboti.
6
POMURSKI VESTNIK, 7. marca 1957