KAMENIKOVI COPATI F PRED POROTO Stran 15. BERAČENJE ŽALSKIH KNJIŽNIČARJEV Stran 10. SPRTI FRANKOLOVČANI Stran 20. ŠT-14 - LETO 57 - CELJE, 4.4.2002 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn Pocajtov mlin odškmil plače. Stran 6. Slovo varovanih ruševin. Stran 5. Tat in pogumna prodajalka. Stran 16. 2 DOGODKI UVODNIK Če so zdravniki po duši, ne stavicajo več Ali danes zdravniki še stavkajo? Če so pred včerajšnjo skupščino Fidesa, na kateri so se odločali o prekinitvi stav- ke, vsaj z delcem enega ušesa prisluhnili ne le vsak dan bolj ogorčenim ljudem, ki mesec za mesecem, leto za letom plačujejo prispevke, da bi v času bolezni bilo zanje ustrezno poskrbljeno, ali vsaj vrsti svojih kolegov na terenu, potem ne stavkajo več. A glede na dosedanja dogajanja med stav- ko, ki je na primer po oceni direktorja celjske bolnišnice Sama Fakina najmanj neobičajna, po oceni mariborske va- ruhinje bolnikovih pravic Magde Žezlina pa neupravičena in neokusna, je vse mogoče. Po njenem zdravniki izsiljujejo višje plače preko hrbtov bolnikov. Fidesovim zagotovilom, da si prizadevajo za vse kaj drugega kot za plače, ne verjame nihče več, saj so se vsi poskusi dogovorov razbili prav ob denarju. Ko so nazadnje predlagali drugačno vrednotenje dežurne službe, bi to po- menilo samo v celjski bolnišnici dodatnih *400 milijonov tolarjev letno, torej kar podvojitev sredstev. Podobno je tudi drugod (skupno s zahtevanim povečanjem osnovnih plač gre za 7,8 milijard tolarjev) in logično je, da bi v končni fazi šel ta dodaten denar iz žepov vseh državljanov. Ustrezno nagrajevanje dežurstev je bilo včeraj tudi še edino resno odprto vprašanje, saj sta sicer tako Fides kot vlada podprla kompromisne predloge Zdravniške zbornice, vključno z ukre- pi za sanacijo zavodov v izgubah in vsaj 50 novimi zaposli- tvami zdravnikov. Tudi trditvam, da s stavko niso hoteli prizadeti pacien- tov, se lahko samo nasmehnemo. Samo v celjski bolnišnici je zaradi stavke dnevno tretjina operacijskih dvoran praz- nih, pacienti pa so prenaročeni. Življenja niso ogrožena, a to ne pomeni, da je ljudem, ki so mesece čakali in se pri- pravljali na nek poseg, zdaj pa morajo čakati znova, vsee- no. Še daleč ne. Večina je prizadeta in jezna. Zanimivo, prizadeti in jezni pa so tudi številni zdravniki. Neredki so primeri, da nadaljujejo z delom po starem, saj ne želijo pustiti na cedilu svojih pacientov, drugod delajo po stavkov- nih pravilih, a jih je že vnaprej groza, kako bodo nadome- stili izgubljene ure in dneve, kako bodo opravili vso zastalo delo. Glasno, z imenom in priimkom, svojega nezadovoljs- tva in jeze tako rekoč nihče ni pripravljen povedati. Nikoli se namreč ne ve. Ali kot mi je pred že kar davnimi leti zabičal eden izmed kirurgov: »Pa glejte, kaj boste napisali, saj se lahko že jutri znajdete na moji operacijski mizi.« MILENA B. POKLIČ V zalivalo so se je odkrižali Na okrožnem sodišču v Ljubljani se je včeraj nadaljeva- lo sojenje celjskemu podjetniku Robertu Prevcu in nek- danji uslužbenki Volksbank-Ljudske banke Mojci Gra- brijan. Tokrat se je zagovarjala Nikolaja Udrih, ki so jo zaradi zdravstvenih težav na prvi obravnavi začasno iz- ločili iz kazenskega postopka. Udrihova in Grabrijanova naj bi Volksbank-Ljudsko banko oškodovali za nekaj več kot 2,2 milijarde tolarjev in s tem storili eno doslej največjih bančnih goljufij v Sloveniji. Tako Preveč, ki ga bremenijo napeljevanja h kaznivemu dejanju, kot Grabrija- nova sta na prvi obravnavi zanikala vse očitke obtožnice. Tudi Udrihova, ki je bila v Volksbank-Ljudski banki direktorica od- delka deviznega poslovanja s tujino, je sodnemu senatu včeraj zatrdila, da se za očitke v obtožnici ne čuti krivo. Ves čas službo- vanja v banki je upoštevala odločitve vodstva banke in delala po njegovih navodilih. Udrihova je tudi poudarila, da je vodstvu banke pomagala pri iskanju rešitev, kako razplesti problem s Prevcem, v zahvalo pa so se je, kot je dejala, odkrižali. Udrihova je še povedala, da je imela že od leta 1997 pisno dovoljenje enega od članov uprave banke, da banka odobrava izplačevanje avansov Prevčevemu podjetju Maxi grup. Nadaljevalo se je zaslišanje prič tožilstva. JI Pojasnilo Vsem, ki so fotografijo z naslovnice v prejšnji številki No- vega tednika neposredno povezali s temo na strani Kronike z naslovom Brhke mladenke na prodaj?, želimo pojasniti, da gre tudi v tem primeru, tako kot pri večini naslovnic našega časopisa, za ilustrativno splošno fotografijo. Ta torej nima direkme povezave z omenjenim naslovom. Fotografija je na- mreč nastala na reviji Modni navdihi v Celju. Zato obžaluje- mo, če sta modela Polona in Daniela zaradi te fotografije imeli težave v svojem okolju. Uredništvo Bodo Zamorci zaščitili? Zazidalni načrt predvideva rušenje Zamorca, svetniki za njegovo spremembo - Štirinajst zaščitenih stavb Na zadnji seji celjskega mestnega sveta so svetniki sprejeli odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lo- kalnega pomena. Tako so sicer štirinajst stavb zašči- tili, občine pa to ne zave- zuje, da bi financirala nji- hovo vzdrževanje. Ali kot je odgovoril direktor ZPI mag. Miran Gajšek na svet- niško vprašanje Boruta Alu- jeviča, ali je dobro, da je stavba razglašena za kul- turni spomenik, ali ne: »To je dobro za stavbo, za de- narnico lastnika pa ne.« Za kulturne spomenike lo- kalnega pomena so razglasili kapucinski samostan s cerk- vijo svete Cecilije, Rakuschev mlin, dve hiši na Kosovelovi ulici, dve na Ljubljanski, vi- lo Hrašovec, hišo na Glavnem trgu 2, Šubičev paviljon, vilo na Trubarjevi in Westnovo vilo. Lunovo domačijo in domačijo v Brezovi 3 so razglasili za kul- turna spomenika lokalnega po- mena z lastnostmi umetnost- no zgodovinskega spomeni- ka. Čatrovo opekarno in kret- niško postavljalnico pa za kul- turna spomenika lokalnega po- mena z lastnostmi etnološke- ga spomenika. Na mestnem svetu je bilo kar nekaj svetniških pobud, da se za spomenik lokalnega pomena razglasi tudi gostil- na Zamorc, ki velja za prvi celjski hotel in čitalnico. Kot je povedal župan Bojan Šrot, so se pri njem letos sestali lastnik Zamorca Aleksander Jančar, Mirko Kranj c, ki mu vodi inženiring, direktor Za- voda za varstvo naravne in kulturne dediščine Ivo Pro- dan in direktor ZPI Miran Gaj- šek. Na sestanku je Prodan pojasnil, da stavba ne pome- ni arhitekturne dediščine, pač pa ima etnološko vrednost. Po zazidalnem načrtu iz leta 1984 je namreč predvideno rušenje Zamorca v primeru novogradnje, ki pa mora upo- števati gabarite Zamorca. Izid sestanka je bil, da se rušenju Zamorca ne nasprotuje, saj je to v skladu z zazidalnim načrtom, pa tudi stroka ni imela pomislekov. Jančar namerava na tem ob- močju zgraditi poslovno sta- novanjski objekt po idejni za- misli arhitekta Nandeta Korp- nika. V okviru objekta name- rava urediti tudi čitainig se dogovoriti s slovenj založbami za to, da bij pošiljale nove izdaje ki bi bile na voljo obisi;, cem čitalnice. Jančarje^j črti pa se utegnejo izjai, Celjski mestni svetnij namreč sklenili, da ses| me pobuda za sprememin zidalnega načrta iz letaj v tistem delu, ki predvij rušenje Zamorca. Žup^ sklical ponovni sestan Aleksandrom Jančarjei Zavodom za varstvo n ne in kulturne dediščine se svetniki nagibajo ki nju, da je potrebno ruj Zamorca preprečiti. S je dejal župan na sejin nega sveta, soglaša tudii NATAŠA GERKEŠ LEE Vozovnic je za vse dovolj^ denarja pa ne Vlakovni odpravniki stavkajo zato, ker vodstvo Slovenskih železnic ni upo- števalo lani decembra pod- pisanega dogovora, da bo izdalo navodilo za varno opravljanje prometne služ- be in istočasno prodajo vo- zovnic. Zato že od minule- ga tedna ne prodajajo vo- zovnic in potnikom ne da- jejo informacij. »Naloga vlakovnega od- pravnika je med drugim nad- zorovati in urejati promet in prevoz vlakov. Istočasno pa morajo prodajati vozovnice in dajati informacije,« pravi Matjaž Skutnik, predsednik območnega odbora sindika- ta vlakovnih odpravnikov Slo- venije. »Zaradi tega pogosto- krat ne morejo opraviti vsega dela, saj železniška postaja nujno potrebuje vlakovnega odpravnika 24 ur na dan,« še dodaja. Pravilnik naj bi do- ločal tudi, da se osebje, ki je odgovorno za varnost in red v prometu, med delom ne sme obremenjevati z drugi- mi opravili. Zavračajo izjave direktorja SŽ Igorja Zajca, češ da vlakovni odpravniki že od nekdaj prodajajo vozovnice in da dodatne finančne obre- menitve železnice ne bi pre- nesle. Stavkajoče tudi moti provizija, ki jo, denimo, do- biva sprevodnik, ki prodaja vozovnice, vlakovni odprav- niki pa do nje naj ne bi bili upravičeni. »Ne gre za denar, temveč za to, da se naj te za- deve že enkrat uredijo,« so po- vedali. Sindikat je ogorčen, ker naj bi se vodstvo Slovenskih železnic na stavko odzvalo prepozno. S pogajanji, ki so bila konec minulega tedna, ni bilo nič, kot kaže, pa se zadeve ne obračajo na bolje niti sedaj. »Težav, ki bi potnikom ka- korkoli onemogočali potova- nje, ni,« pravi Ludvik Gori- čan, vodja železniške posta- je Celje. »V Celju za nakup vozovnice ni ovir, na manj- ših železniških postajah pa lahko potniki kupijo vozno karto na vlakih pri sprevod- nikih po enaki ceni, kot če bi jo kupili na postajah. Lahko uveljavljajo tudi popuste.« V Laškem, na primer, so vla- kovni odpravniki prodajali vozovnice le popoldne. V teh dneh tega ne počnejo vf Ena od možnih rešitev! li tudi avtomati za pr<" nje vozovnic,« razlaga ^ čan, ki upa, da bodo z v! nimi v naslednjih dneh le' skupni jezik. SIMONA ŠOU Foto: GREGOR V Celju s prodajo vozovnic ni težav, v manjših krajih pa jin pol lahko kupijo na vlaku. Stečaj za E-Sport Po opravljenem zboru de- lavcev ter seznanitvi sin- dikata mora v teh dneh, najkasneje pa do konca me- seca, vodstvo šentjurske- ga E-Športa pristojnemu so- dišču predložiti predlog za uvedbo stečajnega postop- ka. Na sredini skupščini - ude- ležili so se je vsi družbeniki, razen stečajnega upravitelja ljubljanskega podjetja IBM, ki je bilo pred leti soustanovitelj E-Športa - so se družbeniki sez- nanili, da je podjetje lani pri- delalo nekaj manj kot 17 mili- jonov tolarjev izgube, kar sku- paj z dobrimi 21 milijoni to- larjev dolga iz neplačane na- jemnine preteklih let pomeni tolikšno zadolženost podjetja, da zanj ni druge rešitve kot ste- čaj. Uprava mora zato pristoj- nemu sodišču predlagati uved- bo stečajnega postopka, zapo- slene pa obvestiti o možnosti prerazporeditve na novo pod- jetje, ki bo nadaljevalo z dode- lavnimi posli za nemška poslov- na partnerja Nicowo in Bog- ner. Kot je v sredo dopoldne za- gotovil šentjurski župan Jurij Malovrh, bodo v občini takoj ob registraciji novega podjetja izpolnili tudi svojo skoraj leto dri staro obljubo o odkupu stro- jev. Spomnimo, da so občin- ski svetniki sklep o odkupu stro- jev sprejeli konec lanske pom- ladi, z izvršitvijo sklepa pa so po županovih besedah ot li zaradi bojazni, da bi ^ 7 milijonov tolarjev vrediij| ji postali del E-Športove st« mase. Nakup strojev bo "i' ski vložek v novo podjet)^ Malovrhovih besedah pa ^ način s predajo v brezp' najem tudi »socialno« vilo zaposlenim, ki naj I" novem podjetju vodil Osole. Slednji je že v za^ leta pripravil sanacijski gram za E-Šport, kot je meti, pa se je pripravljen' vo podjetje tudi kapi^' vključiti. I. STAM^ Št. 14 - 4. april 2002 IMIGODKI 3 Položaj na Golteh je nevzdržen Direktor podjetja Golte Slovenija Richard Stampfl o pogovorih z inšpektorji in iskanju slovenskega partnerja jem ko sta južnotirol- pdjetji Dr. Schar in Re- iz Italije kupili RTC f v stečaju, so mnogi jjcovali, da se bodo za laj izjemno priljublje- mučišče na Golteh pri- drugačni časi. Lani so 1 lastniki v naprave, ysem zasneževalni si- 1, vložili 2,5 milijona i Zaradi pomanjkanja .zasneževalni sistem Biesel pričakovanih us- fi, poleg tega pa so smu- [in žičničarske napra- [lo pogosto pregledovali lektorji. nem ko so v inšpektora- icjeli prijavo, da na smu- ivozijo z obema gondo- I,kljub temu, da so imeli (Ijenje le za eno, je pro- ai inšpektor konec fe- bruarja prepovedal obratova- nje nihalke, točno pred me- secem dni pa so smučarski center zaprli. Mnogi se spra- šujejo, sploh po novinarski konferenci, ki so jo v začet- ku marca pripravili v Žekov- cu in pogovorih v minulem tednu, če bodo tuji lastniki še ostali na smučišču nad Mo- zirjem. O načrtih smo se po- govarjali z direktorjem pod- jetja Golte Slovenija Richar- dom Stampflom. Minuli teden ste se sestali s predstavniki prometnega ministrstva in inšpektora- ta. Kot je znano, z razgo- vori niste bili povsem za- dovoljni? V pogovoru je vsak ponov- no predstavil svoj položaj, ne- katera vprašanja pa še vedno ostajajo odprta. Kljub temu osebno menim, da je bil ta razgovor potreben in da bo- mo v prihodnje dosegli več jasnosti in pripravljenosti za nadaljnje pogovore. Vam je sploh znano, kaj pravzaprav pričakujejo inš- pektorji od podjetja Golte Slovenija? Glavni inšpektor je oblju- bil, da bo skupaj z nami pre- veril vse naprave in potem dal jasna navodila. Eno izmed do- ločil nam je že znano, in si- cer menjava nosilne vrvi. Za to investicijo smo tako ali ta- ko predvidevali, da jo bomo zaključili še v letošnjem le- tu. Ves čas, od zaprtja smu- čišč naprej, ste poudarjali, da si želite le odprtega po- govora, v katerem bi izve- deli, kaj vse morate na Gol- teh postoriti in urediti, da boste lahko obratovali brez težav. Torej vaša želja os- taja zgolj želja? Sam se bom pogovoril še z nekaterimi pristojnimi ose- bami in institucijami. Potem bomo skupaj z investitorji sprejeli končno odločitev. Izpostavili ste vprašanje, češ da kot tuji investitorji v Sloveniji niste zaželjeni. Se je ta občutek glede na do- gajanja v minulem tednu še poglobil? Pravzaprav omilil. Sploh potem, ko je veliko ljudi izra- zilo svoje simpatije, hkrati pa je bilo večkrat poudarje- no, tudi po politični plati, da so investitorji iz tujine do- brodošli. v smučišča na Golteh ste vložili ogromno denarja, in- vesticijski načrti pa še ved- no niso zaključeni. Kaj ste nameravali še postoriti? Vložili smo veliko denar- ja, ker smo verjamemo v Gol- te in razvoj turizma v Slove- niji. Vendarle je precej težav- no kar naenkrat uresničiti vse investicije, ki so jih zamudi- li v minulih dvajsetih letih. Na Golteh je potrebno še mar- sikaj postoriti, da smučišče in planina postopoma posta- neta privlačna točka, kakršna je bila nekoč. Prebivalstvo nam lahko pri tem precej po- maga - predvsem lahko naša prizadevanja podprejo z obi- ski. Z letošnjo zimsko sezo- no pač ne moremo biti za- dovoljni. Mnogi, sploh prebivalci Zgornje Savinjske doline, se sprašujejo, zakaj vam v prizadevanjih ne pomaga domačin, minister za pro- met Jakob Presečnik? Gospod minister Jakob Presečnik nas je ob nekate- rih priložnostih že energič- no podprl. O zadnjih dogod- kih se z njim še nisem mogel osebno pogovoriti. In za konec - boste sku- paj z lastniki prebrodili nas- protovanja in ostali na Gol- teh? Današnjega položaja se ne da več prenašati. Potrebuje- mo slovenskega partnerja, ki se nam bo pridružil in prev- zel vodenje poslov. Takšno sodelovanje bi omogočilo boljšo komunikacijo in pov- zročilo dopolnjevanje oziro- ma pozitivne učinke pri stroš- kih dela. U. SELIŠNIK Richard Stampfl Istavni sodniki avrnili krajevne skupnosti tavno sodišče RS je so- 10 zavrnilo pobude vseh jevnih skupnosti in ini- ivnih odborov, ki so zah- lli, naj do končne odlo- 8zadrži izvrševanje od- ko razpisu referenduma bločitvi referendumskih točij za ustanovitev no- »bčin oziroma spremem- fieja obstoječih občin. Iirej tudi krajevnih skup- i Ponikva in Planina v Urški, Rimske Toplice v I Frankolovo v vojniš- Wica ob Savinji v mo- kiter Gomilsko v braslovš- tani. Zadržanje so pri- tekrajevne skupnosti zah- e, ker je za nedeljo, 7. 1. že razpisan referendum stanovitev nove občine na •očju Šmartna pri Litiji, po mnenju državnozbor- poslancev edino izpol- zakonske pogoje za "stojno občino, ^ina vlagateljev je izpod- P akta državnega zbora, bo njihovem neuteme- P zavrnil ostale predloge h-- za ustanovitev novih občin ali za spremembo območja ob- čine. Predlagali so, naj ustav- no sodišče naloži državnemu zboru, da razpiše referendu- me na območjih, na katerih so predlagane nove občine ozi- roma spremembe območij občin. Ustavno sodišče je vse vloge obravnavalo kot pobu- de za začetek postopka za oce- no ustavnosti in zakonitosti sklepa državnega zbora. Ker so se vse nanašale na ista akta državnega zbora, pa je sodiš- če zadeve združilo zaradi skupnega obravnavanja in od- ločanja. Hkrati ustavni sodniki še sporočajo, da bodo izpodbi- jana akta prednostno obrav- navali, opozarjajo pa, da to- kratnega primera ne gre ena- čiti s tistim izpred štirih let, ko so državnozborski poslanci arbitrarno odločali, kje (ne glede na neizpolnjevanje za- konsko določenih meril) naj nastanejo nove občine in kje ne. I. STAMEJČIČ Zasedeni Celjani Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja, opozarja na potrebo po gibanju Prebivalci na Celjskem presedimo na delovni dan povprečno devet ur, ob tem pa kar 15 odstotkov prebi- valcev tudi v prostem času ničesar ne stori za svoje zdravje oziroma ni telesno aktivnih. Letošnji svetovni dan zdravja pa s svojim ge- slom »Gibanje za zdravje« opozarja prav na pomen zmerne telesne aktivnosti kot osnovne sestavine zdra- vega načina življenja. Akcijam ob svetovnem dne- vu zdravja se je priključil tu- di Zavod za zdravstveno vars- tvo Celje, ki je tudi vodil ra- ziskavo »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Ta je poka- zala, da je poleg 15 odstot- kov prebivalcev regije, ki ta- ko rekoč niso telesno dejav- ni, 16 odstotkov malo, 36 od- stotkov srednje in 32 odstot- kov intenzivno telesno dejav- nih. Prebivalci običajno pre- sedijo za pisalno mizo, na obi- sku pri prijateljih, na avtobusu ali pred televizijskim zaslo- nom povprečno devet ur na delovni dan. Ob tem je Sve- tovna zdravstvena organiza- cija Ugotovila, da je sedeč na- čin življenja eden od desetih glavnih vzrokov za smrt in pri- zadetost na svetu. Sicer pa, kot navaja mag. Damjana Podkrajšek, dr. med., iz Zavoda za zdravstve- no varstvo Celje, je pri lju- deh, ki so premalo telesno de- javni, največje tveganje za pre- komerno telesno težo in de- belost, za sladkorno bolezen tipa 2, za zvišan krvni tlak, za motene maščobe v krvi, za nastanek bolezni srca in oži- lja, osteoporozo, obrabo skle- pov, bolečine v hrbtenici in mnoge druge težave. Nasprot- no pa lahko že 30 minut zmer- ne telesne dejavnosti dnevno (recimo hitre hoje) pomem- bno prispeva k boljšemu zdravju in zmanjšuje omenje- na tveganja. Brigita Fižuleto, kinezio- loginja, profesorica telesne kulture iz Zdravstvenega do- ma Celje pa poudarja, da je vredno poskusiti z gibanjem ne glede na starost in ne gle- de na naše dosedanje navade: »Ob gibalni dejavnosti bomo našli nove življenjske radosti, srečo, veselje. Preko rekrea.- dje in športa imamo neizpe- te možnosti odkrivanja same- ga sebe, svojih zmožnosti in testiranja svojih meja, zato ve- lja začeti.« Marsikdo pa pri odločitvi za bolj razgibano življenje potre- buje vzpodbudo, pomoč. Pro- jektna pisama Celje zdravo me- sto in Športno društvo Gaber- je bosta tudi letos vsako prvo soboto v mesecu izvajala te- stiranje telesne zmogljivosti s preizkusom hoje na 2 kilome- tra. Prvo letošnje bo v soboto, 6. aprila, v Mestnem parku. MILENA B. POKLIČ v vzpodbujanje gibanja se vključuje tudi Javni za- vod Žalske lekarne. Danes, v četrtek, ob 18. uri, so v sejni sobi občine Žalec pripravili predavanje o zdravem načinu življenja, ki ga bo vodila Jana Govc Eržen, dr. med., sodelovali pa bodo tudi osnovnošolci. 7. aprila pa bo pohod iz Gotovelj do Svete Jedrti, v lovskem domu Rinka pa še krajša prireditev. Na pot bodo krenili ob 10. uri izpred gostišča Konjiček v Gotovljah. Letos brez gneče ^orek, 2. aprila, so v tri- bankah začeli skle- Pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanj- shemi. Stanovanjski je za varčevanje tokrat ^26.600 pravic za skle- pogodb oziroma lotov. "Sodbe je mogoče skleniti ^ali deset let, najnižji me- znesek pa je 12.000 to- larjev. Po končanem varčeva- nju varčevalec s prihranki pro- sto razpolaga. Če želi, lahko na- jame posojilo, ki pa ga lahko porabi samo za nakup stano- vanja ali stanovanjske hiše, za gradnjo, adaptacijo, za nakup stavbnega zemljišča, za plači- lo projektne dokumentacije ali za poplačilo že najetih poso- jil. Vse banke bodo odobrile posojila v več kot dvakratniku privarčevanega zneska, pove- čanega z obrestmi in s premi- jami. V dosedanjih treh razpi- sih se je za varčevanje v okviru nacionalne stanovanjske varče- valne sheme odločilo 56.000 varčevalcev. V republiškem sta- novanjskem skladu pričakuje- jo, da se jim bo tokrat pridru- žilo še 12 do 15 tisoč novih. V Banki Celje sklepajo po- godbe v vseh svojih poslovnih enotah. Na voljo imajo 1.330 lotov, kar je za polovico manj kot v minulem letu. Letos na- mreč ne pričakujejo tolikšne- ga zanimanja kot je bilo ob pr- vih dveh razpisih, manj gneče pa je bilo že lani, saj jim je ne- kaj pravic za sklepanje pogodb celo ostalo neizkoriščenih. To- krat so prvi dan sklenili 301 po- godbo, od tega jih je bilo 290 za Det let, 11 pa za deset. JI Lipa in plošča za začetek Izgradnja centralne čistilne naprave je za Celje v tem trenutku najpomembnejši in tudi najdražji pro- jekt. Začetek gradnje bodo obeležili v torek, ko bodo v Rifengozdu zasadili spominsko lipo in položili spo- minsko ploščo. Slovesnosti, ki sodi med prireditve ob praznovanju Mestne občine Celje in se bo pričela ob 15. uri, se bodo udeležili tudi pomembni gostje. Prihod v Celje sta že potrdila vodja delegacije evropske komisije v Sloveniji in veleposlanik Erwan Feure ter minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač, pričakujejo pa tudi ministra za evropske zadeve dr. Janeza Potočnika in ministra za promet Jakoba Presečnika. BS 4 DOGODKI Kazen za najem kreditaj Javno komunalno podjetje OKP iz Rogaške Slatine naj bi najelo posojilo brez soglasja vseh občin - Direktor obtožbe zanika Domnevno sporno najetje po- sojila javnega podjetja za komu- nalne storitve OKP iz Rogaške Slatine že od lani buri duhove v vrstah šmarskih svetnikov, ki so prvi opozorili na določene nepra- vilnosti v zvezi s tem. Za mnenje so zaprosili tudi ministrstvo za finance, ki je svoj nekoliko med- li odgovor po nekaj mesecih konč- no poslalo Občini Šmarje pri Jel- šah, z njim pa še bolj prililo olje na ogenj. Komunalno podjetje je julija la- ni županom, članom skupščine OKP, posredovalo v podpis sklep o najetju posojila pri republiškem ekološkem skladu v višini nekaj več kot 408 milijonov tolarjev, ki naj bi jih namenili za nadaljevanje grad- nje prve faze slatinske čistilne na- prave. Sklep naj bi podpisal pred- sedujoči skupščine, šmarski župan Jože Čakš, vendar tega ni storil. Direktorja Antona Krivca in vod- jo finančnega računovodskega sek- torja komunalnega podjetja naj bi šmarska občina takoj opozorila na vsa zakonska določila, ki oprede- ljujejo zadolževanje javnih podje- tij. Za najem posojila bi namreč mo- ralo podjetje, kot so še vedno pre- pričani Šmarčani, pridobiti soglasje vseh,'Šestih občin ustanoviteljic iz Obs0telja in Kozjanskega. Najetje omenjenega posojila bi onemogo- čilo najemanje drugih posojil šmar- ske občine, denimo za svojo čistil- no napravo, so bili prepričani. Tudi ministrstvo za finance naj bi jim odgovorilo podobno kot šmarska občina, pravijo slednji. Kljub te- mu je direktor Krivec pogodbo o najetju posojila podpisal konec sep- tembra, šmarsko občino pa o tem obvestil mesec dni kasneje. Sled- nji so o tem nemudoma obvestili ministrstvo za finance in ga zapro- sili za mnenje o pravilnosti najetja posojila. Ministrstvo je v svojem mnenju, ki so ga v šmarski občini prejeli šele v začetku letošnjega februar- ja, med drugim ugotovilo, da bi se lahko komunalno podjetje zadol- žilo za največ 176 milijonov tolar- jev, poleg tega pa letos in prihod- nje leto zaradi omejene možnosti zadolževanja tako ali tako ne bi mo- gli izkoristiti posojila. Na osnovi tega so šmarski svetniki pred kratkim sklenili, da mora OKP raz- veljaviti pogodbo za še neizkoriš- čen kredit, občinama Rogaška Sla- tina in Rogatec pa predlagali izda- jo poroštva za že izkoriščeno po- sojilo. »Občina Šmarje pri Jelšah ne bo prevzela nobene obveznosti iz naslova nezakonito najetega po- sojila niti ga ne bo prevzela v ob- seg svojega zadolževanja,« so menili svetniki. Obenem zahtevajo uved- bo kazenskega postopka zoper di- rektorja Antona Krivca, ministrs- tvo za finance pa pozivajo, da ob- čini zagotovi, da se posojilo ne bo vštelo v kvoto njihovega zadolže- vanja. Druga plat Za drugo stran zgodbe smo za- prosili tudi domnevnega krivca za nastali nesporazum, Antona Kriv- ca, ki je dejal, da je vesel, da je na ta način^dobil priložnost za poja- snite v. »Šmarski svetniki mi je ni- so dali, ker me niso povabili na se- jo, da se razprava ne bi obrnila iz želene smeri,« je dejal. »V celotni zadevi je edino nespor- no, da je bil kredit najet brez upo- števanja določil zakona o financi- ranju občin in zakona o javnih fi- nancah. Vzroki za to so naslednji: niti akt o ustanovitvi javnega pod- jetja niti statut iz leta 1999 nimata določil o najemanju kreditov kljub temu, da sta bila ob sprejemanju statuta v veljavi oba zakona. Oba temeljna akta podjetja je sprejelo v istem besedilu vseh šest občin- skih svetov in takrat se nikomur ni zdelo potrebno, da bi vanju vklju- čil zakonska določila o zadolževa- nju. OKP Rogaška Slatina je v letih 2000 in 2001 predložila v potrdi- tev nadzornemu svetu in skupščini letni plan investicij, iz katerega je jasno razvidno najetje kredita za nadaljevanje gradnje čistilne napra- ve. Oba načrta sta bila potrjena,« je dodal Krivec. Kazenska odgovornost z ozadjem »Finančna konstrukcija za odpla- čilo glavnice in obresti je realna, saj jo je sprejela tudi poslovna ban- ka, ko smo potrebovali poroštvo za najeti kredit pri ekološko raz- vojnem skladu. Viri, ki zadoščajo za njegovo odplačevanje, so pris- pevki po odloku občin Rogaška Sla- tina in Rogatec do konca leta 2000, ki so se zbirali ob ceni vode, sreds- tva amortizacije čistilne naprave, ko bi začela delovati, in republiš- ka taksa za obremenjevanje voda, iz katere se lahko vrača glavnica,« je pojasnil in dodal, da je zato od- več bojazen, da bi podjetje zašlo v likvidnostne težave, še posebej, ker so investicijska sredstva ločena od poslovnih. »Edina težava je v tem, da oba navedena zakona enačita javne za- vode in javna podjetja,« je menil Krivec. »Naložbe v javnih zaj se praviloma v celoti financiraj občinskega proračuna, v podjetjih pa kakor kje. V našein, meru je naložba v celoti poinekoč<, oče in hči z Osnovne šole Bistrica ob Sotli pa )danes<. Januarja smo pripravili besedilo za publika- cijo, ki je izšla ob uprizoritvi projekta, nato pa se lotili dia- logov in izdelovanja rekvizitov. Prilagojena je bila tudi scena: za >nekoč< so prevladovale to- ple, za >danes< pa hladne barve. Prireditev traja eno uro in smo jo pripravili trikrat. Prvič v Bi- strici ob Sotli, drugič kot ge- neralko za vse učence obeh šol na naši šoli ter za materinski praznik še v gasilski dvorani v Kozjem.« Ravnatelja obeh osnovnih šol, Jože Uršič v Bistrici ob Sot- li in Ivan Štendler v Kozjem, sta v spremni besedi priložnost- ne publikacije med drugim za- pisala: »S projektom Nekoč ta- ko, danes pa tako, je storjen pomemben korak k še tesnej- šemu sodelovanju, saj so se zla- sti v izvedbi in predstavitvi ne- posredno povezali tudi učenci obeh sosednjih šol.« Sicer pa začetki strokovne- ga sodelovanja in povezova- nja med osnovnima šolama Kozje in Bistrica ob Sotli se- gajo v leto 1989. Takrat sta se sedanja ravnatelja obeh šol do- govorila za skupne strokov- ne sodelavce na področju šol- ske svetovalne službe, likov- ne, glasbene in tehnične vzgo- je. S tem so zagotovili stro- kovno pokritost in omogoči- li večjo kakovost na omenje- nih področjih. Sodelovanje je z leti dobivalo nove razsež- nosti in zajelo tudi oba vrtca. Ravnatelja s svojima pedagoš- kima ekipama pravita, da bo tako kadrovsko povezovanje med malimi šolami nujno zla- sti zaradi uresničevanja kuri- kularne prenove. In njim v Kozjem ter Bistrici ne bo tež- ko, ker to počnejo že več kot desetletje. T.VRABL Odprto za peseij Na 1. Osnovni šoli Rogaš- ka Slatina so pripravili Pe- gazov festival mlade poe- zije, ki je sovpadal s sve- tovnim dnevom poezije, ki ga je UNESCO proglasil pred tremi leti, lani pa smo ga dobili tudi Slovenci. Ob tej priložnosti so se predsta- vili številni mojstri veza- ne besede, tisti mlajši, pa tudi nekoliko starejši in že uveljavljeni pesniki. Festival so poimenovali po čudežnem konju Pegazu, ki je po starogrškem mitu po- doba pesniškega navdiha. Le- genda pravi, da se je tudi v dolino pod Bočem spustil krilati konj, udaril s kopi- tom in iz tal je pritekla zdra- vilna voda. Žlahtna simbo- lika je tako med drugim po- stala tudi znak te UNESCO- ve šole. Festivala so se udeležile Os- novna šola Maksa Pleteršni- ka Pišece, Prva osnovna šola Slovenj Gradec, Gimnazija Škofja Loka, Srednja gj, ska, gradbena in ekono šola Ljubljana, Gimnazij gaška Slatina in Osnov! la Viktora Kovačiča Hn« Sutli. Le-to so Slatinčan; vabili, ker se, kot je ena od vodij literarne d, niče, likovna pedagogj,,' pesnica Tanja PlevnjJ lijo odpirati tudi čez m, Otroci, ki so bolj ali« samozavestno nastopil' dvakrat - v šolski knjj^ in pivnici mineralnih vo^ bili različnih starosti, svojevrstna posebnost^ vala. Sicer pa so se fest| poleg mladih literatov,^ lahko sodelovali še n'a| rami delavnici, udeležilj di njihovi mentorji, večg družno z že uveljavljen gosti, Lucijo Stupico, Cej ko Jano Kvas in Brežiča^ Damirjem Šambarekoin-J kovičem zaključili v kj ni Attems. B. JAN IZ OBČINSKIH SVET01 O preimenovanju ulic ROGAŠKA SLATINA - Čeprav naj bi slatinski svetniki zadnji seji že odločali o sprejetju odloka o spremembah močja naselja Rogaška Slatina in priključitvi določenih lov, uvedbi novih ulic ter preimenovanju naselij, so leti daljši razpravi sklenili, da občinska komisija za preimeni nja ponovno pretehta njihove pripombe in gradivo objai krajevno običajen način. V ustreznem času naj komisija, predseduje dr. Jože Lipnik, hkrati organizira razprave K osnovi teh pripravi predlog za prvo obravnavo. Spreme bi zajele 1.753 občanov oziroma 489 objektov, največ n dovanja med krajani, pa tudi svetniki, pa je na račun si kov, ki jih bodo morali pokriti občani sami. (BoJ) Oživitev tržnice ROGAŠKA SLATINA - V Rogaški Slatini je lani a delovati tržnica, ki naj bi letos aprila ponovno zaživela dopolnjenem tržnem redu bo tržnica odprta ne le ob s« tah med 8. in 13. uro, temveč tudi ob sredah in petkihi 8. in 17. uro. (BoJ) Zelena luč za rehabilitacijsk center ROGAŠKA SLATINA - V Rogaški Slatini naj bi po pl bitvi vseh soglasij pričel delovati Zavod Papilot iz Lji ne. Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabil jo. Zavod Ruj, kot naj bi poimenovali omenjeni center; deloval v prostorih III. Osnovne šole Rogaška Slatinah poleg občine tudi sama precej zainteresirana za tovrs ustanovo. Občina sedaj plačuje domsko oskrbo za svoje čane, ki so vključeni v celjski Varstveno delovni centeri lovec, večji del populacije težje zaposljivih in invalid oseb ter oseb z motnjami v duševnem zdravju pa je vefi ma kar doma. Sprva naj bi zavod sprejel 15 varovancev, njihovo oskrbo pa zaposlil 5 ljudi, po možnosti iz obiB" slatinske občine. (BoJ) __v Manjša izguba ZD Šmarje ROGAŠKA SLATINA - Nadzorni odbor, ki ga je slatin občina pooblastila za pregled lanskoletnega poslovi Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, je iz poročil ugotovil, da se izguba zavoda iz preteklih let zmanjs' Vendar pa je le-ta ob koncu lanskega leta še vedno zn^J kar 26,3 milijona tolarjev. Poslovanje šmarskega zdr^ tvenega doma je po mnenju predsednika nadzornega s' mag. Antona Tepeša precej boljše kot v preteklih letih- dar pa na račun amortizacije in materialnih stroškov. • tinski svetniki so na seji od direktorja zavoda dr. J^n' Čakša zahtevali, da do 10. maja-pripravi investicijski ^ in načrt poslovanja za letošnje leto ter načrt predvidi sredstev iz najemnin za Zdravstveno postajo Rogaška S' na. (BoJ) IVIlacovič v svet šole ROGAŠKA SLATINA - Občina Rogaška Slatina je v^ Višje strokovne šole za gostinstvo Maribor, katere soi" noviteljica je, imenovala Dušana Mlacoviča, vodjo odd^ za gospodarstvo. Dosedanjemu svetu mandat poteče vl' ni, Mlacovič pa bo na mestu predstavnika lokalne skuP sti zamenjal Kristino Kampuš. (BoJ) Počistimo za pacifi Občina Šmarje pri Jelšah organizira akcijo pomla- danskega urejanja okolja, s katero se bodo Šmarčani aktivno vključili v vseslo- vensko čistilno akcijo. V so- delovanju z občino, krajev- nimi skupnostmi, društvi in drugimi organizacijami bo javno komunalno pod- jetje OKP iz Rogaške Slati- ne organiziralo odvoz ko- sovnih in drugih komunal- nih odpadkov, ki jih bodo občani odlagali na dogovor- jena označena mesta. Kosovne odpadke bodo do 6. aprila zbirali in odvažali v Krajevni skupnosti Šmarje pri Jelšah. V Krajevnih skup- nostih Mestinje, Dol - Spod- nje Mestinje, Kristan Vrh in Sladka Gora jih bodo zbira- li med 8. in 13. aprilom, v Šentvidu pri Grobelnem, Sv Štefanu, na Tinskem in v Zi- biki pa med 15. do 20. apri- lom. Poleg že nameščenih zaboj- nikov bo v času akcije na vo- ljo nekaj dodatnih zabojni- kov, hkrati pa lahko občani v času akcije odpadke sami odpeljejo na odlagališče v Tuncovec, kjer jih bodo prev- zeli brezplačno. Dodatni za- bojniki bodo v omenjenem času nameščeni še na trgu v Lembergu, pri trgovini v Slad- ki Gori, v naselju Kristan Vrh, pri šoli v Mestinju, v Zavr- šah, pri gasilskem domu na Sv. Štefanu, v Orehovcu, pri trgovini v Zibiki in pri avto- busni postaji v Zgornjem Tin- skem. Bo.J. Št. 14 - 4. april 2002 13 NASI KRAJI IN LJUDJE t Jurijem v zeleno pomlad §entjurju tradicionalno tridnevno praznovanje, v Laškem »za kruha, špeha, jajc« priprošnja na sam praznik, 24. aprila jfjevanje je zadnje de- jjje osrednja turistično- j^na prireditev v Šent- ilj občini. Po svetniku, J dal ime občini in ob- ojemu središču, v kra- jpreklicno prihaja pom- jlednje pa bodo v Šent- ,, proslavili med 19. in iprilom. Že prihodnji če- 11. aprila, ob 17. uri ^editve letošnjega Jur- ija začenjajo z revijo jkih in mladinskih pev- I zborov v Kulturnem lU Šentjur. i(jen kasneje bodo v fevi hiši v Zgornjem tr- idprH za ogled razstavo irskih del Podobe kra- starejših slovenskih av- >v iz stalne zbirke celj- ^a Likovnega salona, rfnje prireditve letošnje- urjevanja, ki jih ob KS itjur-mesto in Občini jur pripravljajo še šent- ^a območna izpostava nega sklada RS za kultur- ejavnosti. Turistična zve- lovenije, KS Blagovna ter a domačih društev, pa se o zvrstile med petkom, aprilom, in nedeljo, 21. lom. Jurjevanje v Šent- abodo uvedli s tridnev- izstavo zdravilnih zelišč. kulinarike, vin in cvetja v do- mačem Kulturnem domu, v petek dopoldne bo sledila predstavitev domačega vin- skega letnika 2001, večer pa bodo Šentjurčani zaključili s koncertom mladih ročk skupin Šent ročk ter velikim koncertom skupine Orleki pred prodajnim centrom Li- pa. Jurjeva povorka, tržnica in koncert z Jurjevim pohodom iz Šentjurja preko Botričnice do Rozalije, zatem pa do pro- dajnega centra Lipa, se bo za- čelo sobotno dogajanje, ko čaka Šentjurčane še Jurjev prodajni sejem, medobčin- ska Jurjeva revija pihalnih or- kestrov iri godb, prevzem no- vega gasilskega vozila doma- čih prostovoljnih gasilcev ter zvečer revija narodno-zabav- nih ansamblov. Vmes, z začetkom ob 15.30 uri, pa je predvidena osred- nja Jurjeva povorka konjskih vpreg in konjenikov z vite- zom Jurijem na čelu. V po- vorki bo sodelovalo 17 vo- zov večine domačih konje- niških klubov in Konjerejske- ga društva Šentjur ter orke- ster Pivovarne Laško z ma- žoretkami. Nedeljsko dogajanje bo v znamenju srednjeveške trž- nice s petnajstimi v srednje- veške oprave odetimi proda- jalci in rokodelci, na ploš- čadi pred cerkvijo sv. Jurija v Zgornjem trgu pa bodo to- čili vina šentjurskih vino- gradnikov ter prodajali pe- civo in druge dobrote doma- čih kmečkih žena. Obisko- valci bodo dopoldne lahko prisluhnili domačemu pihal- nemu orkestru, okoli pold- neva pa se bodo začele fan- tovske igre zelenega. Jurija. Nedelja in s tem tudi letoš- nje šentjursko Jurjevanje se bo zaključilo s koncertom Slovenskega citrarskega kvar- teta ob 20. uri v cerkvi na Bo- tričnici. V idilično cerkvico, osvetljeno z baklami, se bo občinstvo po okrepčilu pred Ipavčevo hišo odpravilo peš, sprevod pa bodo vodili ko- njeniki. Prireditve šentjurskega Jurjevanja se bodo zaključile zadnji petek v aprilu z 12. Jurjevo revijo odrashh pev- skih zborov in vokalnih sku- pin. Za »kruha, špeha, jajcff vas prosimo Nosilci Jurjevanja v Laš- kem so šolarji in učitelji do- mače OŠ Primoža Trubarja, roko nad prireditvijo pa dr- žijo v Odboru za etno dejav- nost Možnar. Zeleni Jurij bo pomlad in zelenje v Laško pripeljal le- tos na sam praznični dan, v sredo, 24. aprila. Dopoldne bodo v Jurijevo spremstvo opravljeni šolarji zganjali trušč po laških trških ulicah, vmes za »kruha, špeha, jajc« prosili, povorko pa zaklju- čili s pripravo cvrtnjaka ter pastirskimi rajalnimi igrami na šolskem dvorišču. Glede na to, da si bo zeleni Jurij s spremstvom pripravil cvrt- njak, računajo šolarji tudi na kakšen liter soka med daro- vi - kako bogati bodo le-ti, pa bo v Laškem zmerjeno s poskoki zelenega Jurija. Saj veste: za bogate darove Jurij poskoči trikrat, za manj obil- ne dvakrat, to, da zeleni Ju- rij ne bi poskočil niti enkrat pa se že skoraj ne bi smelo zgoditi... IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Zaradi izjemnega zanimanja Šentjurčanov, bodo Jurjevo povorko iz utesnjenega Zgornjega trga letos prestavili v središče Šentjurja. 17 voz in konjeniki bodo na pot do prodajnega centra Lipa krenili v soboto popoldne. i Brez viteza na konju ni šentjurskega Jurjevanja. Zupanovo vino iz Ifinogradov Urbajs iški rizling ter izbor char- mye\ in kernerjev so tu- Pos glavne sestavine po- kpolnitve šentjurskega ^ega viničarja Acija Ur- Hza 200 steklenic vrhun- p vina, občinskega pro- pUrnega darila, s kateri- '^pan Jurij Malovrh zad- "leta opozarja, da je Šent- potomko preko 450 let modre kavčine tudi vi- 5fadniška občina. "O posebne polnitve na- ^ mestnega viničarja Aci- ^rbajsa pridemo tako, da kakšnih pet ali šest preiz- ^alcev žlahtne kapljice na ^Petek zbere v njegovi vin- ■^eti, do končnega izbora Mdemo z izločanjem po- vzorcev,« pravi žu- ' Malovrh, ki za letošnjo ^bno polnitev po tihem da je za njegov okus ^ce preveč kiselkasta«. Kot zanimivost še to, da so vsa vina iz rifniških Vinogra- dov Urbajs, stisnjena iz grozd- ja, pridelanega po biodina- mični metodi. IS Foto: GREGOR KATIČ Koga bo izbrala ministrica? Dosedanjemu ravnatelju OŠ Slivnica v šentjurski občini Rudolfu Mestinšku se izteka mandat, na jav- ni razpis za novega ravnatelja pa sta se ob Mestniš- ku prijavili še dve kandidatki. Kot kaže, pa bo zad- njo besedo o tem, kdo bo naslednja leta vodil delo v OŠ Slivnica, morala dati resorna ministrica dr. Luci- ja Čok. Na razpis za ravnatelja OŠ Slivnica v naslednjem man- datu so se prijavili dosedanji dolgoletni ravnatelj Ru- dolf Mestinšek, profesorica matematike v Gimnaziji Celje-Center Marjeta Košak in vodja podružnične OŠ Prevorje Marija Frece-Perc. Učiteljski kolektiv je pri- jave že obravnaval in kot primerne ocenil vse tri kandi- date, šentjurski občinski svetniki pa so med glasova- njem, kateremu med kandidati izrekajo svojo podporo k imenovanju, podprli obe kandidatki, za Mestniška pa je bilo glasovanje neodločeno. Dokončna odločitev, kdo bo naslednja leta vodil OŠ Slivnica, je zdaj v rokah ministrice za šolstvo, znanost in šport dr, Lucije Čok, ki bo ravnatelja imenovala v soglasju s Svetom OŠ Shvnica. IS NA KRATKO Pomladni salonski večer s pomladnimi grižljajčki ter koprivovo juho s cvetovi tro- bentic se bodo čisto na začetku podkrepili gostje XXIX. Sa- lonskega večera š pomladnim plesom v Zdravilišču Laško. Salonski večer, ki ga bodo popestrili plesalci Plesnega vala iz Celja ter gostja večera Nuša Derenda, se začenja jutri, v petek, ob 20. uri. Blagoslov orgel na Ponikvi s predstavitvijo novih orgel v cerkvi sv. Martina na Po- nikvi, ki jih bodo preizkusili vodja škofijske orgelske de- lavnice Brane Košir, profesor Akademije za glasbo v Ljub- ljani Tone Potočnik ter domači organistki Andreja Galuf in Suzana Rožanc, se bodo v soboto ob 20. uri začele slo- vesnosti ob blagoslovu novih orgel. V nedeljo bo slovesno mašo in blagoslov orgel ob 15. uri vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger, nastopili pa bodo mladi pevci me- šanega in otroško-mladinskega zbora župnije Ponikva ter gostja, sopranistka Andreja Zakonjšek. IS Št. 14 - 4. april 2002 14 NASI KRAJI IN LJUDJE Nekoga moraš imeti rad Nov slogan, s katerim pričakujejo turiste na Konjiškem, je iz pesmi častnega občana Ivana Minattija Turizem se v konjiški ob- čini skokovito razvija že ne- kaj let. O uspehih pričajo številna priznanja, med drugimi petkratno prizna- nje Ttiristične zveze Slove- nije za najlepše slovensko mesto in zlata medalja na mednarodnem tekmovanju Entente florale. Dosedanji uspehi so izziv za še sme- lejše načrte, o katerih so spregovorili prejšnji teden na novinarski konferenci v Žički kartuziji, enem izmed biserov bogate turistične po- nudbe. V naslednjih petih letih že- lijo povečati število turistov, ki letno obiščejo občino, s sedanjih 30 tisoč na 100 ti- soč. To je po oceni župana Janeza Jazbeca tudi števi- lo, ki še ne bo preobremeni- lo okolja. Večina obiskoval- cev bo po pričakovanjih še vedno izletniška, povečati pa nameravajo tudi prenočitvene zmogljivosti s sedanjih 100 postelj na 300. Pri tem se bo- do usmerili predvsem v ka- kovost, saj namerava na pri- mer podjetje Zlati grič preu- rediti stare zidanice v Škal- cah v apartmaje visoke kate- gorije za potrebe golf turiz- ma, podjetje Jelen pa del graš- čine Trebnik v hotel, ki bo namenjen predvsem udele- žencem različnih kongresov in seminarjev. Ob hkratni vse boljši ponudbi kmečkega tu- rizma in vlaganjih v obnovo kulturnih spomenikov, v ob- čini pričakujejo, da bodo tu- risti med bivanjem v konjiš- ki občini porabili najmanj 20 evrov dnevno, kar pa da let- no že mamljiva 2 milijona evrov. Podjetje Zlati grič ureja 800 let stare kleti v Žički kartuziji, kjer so pred dve- ma letoma odprli obnovlje- no najstarejši evropsko go- stilno, Gastuž. Obiskoval- cem kartuzije, ki jih je let- no že preko 25 tisoč, bodo v preurejeni kleti predstav- ljali in ponujali svoja vina, hkrati pa bo klet hranila ar- hivska vina in penine. To bo še en korak k skupne- mu cilju: čim bolj bogati vse- bini karuzije, kjer že delu- je zeliščnica, kjer poleti za- živijo duhovni tabori, kjer bo slikarska galerija... Pri vseh teh načrtih ima po- membno vlogo tudi Gospo- darsko interesno združenje Dravinjske doline, ki uspe- šno deluje že 5 let. »Zamisel zanj je zrasla že nekaj let prej iz ideje, da bi turizem postal gospodarska panoga, ki bi v občini nadomestila izgube v gospodarstvu. V to očitno zau- pajo vsi, saj se je v GIZ vklju- čilo tako rekoč celotno ko- njiško gospodarstvo,« ugotav- lja predsednik nadzornega sveta GlZ-a Andrej Ban. Di- rektorica GIZ Dravinjske do- line Irena Švab Kavčič pa kot izredno uspešno ocenju- je povezavo javnih in zaseb- nih sredstev, pri samem de- lu pa tudi vključitev števil- nih društev, ki vsak po svoje prispeva k turistični podobi občine. Hotel V Trebniku Eden izmed nosilcev raz- voja turizma v konjiški ob- čini je podjetje Jelen. Kot poudarja direktor Franc To- mažič, se usmerjajo pred- vsem v izboljšanje kakovo- sti ponudbe. V dvorcu Treb- nik bodo letos nadaljevali z obnovitvenimi deli. Eno iz- med poslopij bodo preure- dili v hotel s 100 posteljami, kjer pričakujejo predvsem go- ste z globjimi žepi, pa naj gre za seminarski turizem, ki mu bodo dajali prednost, ali za goste, ki prihajajo v Sloven- ske Konjice zaradi golfa. Če bo vse po sreči, bodo prav tako še letos pričeli tudi s pre- novo obstoječega hotela Dra- vinja, ki mu želijo vdihniti še več domačnosti. Franc To- mažič verjame, da bo 40 za- poslenim v Jelenu vse to ob pomoči lokalne skupnosti tu- di uspelo. Golf in apartmaji Zlati grič, pomemben ob- likovalec turizma v občini, je v osnovi kmetijsko prede- lovalno podjetje, ki obdelu- je 150 hektarjev zemljišč, na katerih so predvsem vinogra- di, delno pa tudi sadovnja- ki. Že pred leti pa so v pod- jetju spoznali, da bodo samo s kmetijstvom težko prežive- li, še slabše pa bo po oceni direktorja Janka Lešnika po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Zaradi tega že nekaj let postopno stopajo na po- dročje turizma. Pričeli so z manjšim vinotočem v Škal- cah, pred tremi leti so ur? li golf igrišče z devetimili njami, dosedanji uspehi so jih vzpodbudili še k si lejšim načrtom. Golf igi| bodo povečali na 18 luki in preuredili šest starih zii nic v Škalcah v nadstanda ne apartmaje, ki jih bodo[ leti ponujali igralcem gd pozimi pa v sodelovanju zreškim Unior Turizma drugim zahtevnejšim gosta MILENA B. POKI Žička kartuzija je pravo okolje za predstavitev nadaljnjega razvoja turizma na Konjiškem. Dobra družba za mlade v občini Slovenske Konjice so pred leti ustanovili LAS - Lokalno akcijsko skupino, katere namen je preventiv- no seznanjanje mladih o različnih oblikah zasvojenosti ter njihovih posledicah. V okviru Mladinskega centra Dravinjske doline deluje v Konjicah na Žički cesti klub MG Patriot. Prostori so sicer last društva upokojencev, a so jih mladi najeli in povsem prenovili s pomočjo občine Slovenske Konjice. Spodnji del je namenjen druženju ob vikendih, v njem se vrstijo kon- certi glasbenih skupin, potopisna predavanja in podobno. Celotno zgornje nadstropje pa ta čas prenavljajo. V krat- kem naj bi ga odprh, v njem pa bodo poleg pisarne za zapo- slene tudi prostori »Dobre družbe«. Pod tem imenom pri- pravljajo prostor za družabna srečanja, razna predavanja, v njem bodo namestili računalniško opremo, uredili infor- macijski center, tu bodo potekale razne delavnice... Ime Dobra družba pa ne predstavlja le vsebine različnih dejav- nosti, ki se bodo tod odvijale, ampak tudi način: brez alko- hola, brez cigaret, brez drog. AB Karlo Opraus, koordinator LAS-a in programski vodja Mladinskega centra Dravinjske doline - MC Patriot: »Nad Patriotom urejamo za mlade prostore, ki smo jih poimenovali Dobra družba. Treba je kupiti še pohištvo in prostori bodo zaživeli.« V Arclinu se zatika Z načrti za ureditev obrtno-poslovne cone v Arclinu pri Vojniku se za- tika. Vse kaže, da bodo mo- rali tisti, ki pričakujejo tam parcele za nove pod- jetnike in nova delovna mesta, še počakati. Občina Vojnik se z obe- ma lastnikoma sicer že dolgo pogovarja o možnosti na- kupa zemljišč, saj je last- nica svoj delež pripravlje- na prodati, lastnik preosta- lega dela pa je sklad kme- tijskih zemljišč in gozdov, ki ima zemljišče v zakupu. Na zadnji seji občinske- ga sveta so nameravali spre- jeti sklep, po katerem naj bi občina odštela za parce- le največ pet evrov za kva- dratni meter, saj bodo po- trebna za obrtno cono še do- datna vlaganja. Ker pa so ne- katera pravno-premoženj- ska razmerja v zvezi s par- celami ostala nerešena, se svetniki za nakup niso od- ločili ter nameravajo poča- kati. Prav tako je treba v ob- činskem proračunu zagoto- viti potrebni denar, da bo lahko zemlja postala občin- ska last. Občina je za potrebe grad- nje obrtno-poslovne cone v Arplinu sprejela že pred tre- mi leti spremembe prostor- skega plana in idejni osnu- tek ureditve, nadaljnja pri- zadevanja pa je zaustavil de- nacionalizacij ski postopek. BJ NA KRATKO Turistične ugodnosti pod Kozjakom DOBRNA - Občinski svet se je na zadnji seji odločil za začetek postopka za prido- bitev statusa turističnega ob- močja, saj pričakujejo ugod- nosti, ki jih nudijo republiš- ki razpisi za sofinanciranje turističnih projektov. V ob- činski stavbi omenjajo, da imajo za pridobitev statusa vse potrebne pogoje. Zanj mo- ra izpolnjevati občina ali več občin skupaj vsaj enega od naslednjih pogojev: petsto le- žišč, 40 tisoč prenočitev aU 30 tisoč registriranih obisko- valcev v predhodnem letu. Po posredovanju pisne vloge in dokazil podeli status pristoj- no ministrstvo. (BJ) Za LTO petina denarja VOJNIK - Občinski svet je sprejel na zadnji seji po hi- trem postopku odlok o spre- membah odloka o ustanovi- tvi lokalne turistične organi- zacije, kar je bilo nujno po lanskem izstopu občine Do- brna. Po novem bo občina Vojnik sofinancirala dejav- nost v višini 20 odstotkov (kar je 5 odstotkov več), ob- čina Štore bo prispevala 10 odstotkov, ves preostanek pa bo plačala Mestna občina Ce- lje. Sicer pa bodo Javni za- vod Celeia-Lokalna turistič- na organizacija v prihodnje preimenovali v Zavod za tu- rizem Celeia Celje, kot nje- govo novo dejavnost pa so za- pisali organizacijo porok, ki so jih začeli organizirati na celjskem Starem gradu. V sve- tu zavoda je po odhodu pred- stavnikov Dobrne predvide- nih sedem članov, dva manj kot doslej. (BJ) Imenovanja v Vojniku VOJNIK - Na zadnji seji ob- činskega sveta so opravili več imenovanj. Za članico sveta javnega zavoda Regijsko štu- dijsko središče so imenovali občinsko svetnico Minko So- din-Tihle ter za člana sveta zavoda Muzeja novejše zgo- dovine Celje Otona Samca iz Nove Cerkve, lastnika Sor- ževega mlina. Za člana sveta celjske izpostave republiške- ga javnega sklada za kultur- ne dejavnosti sta bila imeno- vana predsednik kulturnega društva Nova Cerkev Peter Selčan ter Dušan Horvat, predsednik prosvetnega druš- tva Frankolovo. (BJ) Tabor za manj milijonov VOJNIK - Občina je obja- vila že dva javna razpisa za prodajo gradu Tabor na po- slovno zanimivi lokaciji v Višnji vasi, ki ga je želela pro- dati za 50 milijonov tolarjev. Ker ji to še ni uspelo, so se zdaj odločili za nižjo ceno. Po odločitvi občinskega sve- ta bo moral morebitni kupec plačati za Tabor vsaj 40 mi- lijonov tolarjev, saj je obči- na vložila v dosedanjo obnovo precej denarja. Javni ra? namerava ponoviti prihod mesec. (BJ) O grobninalj po v krajih' VOJNIK-Občina namera po več kot dveh letih povi ti cene najemnin za grob« na svojih pokopahščih. I sedanja najvišja najemnina dvojni grob znaša na prin 4356 tolarjev, povišati pa želijo za 1500 tolarjev,! čemer davek na dodano vit nost ni vštet. Na zadnji s občinskega sveta, kjer soi meravali takšno odločit sprejeti, so predlagali, naj obravnavata pred tem še sv( krajevnih skupnosti Franli lovo in Nova Cerkev. Pr« log povišanja so obliko^' po primerjanju cen s sos« njimi občinami. (BJ) TIC pred odprtjem DOBRNA-v občinski upi vi napovedujejo, da bo prihodnji mesec z delom^ ristično informacijski cent Dobrna, ki ga doslej v obf še niso imeli. Prostor boi"^ v bližini hotela, v posloP knjižnice, v njem pa bosta^i zaposlena, ki bosta delala okviru javnih del. Zavod^ zaposlovanje je zaposlitvi le Marošek in Boštjana la že odobril. (BJ) Št. 14 - 4. april 2002 KRONIKA 15 Copati pred poroto Sled je pustil levi copat z natrganim čepkom, je znova pojasnil izvedenec - Prvič o mrliškem ogledu zasliševanjem prič in Vencev se nadaljuje so- ^ Kristijanu Kameniku iz Slovenskih Konjic, bil za štirikratni umor, lil se je pred petimi leti fkačevem, decembra (obsojen na dvajset let ira. Po Kamenikovi pri- lina vrhovno sodišče in eljavitvi sodbe, se je 14. ca 2002 glavna obrav- 1 pričela znova. Prejš- leden je sodišče zaslišalo le (stare) priče in sodne [dence, ki pa so v glav- p ponavljali tisto, kar so večkrat povedali, iinenikova zagovornica etnica Marjetica Nosan je fedno trdno prepričana, je njen varovanec nedol- 1, zato mrzlično išče tiste jrobnosti, ki bi opozori- fl morebitne napake in po- njkljivosti pri dosedanjih iskovalnih opravilih in po- pkih. Do kakšnih novih od- ij, ki bi kazala na usodne »te, tudi na ponovnem cesu (še) ni prišlo, se pa ij zaplete okoli nejasno- pri posameznih podrob- nih ali ob spremenjenih ivah prič. bžilec Milan Birsa ostaja imajen. Na ponovnem so- ju ni doživel še nič take- |kar bi v njem vzbudilo pm o verodostojnosti ob- pice, ki jo je spisal, in o krivdi obdolženca, ki se, gle- de na to, da je za zapahi že od 27. aprila 1997, dobro dr- ži. Celih pet let živeti z bre- menom obtožbe za umor pe- tih ljudi, je psihofizični na- por, ki ga človek le stežka pre- nese, zlasti še, če je nedol- žen. Če se ne bo zgodilo kaj izjemnega ali nepričakovane- ga, bo sodišče še ta mesec izreklo sodbo v ponovljenem postopku. Preobrat, ki bi pro- ces popeljal v nepredvidlji- ve dimenzije, se lahko zgodi tisti dan, ko bo sodišče za- slišalo švicarske strokovnja- ke, izvedence za sledi, kon- kretno sledi športnih copat, ki so jih našli na kraju zloči- na, ti copati pa naj bi bili last Kristijana Kamenika. O copatih je bilo največ go- vora tudi na nadaljevanju glav- ne obravnave v minulem ted- nu, ko je sodišče zaslišalo iz- vedenca za sledi (Center za kriminalistično-tehnične preiskave), Ervin Drašler in Marjan Stanislav Puc, ki sta primerjala zavarovane (mavč- ni odlitek) in dokumentira- ne sledi (fotografije) športnih copat Nike air max s pravimi copati, ki so bili tokrat na og- led tudi v sodni dvorani. Oba izvedenca sta še vedno trdno prepričana, da se nista zmo- tila, ko sta v svojih poročilih zapisala, da se sledi iz Teka- čevega popolnoma ujemajo z odtisi Kamenikovih copat, tu- di v najbolj sporni točki pod- plata, natrganem čepku. Prav ta čepek je vnesel nekaj neja- snosti in dvoma pri švicarskih izvedencih. Posredno je o športnih co- patih Nike air max govoril tudi policist Zvone Cirku- lan, ki je bil na ogledu kraja zločina že prvi dan. Zavaro- val in fotografiral je najdene sledi in izdelal mavčni odli- tek z odtisom stopal šport- nih copat. Izjavil je, da so bile sledi z značilnimi čepki na podplatih najdene domala v vseh prostorih stanovanjske hiše Poharčevih, tudi na pod- strešju, ter v kleti gospodar- skega poslopja. Marija Vera Osojnik, dr. med., ki je 5. marca 1997 v Tekačevem opravila mrliški ogled, je bila zaslišana prvič. V ambulanti je 5. marca do- bila informacijo, da je Fran- čiška Poharc naredila samo- mor, si prerezala žile, ko je prišla v Tekačevo, pa je lah- ko le še ugotovila, da je mr- tva in da ni šlo za samomor. Sodišču je opisala, v kakšnem položaju je ležala pokojna, in poudarila, da je bilo v spal- nici Poharčevih vse strašno razmetano. Obdolženčeva teta, Simo- na Leskovar, ki je tudi to- krat vztrajala, da se je njen nečak v času umora nahajal Brezjah, kjer je njen dom, je na vprašanje tožilca, če jo je že policija kaj spraševala v zvezi s Kamenikovim alibi- jem, odgovorila, da se ne spo- minja, na posebno vprašanje sodnika-porotnika pa je od- govorila, da ni nikoli videla, da bi imel Kristijan Kamenik pri sebi kakršno koli orožje, prav tako ni videla, da bi bil kdaj koga udaril. Ivan Anderluh, najbližji sosed pokojnih, je opisal do- gajanje v okolici Poharčeve domačije dan po zločinu, opi- sal pa je tudi, kaj vse je vi- del, ko je vstopil v hišo in gospodarsko poslopje v ča- su, ko se je že začela policij- ska preiskava z zavarovanjem sledi. V hiši je, poleg Pohar- čeve, ki je ležala mrtva v ve- ži, videl tudi odprto in praz- no blagajno (sef), v noči po umoru pa ga je presenetilo, ko je videl goreti luč na pod- strešju, ki po njegovem ni bi- la nikoli prižgana, opazil je še, da senzorske luči niso go- rele, slišal je tudi cviljenje Poharčeve psičke. V kleti gos- podarskega poslopja je videl na tleh ležati v lisice vklenje- nega Štefana Poharca, (ki »se je rad hvalil, da ima pišto- lo«), policist Dušan pa se je trudil, da bi našel pravi ključ, da bi lisice odstranil. Franc Škrabl je bil prija- telj Štefana Poharca. Po nje- govih besedah je bil to človek, s katerim se je redkokdo ra- zumel, človek, ki se je pogo- sto v javnosti hvalil, da ima veliko denarja, njemu pa je zaupal, da svoj denar hrani v banki. Priča Škrabl je še po- vedal, da obdolženca ni niko- li videl v svoji delavnici, da ga ne pozna. Pozna pa Franca Sa- lobirja mlajšega iz Rečice pri Laškem, ki je Kristijanu Ka- meniku zelo podoben. Naj spomnimo, da je priča Bogo- mir Poharc na prejšnjem so- jenju povedal, da je Kristijana Kamenika videl v Škrablovi de- lavnici, kamor je pogosto za- hajal tudi pokojni Štefan Po- harc, na glavni obravnavi 20. marca letos pa je Bogomir Po- harc to zanikal. Dejal je, da ga je Franc Škrabl prepričal, da ta oseba ni bil Kamenik, am- pak Salobir ml. Tokrat je Škrabl na sodišču izjavil, da ni vpli- val na Poharca, da bi le-ta na sodišču spremenil izjavo. Bo- sta to različnost v pričevanjih pojasnjevala na soočenju? Glavna obravnava je bila 28. marca prekinjena, nada- ljevala se bo predvidoma 9. aprila. MARJELA AGREŽ Foto: GK POMETNE NESREČE Že osma žrtev že osmo letošnjo žrtev na Celjskem je v soboto, 30. irca, zahtevala lokalna cesta izven Dobrine. Umrl je Hetni M. M. iz Kozjega. Omenjeni je vozil osebni avtomobil proti Hrastju, med &ijo po ozkem makadamskem vozišču pa je zavil s ceste, ikar se je vozilo po strmi nabrežini večkrat prevrnilo. 43- liiik je med prevračanjem padel iz vozila, trije sopotniki, Hetna M. K. in dva otroka, stara deset in trinajst let, vsi iz tone, pa so bili lažje ranjeni. S kolesom v vrata s hudimi poškodbami se je končala prometna nesreča petek, 29. marca, na Ljubljanski cesti v Celju. ^3-letni B. P. iz okolice Žalca se je z osebnim vozilom isvil v koloni pred križiščem s Čopovo ulico. Sopotnica zadnjem desnem sedežu je ravno takrat odprla vrata, da izstopila, s tem pa je zaprla pot 61-letnemu kolesarju I. N. iz Celja, ki je pripeljal po kolesarski stezi. Kljub manjši totni škodi, je bil kolesar huje ranjen, f^av tako je hude telesne poškodbe utrpela 14-letnica v •sreči, ki se je zgodila isti dan na lokalni cesti v Zibiki. je osemnajstletni S. K. iz okolice Šmarja zapeljal z '^'ozne na lokalno cesto, je vanj trčila 20-letna voznica '^bnega vozila S. H. prav tako iz okolice Šmarja. V trčenju •je huje ranila 14-letna sopotnica na kolesu z motorjem. I Itadarske kontrole bodo... ' jutri, 5. aprila, dopoldne na območju Mozirja, popold- J pa na območju Slovenskih Konjic; v soboto, 6. aprila, dopoldne na območju Šentjurja, [•poldne pa na območju Žalca; ^ nedeljo, 7. aprila, dopoldne na območju celotne celj- ® regije, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic; ^ ponedeljek, 8. aprila, dopoldne na območju Sloven- ^h Konjic, popoldne pa na območju Mozirja; ^ torek, 9. aprila, ves dan na območju Laškega; sredo, 10. aprila, dopoldne na območju Žalca, po- Nne pa na območju Mozirja; ^ četrtek, 11. aprila, dopoldne na območju Rogaške 'line, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic; CVETKE • Lisičkar, ki ima bojda li- sice, ki niso njegove in ki jih je s krampom ulovil na svo- jem vozilu, naj se oglasi v na- še uredništvo, da kakšno po- rečemo o tem zanimivem pri- petljaju. Pa lisičke naj pri- nese s seboj. Zadnjič namreč ni pustil svoje telefonske šte- vilke. • Pravi ribič je tale nez- nanec, ki je v Slovenskih Konjicah ukradel šest ri- biških palic in ribiški kov- ček ter se odpravil v ribi- čijo. Zanima nas, le kaj je se je ulovilo na njegove no- ve trnke in kdaj se bo ujel v celjske policijske mre- že... • Težakova pekarna j e te dni izjemno priljubljena. Medtem ko naj bi se prodajalke pred dnevi v njihovem kiosku na Ljubljanski cesti lotil kar »inš- pektor Kladošek« osebno (o čemer smo ekskluzivno že po- ročali), so zdaj iz njega po- brali še domače piškotke. To- krat so bili menda na delu ve- likonočni zajčki... • Le kakšen film so mulci to- krat gledali, da so se odločili spraviti na zabojnike za sme- ti. Pa še to so jih razbijali na samo veliko noč, da vsa sose- ska ni mogla v miru pojesti žeg- na... Policisti so jim za kazen pripravili praznično pokoro na policijski postaji. Št. 14 - 4. april 2002 16 KRONIKA Ta presneti tat in pogumna prodajalka 39-letna Marija Lednik stekla za roparjem in ga s pomočjo nekega moškega uspela ustaviti v marcu naj bi storil kar sedem velikih tatvin, med drugim naj bi kradel denar v trgovinah, pri svojih pod- vigih pa ni prizanašal niti nemočnim starkam. Gre za 22-letnega P.K. iz Šentjur- ja pri Celju, zoper katerega so policisti napisali kazen- sko ovadbo. Da bo nepridi- prav odgovarjal za svoja de- janja, je zaslužna 39-letna Marija Lednik. Lednikova je zaposlena v Mercatorjevi samopostrežni prodajalni Gaberje na Mari- borski cesti. Smola za 22-let- nika, da si je 27. marca, iz- bral za rop ravno omenjeno trgovino in sreča za polici- ste, da je v trgovini takrat de- lala ravno Lednikova. Če je ne bi bilo, bi bil P.K. za poli- ciste zdaj še vedno neznanec. Kako se je vse zgodilo, smo vprašali pogumno prodajal- ko. »Mlad fant, visok okrog 175 centimetrov in svetlih las, drugače pa prijetnega vide- za, je z žvečilnim gumijem prišel do blagajne. Ko pa sem želela računati in odprla pre- dal blagajne, je sunkovito vzel denar in zbežal. Bilo je nekaj minut do petnajstih;« pripoveduje Lednikova. Kaj človek v tistem trenutku pre- mišljuje, jo povprašamo. »Ah, nič, kje pa imaš čas raz- mišljati.... V trgovini sta bili takrat še dve osebi, vem, da sem rekla >denar<, da so me po telesu spreleteli mravljinci ter da sem takoj stekla za njim. Tekla sem vse do ben- cinskega servisa in vmes kri- čala", da mi je vzel denar in naj ga ustavijo.« Za njo je ste- kel tudi znanec, zaposlen v bližnji zobozdravstveni am- bulanti, pri bencinskem ser- visu pa se je mimo z avto- mobilom pripeljal drugi zna- nec in roparju zaprl pot, na- to pa sta ga skupaj z njim pri- jela. »Prijela sva ga pri govo- rilnici. Rekla sem mu, naj mi da denar pri priči nazaj in ga po prihodu policistov nesla nazaj v trgovino. Veste, da je bilo čudno, ko so vsi gleda- li, kaj je to >zaena< na bencin- ski črpalki vbeU halji...« raz- laga Lednikova, ki si ned- vomno zasluži pohvalo z ve- liko začetnico, česar bi se morali najprej spomniti vo- dilni v podjetju, ne pa, da jih prehiti lokalni časopis. Tak- šnih pogumnih prodajalk na- mreč ni veliko. Gre namreč za domnevnega storilca več kaznivih dejanj, ki naj bi se spravljal tudi na starejše ose- be. Ustavila ga je Marija Led- nik. Mati dveh otrok. »Kje pa, sploh nisem pomislila, da bi bil lahko oborožen ali da bi me napadel. Važno je bilo, da dobim nazaj denar,« pra- vi in dodaja, da so jo od teka kasneje noge komaj nosile.... Koga je Lednikova prav- zaprav ustavila? 22-letni P.K. naj bi kradel že 11. marca, v trgovini Gaj v Celju, ko naj bi s pločevinko piva prišel do blagajne in po istem po- stopku kot v Mercatorju iz blagajne odnesel 25 tisoča- kov. Le, da ga takrat niso us- tavili. Pri hišni preiskavi so po- tem policisti imeli kaj videti, saj so pri njem našli zlatnino 64-letne V.P. iz Celja, za ka- tero je pritekel v Trubarjevi ulici v Celju, ji iz rok iztrgal torbico in jo pri tem tudi ra- nil. Istega dne, 10. marca, je v Vrunčevi ulici srečal še 74- letno Š.K., jo vprašal, kje je bolnišnica, ko pa mu je zače- la pojasnjevati, je zgrabil njeno torbico in pobegnil. Dan prej naj bi okradel še dve starejši ženski. 77-letni H.G. je s silo vzel torbico v Gregorčičevi ulici, ker pa ni bil zadovoljen s količino denarja, ki ga je na- šel v njej, naj bi še v Nušičevi ulici z rame 65-letne A.S. po- tegnil torbo in jo ucvrl nez- nano kam. Sredi marca naj bi s plenom pobegnil še en- krat. Takrat naj bi napadel 73- letno M.P. v Vojkovi ulici in ji prav tako odnesel torbo. Osumljenega nesramnih tatvin so prijeh^z dvojnimi oblačili, saj naj bi se po vsa- kem ropu slekel in si nadel, druga oblačila, ker naj bi bil na tak način neprepoznaven. Dvaindvajsetletnika so spu- stili, zaradi očitanih mu de- janj pa mu grozi do pet let sedenja v zaporu. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ Trgovina, kjer se je 22-letni Šentjurčan »opekel«. Denar vrgli skozi okna, ki jih ni Obljubljal okna in vrata, o milijonih pa ne duha ne sluha Sedeminštiridesetletni P. K. iz okolice Žalca se je znašel v sila težkem po- ložaju. Če ga spoznajo za krivega, lahko odsedi v zaporu do deset let. Vse zaradi domnevnih kazni- vih dejanj poslovnih go- ljufij. Z njimi naj bi enajst oseb oškodoval za kar 22 milijonov tolarjev. Po policijskih podatkih je bil »...osumljeni direk- tor in lastnik podjetja, či- gar osnovna dejavnost je bi- la prodaja stavbnega pohiš- tva avstrijskega proizvajal- ca...« Po besedah pomočni- ka komandirja Policijske postaje Celje Stanislava Br- gleza naj bi najmanj enaj- stim oškodovancev (toliko je bilo doslej prijav), ki so pri družbi osumljenca v drugi polovici lanskega le- ta naročili stavbno pohiš- tvo, pobral predplačilo, v večini primerov stoodstot- no, nato pa ni niti opravil nakupa preko avstrijskega poslovnega partnerja niti ni naročil pohištva, denar pa je porabil. »Oškodovance naj bi pre- pričeval, da je naročeno po- hištvo v izdelavi ali pa jim zagotavljal, da je samo še potrebno urediti carinske obveznosti, čeprav se je že lani jeseni zaposlil na Pri- morskem,« pravi Brglez. P. K. je lani jeseni za podjet- je predlagal stečaj, sam pa se je preselil na Primorsko. Po naših podatkih naj bi šlo za Petra Koširja, nek- danjega profesorja na eni izmed celjskih srednjih šol, sedaj pa profesorja na Sred- nji tehniški šoli v Kopru. Sam to zaenkrat odločno za- nika. Je lastnik podjetja Herkul Zastopstvo in mon- taža stavbnega pohištva d.o.o., ki je še lani imelo svoje prostore v Ulici XIV. divizije 14 v Celju, čeprav vam telefonski imenik po- nudi še eno možnost, Per- novo 4c (pri Žalcu). V nek- danji celjski pisarni ni več Herkula, saj jo je lani vr- nil najemodajalcu, obe te- lefonski števili pa zvonita v prazno. Na policijski postaji Ce- lje vsem oškodovancem svetujejo, naj »...svojo ter- jatev priglasijo v stečajni postopek, obenem bo po vsej verjetnosti stekel še ka- zenski postopek, kjer bo- do priglasili odškodninski zahtevek oziroma bodo na- poteni na pravdo.« Brglez dopušča možnost, da je oš- kodovancev še več, zato po- licija vse še vedno poziva, naj takšno kaznivo dejanje čimprej prijavijo. SIMONA ŠOLINIČ MINI KRIMICI Našli vozilo v noči na petek, 29. marca, so neznanci vlomili v sta vanjsko hišo v Osredku pri Slovenskih Konjicah. V hiši našli ključe dveh osebnih vozil, ki sta bili parkirani p hišo. S parkirišča so nato odpeljali avtomobil merce benz S 320 CDI tuje registrske oznake, odpeljati so pos šali še audija, a jim to ni uspelo. Podjetji Kanja in HandI Gmbh so oškodovah za skoraj enajst milijonov tolarjev sreči so ukradeno vozilo kasneje našli v bližini Kamnik ga vrnili vozniku, storilci pa še niso znani. Pretepli so ga v nedeljo, 31. marca, je pred gostinskim lokalom Amigi Zabukovici prišlo do pretepa, kjer naj bi se neznanci 1( 17-letnega fanta iz Zabukovice. Ranjenega so prepeljali v cel) bolnišnico, kriminalisti pa še zbirajo obvestila, pogovai naj bi se že z nekaterimi, ki naj bi bili udeleženi v pretep« kazenskih ovadbah pa zaenkrat še ne govorijo. Podtaknjen požar in malomarnost v prazničnih ognjenih zubljih nastalo več kot šest milijonov tolarjev škode Tri milijone tolarjev ško- de je nastalo v petek, 29. marca, v Stranj u. Zagore- lo je v avtobusu znamke Mercedez Benz, ki ga je lastnik, V.V. iz okolice Šmarja pri Jelšah, pustil na parkirišču tamkajšnje že- lezniške postaje. Kot pra- vijo na policiji, je do poža- ra prišlo zaradi kratkega stika v armaturni plošči vo- zila. Kratki stik naj bi bil raz- log tudi za ogenj, ki je istega dne izbruhnil v elektro oma- rici v enajstem nadstropju sta- novanjskega bloka v Okrogar- jevi ulici v Celju. Gmotno škodo ocenjujejo na okrog dva milijona tolarjev. Na območju celotne Slo- venije je še vedno prepove- dano kurjenje v naravi, kar pa nekateri očitno še vedno ne upoštevajo. V soboto, 30. marca, naj bi S. K. v Loki pri Žusmu vseeno zakuril travo v svojem vinogradu, od ko- der se je požar razširil na bliž- nji gozd. Kljub hitremu po- sredovanju okoliških gasil- cev, je zgorelo več kot en hek- tar podrasti, grmičevja in dre- ves, ogrožen pa je bil tudi bližnji vikend. S. K. bodo po- licisti ovadili zaradi povzro- čitve splošne nevarnosti. Kriminalisti pa še vedno čejo požigalca gospodarsi ga poslopja last S. K. v Šni^ nem ob Dreti. V sobotnj požaru je bilo uničeno n0 suhe krme in ostrešje obf ta. Gmotna škoda je ocej na na dvesto tisočakov, ' minalisti pa so ugotovili; je ogenj nekdo podtakni' Enako škodo je povzr" tudi V. K. iz Zadrž pri ju pri Jelšah, kjer je zag"' lo njegovo gospodarsko I slopje. Ogenj naj bi vzpll tel zaradi metanja petard koruznico. V požarih n' nihče ranjen. , S.S' Št. 14 - 4. april 2002 ŠPORT 17 Derbi na Polzeli Laščanom psi zaigrali zelo bojevito - Šentjurčani zdržali le do prvega odmora - Spet bledi Šoštanjčani - Zrečani taktično nezreli ■daljši prekinitvi so se ^kemu delu prvenstva j klubi, ki se borijo za prvaka v Hypo ligi. jflja drugega kroga so p v znamenju klubov dranske lige, čeprav so jjvoriti imeli precej več ,kot so pričakovali. Eki- jse borijo za obstanek j[ščini najboljših, so že iale prvi del mini lige še- [e, ogrožene pa so še šti- ■fpe. jveč pozornosti je pri- llokalni derbi, ki ga je iljajo tisoč ljubiteljev rke. dpsi dolgo rakovredni rbi zgornjega dela les- na Polzeli je napolnil ino. Gledalci so videli >10 košarko. Domačini i povsem enakovreden [Otnik favoritu iz Laške- lločale pa so zadnje mi- ko so gostje le znali iz- stiti svoje večje izkušnje redvsem boljšo »klop«, boj je ponovno zaznamo- iijajni Matjaž Tovornik ;1, ki je svojemu nekda- lu klubu nasul 34 točk 67-odstotni uspešnosti I iz igre). Na drugi stra- imeli gostje odlično troj- uščak - Lerič - Jurak, ki iseglaZl točk ob kar 75- totnem metu iz igre. Si- pa so se prelomni trenut- ki zgodili slabe štiri minute pred koncem, ko sta pri re- zultatu 80:82 Hughes in Per- kovič proti enemu nasprot- niku slabo zaključila proti- napad, kar je kaznoval Slav- ko Duščak s petimi zapored- nimi točkami. Miloš Sagadin, trener Sa- vinjskih Hopsov: »Želeli smo presenetiti sosede iz Laš- kega in ni veliko manjkalo. Igralci so dali vse od sebe. Goste smo prisilili k zavzeti igri vseh 40 minut. Ob kon- cu so bile odločilne izkuš- nje gostujoče ekipe in večji izbor kvalitetnih igralcev.« Kasneje se je izkazalo, da je bil naskok neulovljiv za gosti- telje. Kljub porazu pa so Hop- si dokazali, da so na pravi po- ti, kajti favorita so prisilili, da je igral s polno paro, o čemer priča tudi dejstvo, da je trener Laščanov Predrag Kruščič uporabljal samo osem igral- cev. Domačini so imeli precej pripomb tudi na kriterij soje- nja treh sodnikov (v tem delu lige je število delilcev pravice enako kot v Evroligi), ki so na- redili vse preveč napak za po- zitivno oceno. Katastrofa? Ne. Druga ekipa s Celjskega, šentjurski Alpos Kemoplast, se na gostovanju v Tivoliju ni- kakor ni osramotila. Čeprav so mnogi (ne) poznavalci ko- šarke napovedovali poraz tu- di s 50 točkami razlike, pa je bila ta ob koncu »le« 26 točk. Zmaji resda niso povsem re- sno vzeli tega srečanja, kar pa ne zmanjša dobrega vtisa Šent- jurčanov v hramu slovenske košarke. Načrt, da srečanje odigrajo vsi igralci, se je ob- nesel trenerju Igorju Pučku, verjetno pa niti sam ni priča- koval, da bodo njegovi varo- vanci celo dobili prvo četrti- no. Tako Polzelani kot Šent- jurčani so v ligi za prvaka zaen- krat še brez zmage, prvo pri- ložnost pa so imeli že sinoči, ko so slednji gostili ekipo Za- gorja, medtem ko Hopsi niso imeli pravega upanja na go- stovanju v Novem mestu. Omeniti velja še, da po tret- jem krogu ponovno sledi pre- kinitev zaradi četrtfinala po- kala Spar. Prvenstvo se bo na- daljevalo 13. aprila, ko bodo na Polzeli pričakali Slovana, Kemoplast pa bo gost Helio- sa. Rogla in Elektra še ogroženi v ligi za obstanek so v mi- nulem tednu odigrali dva kro- ga, ki pa sta bila sila neuspe- šna za Zrečane. Najprej so v sredo v lokalnem derbiju gladko izgubili v Šoštanju, še bolj boleč pa je sobotni do- mači poraz za dve točki s Ko- prom. Slabe igre v obrambi, ki je dovolila gostom doseči deset trojk, ni mogel nado- mestiti soliden napad, kjer je v zadnji minuti grdo zgre- šil Igor Zinrajh, nato pa je 13 sekund pred koncem Bošt- jan Sivka prehitro in neus- pešno zaključil napad, kar so Primorci kaznovali v zadnji sekundi. Predrag Kruščič, trener Pivovarne Laško: »Menim, da je srečanje gledalce za- dovoljilo v vseh elementih. Zelo motivirani domačini so bili še kako nevaren nas- protnik, v finišu pa je bilo odločilno dejstvo, da smo v tej sezoni imeli precej več težjih preizkušenj, kar je v takšnih negotovih tekmah velik kapital. In samo to je odločilo sicer povsem ena- kovredno tekmo.« Tako ostajajo Zrečani še naprej ogroženi, saj imajo pred Elektro le eno, pred Lo- ko pa dve zmagi. Šoštanjča- ni so na lovorikah zmage nad Roglo odšli v Škofjo Loko, prepričani v svojo novo zma- go, a od tega ni bilo nič, saj so domači praktično sreča- nje odločili že v prvi četrti- ni, ki so jo dobili za 15 točk. Tako ostaja Šoštanj čanom še pet krogov upanja in želja, da se rešijo izpada oziroma dodatnih kvalifikacij za obstanek, kamor jih trenut- na uvrstitev tudi vodi. A bo- lje se je teh kvalifikacij na vsak način izogniti, kajti v dvobojih z drugouvrščeno ekipo kvalifikacij B ligašev. tujci ne smejo igrati. V 6. krogu bo Rogla gostila Kraš- kega zidarja, Elektra pa od- haja v Kranj k Triglavu. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ Dvoboj Matjaža Cizeja in Gorana Juraka spremljata Brandon Hughes in Jasmin Perkovič Polzela mora ciljati višje Pogovor z Milošem Sagadinom, trenerjem polzelskega košarkarskega kluba Savinjski Hopsi Bloš Sagadin poznavalcem košarke nikakor ni nez- a osebnost. Nekoč odličen igralec celjskega kluba, je oeje postal spoštovan trener, ki priznava samo sila 'delo, katerega mnogi igralci le stežka vzdržijo. Po thih v Rogaški, kjer je leta 1985 ekipo pripeljal v ta- lno prvo republiško ligo, je nato izginil iz slovenske irke za kar precej let in prvo vprašanje je bilo naslov- 10 prav na to obdobje. ^Isoten sem bil skupno 12 iisem jih preživel v Fran- Oeloval sem v več klubih, 'pa je tako kot povsod vse '^no od dosežkov oziroma ^nosti. Bilo je kar nekaj ^ rezultatov, ki so mi od- '^Tata dela v centru za mla- ^ošarkarje, kjer sem me- precej funkcij, ob kon- '^sem bil vodja programa ^ki je potekalo v več fran- ^ mestih, v nam znanih 'rkarskih kampih,« je za "i povedal Sagadin. ^Vrnitvi v Slovenijo ste "V Zagorje... ®jprej sem se pogovarjal Gorico, kjer pa se ni- ' Uspeli dogovoriti. Nato 'pristal v novem prvoli- "Zagorju, ki sem ga prev- ^ zadnjem mestu in ga 'dvignil za štiri mesta. Ob ^•no se uvrstili na zaključ- "^r pokala Slovenije, kar je bil odličen, nepričakovan rezultat, tako zame kot za ljudi v klubu. Kljub dobrim rezultatom pa ste se od Zagorja poslo- vili? Razšli smo se predvsem za- radi ambicij. V klubu so že- leli na hitro narediti še več, pripeljati okrepitve, sam pa sem zagovarjal delo z mladi- mi, kajti vedel sem že, da bo prišlo do Jadranske lige in da bo slovenska liga izgubila, ta- ko na kvaliteti kot na veljavi. Ker se nismo uskladili, sem pač odšel iz Zagorja, kjer pa za sabo nisem zaloputnil vrat. Razšli smo se kot prijatelji. Kako ste se znašli na Pol- zeli? Preko poletja sem delal v Olimpiji, kamor so se Polze- lani po slabi sezoni obrnili na pomoč. Dogovorili smo se za moj prihod na Polzelo, kjer sem v začetku leta 1980 že de- lal, seveda pa me je vlekla tu- di bližina mojega rojstnega kraja Celja. Našel sem slab položaj, kajti ekipe praktič- no ni bilo, zato je bila prva naloga poiskati igralce za po- polnitev moštva. Tako je torej prišlo do so- delovanja z Matjažem To- vornikom? Da, saj smo se po dogovo- ru z Matjažem pričeli ozi- rati naokrog, oziroma se- stavljati ekipo »okoli« nje- ga. Uspelo nam je z malo de- narja zbrati solidno ekipo, ki je bila dovolj dobra, da je v prvem delu sezone brez težav osvojila prvo mesto v Hypo ligi. Potrebno je bilo veliko dela, kakršnega igralci* niso bili vajeni, vsaj večina ne, zato je bilo kar nekaj te- žav. Nekateri so namreč do- poldan v šoli, nekateri de- lajo, nekateri pa enostavno zelo težko vzdržijo dva na- porna treninga dnevno. To pa predvsem zaradi pomanj- kanja ambicij in želje, pa če- prav so imeli prav pri nas si- jajen vzor v Tovorniku. Nje- gov elan pri 42 letih je na- mreč še vedno precej višji kot pri večini igralcev, nje- gova želja po doseganju ko- šev pa naravnost fascinant- na. Prav on je tudi gonilna sila ekipe in prav zaradi nje- govega odnosa se je marsi- kateri igralec spreobrnil na bolje. Uspelo nam je zdru- žiti mladost in izkušnje, kar se zelo dobro odraža v na- ših igrah. Kakšne so vaše ambici- je v ligi za prvaka? Sedaj se je slika bistveno obrnila, za nas na slabše. Skupaj s preostahmi klubi, s katerimi smo igrali v Hypo ligi, smo nekako v podreje- nem položaju, saj enostav- no nimamo kvalitete, da bi ogrozili četverico, ki se nam je priključila. Takšnemu po- ložaju primerna je tudi at- mosfera v klubu, kjer stvari niso dokončno definirane - aU se boriti za 5., 6. mesto in igrati vseskozi z najbolj- šimi ali pa dajati več prilož- nosti igralcem s klopi. Žal imamo majhno število mla- dih, nadarjenih igralcev, ta- ko da kaj velikega od njih ne pričakujemo. Ali že razmišljate o na- slednji sezoni? Za to je še nekoliko prehi- tro, kajti prvenstvo bo traja- lo še dva meseca, seveda pa nekatere načrte že imam. Na Polzeli se bodo morali odlo- čiti kako naprej, kajti dose- gli smo nekakšen maksimum v položaju, v kakršnem smo. Imam pogodbo »H-l«, ven- dar bom ostal samo, če bo- do ambicije vseh v klubu zra- sle na višjo raven. Če bodo načrti dovolj veliki in seve- da, če bodo za to ustvarjeni pogoji, potem bom z vese- ljem nadaljeval delo na Pol- zeli, v nasprotnem primeru se bomo pač razšli. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ Miloš Sagadin Št. 14 - 4. april 2002 18 ŠPORT Sragi ušli točici iz roU Derbi paških sosedov spet brez zmagovalca - Po remiju v Novi Gorici štiri točke Celjanom z dveh gostovanj -i treh tekmah 0:0 i čeprav se je bistveno za šmarški nogomet odvijalo včeraj na drugem pokal- nem obračunu z Alumini- jem v boju za finale, je tu- di sobotni sosedski prvens- tveni derbi vseboval dosti žara. Velenjčani so do toč- ke prišli z veliko mero sre- če, saj jim je Erin vratar po- daril žogo za izenačenje. Celjani so uspešno prebro- dili dve gostovanji, pot v zgornji del razpredelnice pa bodo sedaj morali poi- skati tudi na domačem travniku. Že tri kroge so mesto pred njimi na lestvici Šmarčani, takoj za njimi pa Velenjča- ni. »Spomladanska« lestvica je enaka: Era 8 točk, CMC Publikum 7, Rudar 6. Tudi toicrat 1:1 Da so regijski derbiji ved- no nepredvidljivi in zelo ize- načeni, se je ponovno poka- zalo v Šmartnem ob Paki. Era in Rudar sta se že četrtič v letošnji sezoni razšla z neodločenim rezultatom 1:1 (trikrat v ligi Simobil ter v pokalu NZS). Le enkrat so slavili Šmarčani, in sicer v Velenju na prvi tekmi četr- tine finala slovenskega po- kala. Zadetek Jovice Viča (kljub odsotnosti še vedno vodi na lestvici strelcev 1. SNL) jim je po remiju na po- vratni tekmi prinesel polfi- nale. Ali je Šmarčanom us- pel še nadaljnji podvig, v ča- su oddaje teksta še ni bilo znano. Včeraj so na povrat- ni tekmi polfinala poizku- šali nadoknaditi zadetek zaostanka z Aluminijem in si priigrati tako želeni fina- le. Če jim je uspelo, potem veselje še traja. Proti Rudarju so imeli te- rensko premoč in veliko pri- ložnosti za zmago. Knapi so namreč poizkusili s takšno igro, ki je niso vajeni. Tre- ner Vojislav Simeunovič se je po dveh zaporednih po- razih odločil za bolj napa- dalno taktiko. Pričakoval je, da bodo domači štedili mo- či za obračun z Aluminijem. Vendar so Šmarčani izkoriš- čali prostor in si priigrali šte- vilne priložnosti, ki pa so v večini ostale neizkoriščene. Edino je izrabil »rezervist« Peter Plošnik (po predlož- ku Damjana Romiha), ki je v drugem polčasu zamenjal nerazpoloženega Predraga Divljaka. Veselje je bilo ne- popisno, a zelo kratko. V na- slednjem napadu je veliko napako šmarške obrambe iz- koristil Alen Mujanovič. Tu- di igralci niso videli, kaj se je dogajalo v kazenskem pro- storu domačega vratarja Ro- berta Srage. »Po predložku v kazenski prostor je Sraga žogo prijel. Stekli smo v pro- tinapad in čakali na dolgo podajo. Ko sem se obrnil, je bila žoga že v mreži«, je po srečanju dejal Edi Borštnar. Sragi je namreč medtem žoga padla iz rok in Mujanovič jo je potisnil v mrežo. Po dveh krogih brez doseženega go- la so Rudarji tokrat le zade- li. Kot je po tekmi dejal Želj- ko Spasojevič, so napadal- ci in vezisti v manjši krizi, kar bo potrebno popraviti do naslednje tekme z Novogo- ričani. Z neodločenim rezulta- tom sta bila zadovoljna oba trenerja. Za Simeunoviča je veselje razumljivo, saj so si Velenjčani prvo priložnost priigrali šele v sodnikovem podaljšku. Zato je toliko bolj presenetljivo zado- voljstvo Marijana Bloud- ka: »Kljub temu, da smo imeli terensko premoč, je neodločen rezultat realen. Bil je pravi derbi in na kon- cu bi lahko to tekmo tudi izgubili. Gledalci so prišh na svoj račun in uživali v nogometu.« Po koncu so bile vse misli že usmerjene k vče- rajšnji tekmi. V naslednjem krogu lige Simobil bodo Šmarčani gostovali v Ljub- ljani pri Olimpiji, Ob jeze- ru pa bodo velenjski navi- jači gledali nestanovitno Go- rico. Umiritev ali nemoč? Na zadnjih osmih tekmah CMC Publikum ni igral neodločeno, na zadnjih 14 le enkrat (7 zmag in 6 po- razov), v Novi Gorici pa je iztržil tretjinski izkupiček. Je šlo za načrtno previdnost, saj sta manjkala dva pogla- vitna »Pušnikova terierja« Sebastjan Gobec in Vladi- slav Lungu? Na Skalni kle- ti to zanikajo, saj naj bi bil dogovor enak kot venomer - z napadalno taktiko do treh točk. »Ne, nič ni bilo drugače. A uspevalo nam ni kaj veliko,« je iskreno priz- nal trener Marijan Pušnik. 1. aprila je duhovito siknil: »Ste mene tudi menjali?« Potem je nadaljeval: »Pri Go- rici, katere obrambo je tež- ko prebiti, smo si ustvarili najmanj priložnosti doslej. Bili smo brez pravih idej v igri. Prej so nas kritizirali, da preveč napadamo, zdaj smo deležni očitkov, da pre- malo. Vse je isto, boste vi- deli proti Korotanu.« Drugič v tej sezoni se je zgodilo, da ne Publikum ne njegov tekmec nista dosegla gola; prvič je bil tak razplet v 10. krogu, ko se je Brane Oblak s Koprom »zabarika- diral« v Celju. Gostje Skal- ne kleti bodo do konca DP Korotan, Domžale, Era Šmartno in Koper, Celjani pa se bodo odpeljali v Kranj, Mursko Soboto in Ljublja- no. Ker razpored ponuja mamljive misli na zvrhan koš točk, se četrtemu mestu še niso odrekli. Če včeraj še ni- so razdelili vseh 500 brez- plačnih vstopnic, bodo na razpolago na Skalni kleti še danes in jutri od 15. ure na- prej. Tekme 28. kroga bodo že v sredo. PETRA ŠAFRAN DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Nogomet ali abstraktni ples? Razpoložena Šmarčana (z zaporednima številkama) sta obvladala Rudarjevega napadalca Klemna La« NA PIKI Šmarški jocker na posodo Peter Plošnik ali Pero kot ga kličejo prijatelji, bo 22. apri- la dopolnil 21. leto starosti. Je drugi Mariborčan v dresu Ere. V Ljudskem vrtu je »živel« vse od svojega sedmega leta in tam igral za vse selekcije. Član- ski se je priključil z 18 leti, ko je Mariborčane vodil Bojan Pra- šnikar. Zato je bil »Prale« naj- brž posrednik pri prestopu. »Prihod v Šmartno je bila moja velika želja, saj v Mari- boru ne bi dobil prave prilož- nosti. Veliko zaslug za dogo- vor pa ima tudi Bojan Prašni- kar. Pri Eri imam status poso- jenega igralca. Dogovorili smo se do konca letošnje sezone.« Po bolezni si se v nedeljo vrnil v moštvo Šmarčanov in dosegel zadetek ? V igro sem vstopil v drugem polčasu in zabil gol, ki bi nam lahko prinesel zmago. Žal smo prejeli tisti nesrečni zadetek in se morali zadovoljiti z deli- tvijo točk. Po krajši pavzi za- radi bolezni in kartonov bi si rad ponovno izboril mesto v uvodni enajsterici. Zadetek ni dovolj, da zadovoljiš trener- jeva pričakovanja. Kako si zadovoljen z njim in razmerami v Šmart- nem ob Paki? Marijan Bloudek je dober tre- ner. Rad delam z njim. Tudi vzdušje v ekipi je fantastično. Igralci se med sabo zelo dobro razumemo in smo res prava »klapa«. Na treninge se izl' ribora vozim vsak dan. Kaii temiramo dvakrat dnevno, p" zo skupaj z ostalimi »voza preživimo v klubskem staJ vanju, ki nam je na voljo. Ves čas nastopaš tudi' reprezentančne selekcij« Trenutno sem član mlade' prezentance do 21 let. V ^ dinski reprezentanci sem C gral svojo »tekmo karier^ Proti Hrvaški sem v zadnjih'' nutah dosegel zadetek za Zi* go z 1:0. Nogometne ambicije- Želim si še eno leto ostaf Šmartnem ob Paki, po tem bi se rad vrnil v Maribor- se enkrat dokažeš v LjudsW vrtu, lahko prodreš tudi vi jino. Moji želji sta AngliP Španija.. Kaj pa dekleta? Ja, rad sem v njihovi dl" bi... Joj, pa ne piši tega! PETRA ŠAFl^ Št. 14-4. april 2002 ŠPORT 19 PANORAMA 1.SNL lifog: Šmartno - Ru- (0:0);Plošnik85;Mu- "g87. HIT Gorica - CMC prn 0:0. Vrstni red: Ma- pjvovarna Laško 49, Ko- Olimpija 44, Primor- liira 42, Era Šmartno 38, ■publikum 36, Rudar, (;orica 33, Korotan 25, hv 20, Domžale 16. 2. SNL krog: Dravinja - Ren- ska Brda 0:0. Vrstni Dravograd 52, Aluminij jiibljana 45, Ivančna Go- (0, Bela Krajina 30, Dra- 1 Drava, Železničar 29, rje 28, Jadran Šepič 25, i24, Bakovci 22, Goriška 19, Tabor 15, Pohorje lan 7. 3. SNL - sever krog: Pobrežje Gradiš ^ Vransko 0:1, Zreče - ^epri Jelšah 1:1, Krško fje - Usnjar Šoštanj 2:0, s Claudius - Malečnik Vrstni red: Mons Clau- 44, Krško Posavje 40, na, Hajdina 27, Kozjak lojnci, Inde Vransko 25, Enik 23, Šmarje pri Jel- D, Usnjar Šoštanj 19, Ge- ivas 17, Zreče, Bistrica 'obrežje Gradiš 13. MČL-Celje krog: Vojnik - Laško Posavje Brežice - Oplot- 3:1, Šentjur 2001 - Koz- l Vrstni red: Posavje Bre- 26, Vojnik 18, Šentjur 16, Laško 15, Oplotni- 5, Kozje 9. ""KOIarkT^^ HVPO LIGA ■krog, za uvrstitev od 1. mesta; Savinjski Hopsi - mrna Laško 88:100 ID, 47:47, 23:24); Tovor- 14, Hughes 20, Cizej 14, lič 8, Ručigaj, Perkovič, anovič4; Duščak 29, Le- [4, Jurak 18, Pavič 15, li 7, Novak 3, Miletič, m 2. Union Olimpija - K Kemoplast 87:61 49, 41:30, 17:19); Petro- P, Spahič 13, Kahvedžič Kar, Novak 6, Novako- i Ribežl 3, Rovšnik, A. Maček 2. Vrstni red: Union Olimpija, Krka, Pivovarna Laško, Geoplin Slovan 4, Za- gorje, Helios, Alpos Kemo- plast, Savinjski Hopsi 2. 4. krog, za uvrstitev od 9. - 14. mesta: Elektra - Rogla 86:77 (65:55, 42:36, 19:13); Arsič 30, Warmsley 15, Nu- hanovič, Belanovič 14, Bo- žič 6, Goršek 4, Vidovič 3; Sivka 23, Šporar 21, Zinrajh 18, Starovasnik 7, Petrano- vič 4, Strnad, Dundovič 2. 5, krog, za uvrstitev od 9. - 14. mesta: Rogla - Koper 91:93 (65:70, 37:47, 24:13); Sivka 22, Zinrajh, Dundovič 21, Šporar 10, Strnad 9, Pe- tranovič 6, Hohler 2. Loka kava - Elektra 105:94 (71:60, 47:31, 27:12); Arsič 34, Warmsley 32, Čmer 10, Bo- žič 7, Goršek 4, Nuhanovič 3, Rupreht, Belanovič 2. Vrstni red: Triglav 36, Ko- per 35, Kraški zidar 34, Ro- gla 32, Elektra 31, Loka kava 30. 1. SKL - ženske 7. krog: Merkur Celje - Je- senice 73:49 (56:39, 44:25, 25:9); Potočnik 22, Deak 18, Temnik 10, Perlič, Kuštro 5, Tratsiak, Ramšak 4, Prlina 3, Čonkova 2. 8. krog, Ilirija - Merkur Ce- lje 72:89 (57:72, 37:55, 12:30); Deak 22, Temnik, Po- točnik 19, Prlina 11, Kuštro 10, Čonkova 4, Perlič, Trat- siak 2. Vrstni red: Merkur, Ježica 15, RC Maribor, Jese- nice 12, Ilirija 10, Sežana 8. KORAČEV POiCAL Polfinale, druga tekma: Pi- vovarna Laško - Nancy 94:83 (68:55, 47:32, 31:19); Wal- ker 26, Lerič 17, Duščak 12, Jurak 11, Brolih 10, Novak 8, Pavič 7, Vujičič 3. TOKOMET 1. SRL - moški 17. krog: Gorenje - Prevent 30:27 (15:15); Plaskan 7, Ka- vaš 6, Kavtičnik, Sovič, Sirk 4, Begovič 3, Mlakar 2. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 33, Mobitel Prule 67 32, Go- renje 22, Trimo Trebnje 20, Rudar 19, Prevent, Termo 18, Slovan 15, Inles Riko 11, Ve- lika Nedelja 7, Sevnica 5, Izo- la 2. Blizu, a tako daleč Lov za 31 točkami je bil prezahteven - Pivovarna Laško vseeno navdušila - Obisk domala katastrofalen Polfinale v zadnji izved- bi Koračevega pokala je imeniten dosežek Lašča- nov, ki pa niso skrivali že- lja po uvrstitvi celo v fina- le. Prva tekma v Nancyju je bila zanje pravcati polom, ki se ga ni dalo več popra- viti. Ali pač. »Na ogrevanju sem opazil, da Francozi povratne tekme niso vzeli povsem resno. Svo- je varovance sem ves čas pre- pričeval, da je možen popolni zasuk. Nekateri so mi pre- malo verjeli,« je po tekmi v Treh lilijah pripovedoval tre- ner Predrag Kruščič. Pivo- varna Laško je namreč do glavnega odmora skorajda prepolovila zaostanek, potem pa v zadnji četrtini povedla za 20 točk. Igrala je zelo po- letno, tvegano, ob koncu pa ji je zmanjkalo zbranosti. Podpora s tribun je bila pre- šibka. Takšne razlike se ulo- vijo le v izjemnih ambientih, le 500 gledalcev (od tega le 50 navijačev) pa je bilo ven- darle premalo za podvig. Ob tako maloštevilnem (in sra- motnem) obisku bi bil pre- boj v finale edinstven dogo- dek. Pivovarji so zgrešili 21 metov za tri točke: Tory Wal- ker 7, po 5 pa Slavko Duš- čak in Primož Brolih. Če bi se jih vsaj nekaj »usedlo« v prelomnih trenutkih, ko je Francozom voda že tekla v grlo, bi se morda končalo drugače... Razlogov za skrb pa sicer sploh ni, za evrop- sko sezono si Laščani zaslu- žijo le čestitke. D.Š. Foto: G.K. 26 točk l\iancyju: Tory VValker. ŠPORTNI KOLEDAR pntics.4. KOŠARICA Pokal Slovenije, četrtina finala, prva tekma. Laško: Pi- vovarna Laško - Helios (18.30). SOBOTA.6.4. NOGOMET 1. SNL, 27. krog, Velenje: Rudar - HIT Gorica (19). 3. SNL - sever, 18. krog: Inde Vransko - Mons Clau- dius, Usnjar Šoštanj - Koz- jak Radlje, Gerečja vas - Zre- če, Šmarje pri Jelšah - Po- brežje Gradiš (17). MČL-Celje, 13. krog: Laš- ko - Šentjur 2001, Kozje - Po- savje Brežice, Oplotnica - Vojnik (16). KOŠARKA 1. SKL - ženske, 9. krog, Celje: Merkur - RC Maribor (18). ROKOMET 1. SRL - moški, 18. krog, Ribnica: Inles Riko - Celje Pi- vovarna Laško, Izola: Izola - Gorenje. 1. SRL - ženske, 3. krog, za uvrstitev od 5. -10. mesta, Škocjan: Škocjan - Žalec. NEDEUA,7.4. NOGOMET 1. SNL, 27. krog, Celje: CMC Publikum - Korotan, Ljubljana: Olimpija - Era Šmartno (16.30). 2. SNL, 21. krog, Ivančna Gorica: Livar - Dravinja (16). KOŠARKA Pokal Slovenije, četrtina finala, druga tekma, Domža- le: Helios - Pivovarna Laško (19.30). SREDAJ0.4. NOGOMET L SNL, 28. krog: Kranj: Ži- vila Triglav - CMC Publikum, Ljubljana: Olimpija - Rudar, Šmartno ob Paki: Era - Ko- per (16.30). ROKOMET Pokal Slovenije, četrtina finala, druga tekma, Trbov- lje: Rudar - Celje Pivovarna Laško, Ljubljana: Mobitel Prule 67 - Gorenje. Tartan v Žalcu Delavci nemškega podjet- ja Polytan so na steze žal- skega atletskega stadiona položili novo plastično ob- logo. Obsežna prenova sta- diona se tako počasi bliža koncu. Slovesna otvoritev z atletskim mitingom bo namesto 25. maja 8. junija. Obnovili so drenažni, vo- dovodni in elektro sistem. Za tek na 100 metrov bo na vo- ljo osem stez, v krogu pa šest. Namestili bodo tudi skakališ- ča za daljino, višino in za skok s palico ter metališča za kro- glo, kopje, disk in kladivo. De- la bodo stala 115 milijonov tolarjev, denar pa sta poleg Ob- čine Žalec prispevali še fun- dacija za šport in ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. TONE TAVČAR I NA KRATKO: Magdeburg padel dvakrat Celje: Mladi celjski rokometaši so ohranili sloves naj- boljše ekipe tradicionalnega »Balaton cupa«, turnirja mlaj- ših selekcij, ki ga vsako leto pripravi najboljši madžarski rokometni klub Fotex. Mladinci in starejši dečki so zmaga- li, kadeti pa so bili tretji. V polfinalu jih je izločil kasnejši zmagovalec madžarski Dunafer. Celjski mladinci in starejši dečki so v obeh finalih ugnali selekciji Magdeburga. Pri starejših dečkih je bil Aljoša Čudič izbran za najboljšega vratarja turnirja, pri mladincih pa za najboljšega igralca Miladin Kozlina. Višinske borbe Rogla: V soboto bo na sporedu še finalni del svetovnega prvenstva v nanbudu, podvrsti karateja. Organizatorji pri- čakujejo udeležbo pomembnih oseb iz športnih in politič- nih krogov. Tekmovanje z vmesnimi podelitvami medalj in pokalov najboljšim se bo začelo ob 15.30. Vzpon tradicionaiistov Celje: Zveza tradicionalnega karateja Slovenije je bila spre- jeta v članstvo Olimpijskega komiteja Slovenije. Karate klub Shotokan je edini celjski klub omenjene panožne zveze in bo v soboto organiziral 10. državno prvenstvo v tradicional- nem karateju. Tekmovanje bo od 10.30 do 14. ure v telo- vadnici 2. Osnovne šole Celje. Ping-pong Rimljanov Rimske Toplice: Občinski prvak Rimskih Toplic v na- miznem tenisu je postal Bogdan Petek. Med 16 udeleženci je drugo mesto osvojil Mirko Petek, tretji pa je bil Miran Horjak. Novi naslovi kegljavk Hrastnik: Kadetski državni prvakinji v kegljaških dvoji- cah sta postali Celjanki Barbara Fidel in Sabina Koljič, tudi tretje mesto sta osvojili kegljavki Miroteksa, Rada in Nada Savič. Vsi na »Celjskocf Celje: Pri športnem društvu Celjan so pripravili akcijo »10 vzponov na Celjsko kočo«, ki bo trajala od srede aprila do 1. septembra, ko se bo zaključila s tradicionalnim Hervi- sovim vzponom. Za deset žigov, ki jih bodo zbrali na koči, bodo udeleženci prejeli bronaste plakete, za 50 pa kolesar- ski dres in srebrne plakete. J.K. Št. 14 - 4. april 2002 20 REPORTAŽA Vrag na vasi čez sosedovo dvorišče do svoje zemlje po poti prepira in pravdanja - Kompromisna rešitev sodišča Na celjskem okrajnem so- dišču se odvija pravda, ki se ne more dobro končati. Pri vsakem pravdanju sta namreč potrebni treznost in strpnost, ki edini vodita k spravljivosti. V sporu med sosedi, ki se že vrsto let od- vija in razrašča zaradi ne- kaj deset metrov služnost- ne poti, pa ni prav nobenih pogojev za skorajšnje mir- no sožitje med sosedi. Ne glede na to, kako bo odlo- čilo pritožbeno sodišče. Edi- ni učinkoviti instrument bi lahko bilo kaznovanje v primeru nespoštovanja odredbe sodišča. Zgodba, ki jo bomo opi- sah, je doma na Frankolo- vem. Vanjo so vpleteni posa- mezni kmetje, ki živijo v tam- kajšnjih zaselkih Bukovje, Bezenškovo Bukovje in Pod- gorje pod Čerinom. Sosedje so. In kmetovalci; eni bolj, drugi manj. Tisti, ki zares kmetujejo in od tega živijo, so garači. Njihove kmetije so višinske, v breg prislonjene. Na takšnih območjih je zem- lja še toliko več vredna, ker so njeni plodovi požegnani s trpljenjem in znojem. Povr- šin, ki bi jih bilo mogoče ob- delovati s kmetijskimi stro- ji, je v teh krajih bolj malo, zato je zemlja na ravnini to- liko bolj dragocena. Če sploh lahko prideš do nje. V čem je problem? DrŽava požegna in prepir naredi Kmetje, gre za štiri druži- ne, do svojih malce odroč- nih njiv in travnikov ne mo- rejo priti drugače kot peš. Na svojo zemljo ne morejo pri- peljati gnoja, s svoje zemlje ne morejo odpeljati pridel- kov, ko ti dozorijo. Ne mo- rejo, ker jim to preprečuje soseda, imenujmo jo Ange- la. To je tista gospa, ki si je v Bezenškovem Bukovju posta- vila hišo, država pa ji je to investicijo požegnala z vse- mi potrebnimi papirji. In sto- rila hudo napako, saj ni upo- števala, da je tik ob stano- vanjski hiši in gospodarskem poslopju gospe Angele spe- ljana služnostna pot, ki so jo od nekdaj uporabljali vsi kmetje, ki so vozili na rela- ciji Frankolovo - Črešnjice. Tristo in več let nazaj, ko se je po tej kolovozni poti še zgolj pešačilo ali prevažalo s konjsko in volovsko vpre- go, pa je bila to edina cesta, ki je iz teh krajev vodila do kartuzije v Žičah. In pot do posesti tamkajšnjih kmetov, takratnih in zdajšnjih lastni- kov zemljišč na obeh straneh ceste. Takratna občina Celje je le- ta 1981 skozi kraj zgradila no- vo sodobno asfaltno cesto, a to situacije ni prav nič spre- menilo. Ta cesta namreč ne omogoča povezav z njivami in travniki prizadetih kmetov, ker dovozov ni mogoče zgra- diti. Območje pod cesto je na- mreč ena sama močvara in eno samo plazišče. Edina možna pot s kmetijskim trak- torjem in stroji je torej tista po stari cesti, zdajšnji služ- nostni poti, ki pa je v enem delu speljana celo po asfalt- nem dvorišču stanovanjske hi- še in ob gospodarskem poslop- ju gospe Angele. A gospa An- gela je ves čas dobro vedela za to služnostno pot in že aprila leta 1973 podpisala sodno li- stino, ki je danes noče spo- štovati. Sosedom ne dovolju- je, da bi se vozili po tej poti, vsakršen tovrstni poskus pa se sprevrže v hudo kri, ki vča- sih prav nevarno zavre - na obeh straneh. Za prepir sta še vedno potrebna dva. A če se bes prizadetih vaščanov da ra- zumeti, je obnašanje gospe Angele skregano z vsemi pra- vili sožitja in strpnosti v skup- nosti ljudi, ki so in ki bodo na nek način vedno med sa- bo povezani. iUiejniid razdora Aprila leta 1973 je celjsko občinsko sodišče v sodelova- nju s sodnim izvedencem geo- metrom na novo označilo me- je med parcelami na območju Bukovja in Bezenškovega Bu- kovja, kjer poteka stara ko- lovozna pot. In prav sredina te poti je postala nova meja med posestjo gospe Angele in posestmi ostalih kmetov- lastnikov zemljišč. Vsi štirje lastniki posesti ob kolovozu so podpisah sodni zapisnik o zamejičenju in se s tem za- vezali, da drug drugega ne bo- do omejevali pri vožnjah po parcelah. Jaz lahko vozim po tvojem delu ceste, ti po mo- jem, je zadeva izgledala pre- prosta. Služnostna pravica voženj po tem kolovozu je nastala - na podlagi priposestvovanja in na podlagi omenjene sod- ne poravnave z zamejičenjem v letu 1973. Na to je soseda Angela sčasoma pozabila, za- čela se je samopašno obna- šati, prizadeti kmetje pa je- ziti in bentiti. Njihova zem- lja ni bila več obdelana ta- ko, kot bi morala biti, zato tudi pridelka ni bilo prave- ga. A kaj bi s pridelkom in senom, ki ga z njiv ne moreš odpeljati, ker ti pot do do- ma zapira soseda. Ko smo gos- po Angelo vprašali, kaj si misli o problemu, ki je v vasi za- netil že nešteto prepirov, medsebojnih obtoževanj in celo groženj, nam je odgo- vorila z vso odločnostjo: da po njenem delu ceste sosed- je ne smejo voziti. Pokazala nam je najožji del služnost- ne poti, ki pelje po njenem dvorišču, rekoč, da je vsak traktor preširok, da bi se so- sed lahko z njim peljal samo po svoji polovici poti. Pa še res je, kar nekajkrat bi se dvoje traktorskih koles znašlo na Angelini polovici. A gos- pa Angela pri tem pozabi po- vedati, da tudi ona sama in njeni sorodniki pogosto kr- šijo isto »pravilo«. S to razli- ko, da ji sosedje ne očitajo vsakega koraka ali vsakega metra vožnje z avtomobilom ali kmetijskim strojem po po- lovici poti, ki ni njena. Oči- tajo ji le to, da jim ovira služ- nostno pravico po dolžini ne- kaj več kot petnajst metrov. Tudi tako, da na kolovoz po- stavi traktor ali kakšno dru- go vozilo, pa gradbeni mate- rial in podobno, da je kolo- voz občasno neprehoden. Za- to so prizadeti kmetje sep- tembra leta 1999 na okraj- nem sodišču v Celju vložih tožbo s predlogom za izdajo začasne odredbe, po kateri bi jim soseda Angela nehala kratiti pravico služnosti. In začela se je bitka na drugi fronti, ki še vedno traja. Pravdanje... Zadeva išče svoj znosni ko- nec na sodišču, a ga ne naj- de. Edino korist od pravda- nja imata zaenkrat odvetnik in odvetnica, pooblaščenca sprtih strani. Razdor med so- sedi se poglablja, škoda na zemlji, ki je ni mogoče stroj- no obdelovati, je vse večja in sodni stroški vrtoglavo raste- jo. Okrajna sodnica Vlasta Pe- pelnjak, ki vodi to pravdno zadevo, je julija 2000 izdala sklep, po katerem je tožena stranka gospa Angela dolž- na odstraniti vse ovire na služ- nostni poti in tožnikom omo- gočiti nemoteno hojo in vož- nje za potrebe kmetijske ob- delave. Če bi jih še naprej ovi- rala, ji grozi denarna kazen v višini 600 tisoč tolarjev. Gospa Angela se je, kajpak, na sklep pritožila in svoji nadvse spretni odvetnici spet naložila zahtevno delo. Sodišče je februarja letos izdalo še en sklep, podoben prvemu: da mora gospa An- gela s služnostne poti odstra- niti vse ovire...in tožnikom omogočiti nemoteno hojo in vožnjo... Ta sklep pa vsebu- je tudi pomembno dopolni- tev, ki zna spor še poglobiti in ga nikdar razrešiti. Vožnje po dneviii, po uraii v najnovejšem sklepu ni več zagrožene kazni 600 ti- sočakov v primeru kršitve, vsebuje pa svojevrsten urnik. Prizadeti kmetje smejo (po sklepu sodišča) po služnost- ni poti hoditi in voziti dva- krat tedensko, ob petkih in sobotah med 8. in 12. uro ter med 16. in 20. uro, torej šest- najst ur tedensko. Zadeva bi delovala v dveh primerih: če bi gospa Angela spoštovala sodno zapoved in če bi vre- me kmetom dobro služI V času spravila sena in { delkov je namreč še kakoi membno, da ne dežuje,' rej bi moral biti kmetom i klonjen tudi bog, ki bij ob sobotah in nedeljah p« Ijal sonce in jih obvaroi neurja in neviht. Seveda vse leto, ampak takrat, ko kmečka opravila na zei vremensko pogojena. Zato bi veljalo »časovni« del si pa še drugače omejiti. Po mi in pozno jeseni je nami brezpredmeten, takrat so kmetih koline, zemlja pa čiva. Konca pa ni videti. Pr^ se stopnjujejo, strpnost pušča in zna se zgoditi, bo na koncu obveljala tisi vragu, ki se ga je še bolj bi če ima mlade. Pa kako ll je, če so na vasi sloga, mil blagostanje. Marca se je gospa An| na februarski sklep pritoži MARJELA AGII Eleonora VVeissenbach: »Vidite, tukaj je eden od mejnikov, naprej pa služnostna pot poteka mimo gospodarskega objekta. Sporna zemlja je bila nekoč moja. sosedi sem prodala parcelo, za gradnjo nove ceste sem občini odstopila del svojega zemljišča, nekaj zemlje sem kmetom - sose- dom podarila kot javno dobro, zdaj pa tole. Če bi vedela, da nam bo soseda prepovedala voziti po služnostni poti, bi drugače ravnala. Pro- dala sem ji zemljo in ne cestišča, ki si ga zdaj lasti. Ker je cesta zaprta, zdaj že štiri leta ne moremo strojno obdelovati naših njiv. Pa saj te naše vožnje niso pogoste, le nekajkrat na leto, v času dognojevanja in spra- vila, zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj nam soseda nagaja in krati pravice. Zdaj tudi v času, ko bi smeli voziti po tej poti, to ne moremo, ker nam jo soseda in njene sorodnice fizično zapirajo.« Na služnostni poti in dvorišču obenem. Vse se je začelo z dnem, ko je gospa Angela začela graditi na ij kjer ne bi smela in potem dobila vsa dovoljenja za gradnjo. Izvirni greh je na strani uradnikov, gašenje m pa na strani sodnikov. Le zmagovalcev ni in jih v tej zgodbi najbrž tudi ne bo prav kmalu. ~ Gizela Ulipi: »Naša kmetija ra in velika, njive imamo tudi' območju, kamor ne moremo s^ ji, traktorjem in prikolico. Po 4 nem kolovozu so vozili že naŠi^ niki, saj je to bila edina cesta,! den so zgradili novo. Zdaj te^ Ije ne moremo dognojevati in^ no obdelovati, pa gre za del našega posestva. S soseil< dogovor, ki bi bil sprejemljiv nas. nemogoč, zadnjič me je motiko napadla, ko sem šla P^ poti. ki so jo lasti, v resnici P^ jo morali deliti vsi, si pomag^ Št. 14-4. april 2002 KRONIKA S CELJSKEGA 21 Cirkus v zlahti ^ed izidom vohunskega romana, ki izhaja iz Velikega voza - Kako je Alojzij postal Miloš - Od ritzevega mračnega Celja do dijaških radosti - Kdaj je Zupančičeva dobra in kdaj hudobna I celjskem hotelu Evro- po pripravili že četrti ve- niza Zvečer v kavarni ppa. Pred Celjani so se [pojavili znani Sloven- j močno koreninijo v na- krajih. Po igralcih in pljenikih smo se zadnjič ijli z literati: z Lilijano protnik-Zupančič, ki je mednarodno priznana tratorka, pisateljem in gnatikom Milošem Mi- iom ter pesnikom in dra- tikom Ervinom Fritzem. 0 spominih na naše kraje ovedal največ Ervin Fritz, e je na srečanje v kavarni ppa med vsemi najbolj pravil. Pred seboj je imel IZ zapisanimi imeni, ki se posebej spominja iz rod- ga Prebolda in Celja, kjer obiskoval učiteljišče ter se fel uveljavljati kot pesnik. Njegova prva srečanja s Ce- ni so bila, za razliko od enejših dijaških radosti, ze- grenka. V knežje mesto je Šel prvič v času II. svetov- vojne, kot dveletni otrok, loje leto 1942, ko so naci- V preboldski tovarni opra- 1 racijo ter zaprli Fritzove- očeta Pepija. V Celje, kjer ga zaprli v zapore v kapu- tskem samostanu, so odpe- lji vso družino, tudi sorod- nike pri katerih je oče poslu- šal prepovedani radio London. Fritzev oče je bil pozneje v Mariboru ustreljen, mamo je stric skril na Dunaju, zato je Ervin živel pri teti Angeli. S teto so praznovali prejšnji me- sec njen 90. rojstni dan. Iz prvih povojnih let se ve- liki slovenski pesnik spomi- nja nakupovalnih poti po Ce- lju, kjer so iskali čevlje. V Sa- vinjski dolini so morali na vlak ob četrti uri zjutraj, v knežjem mestu so nato hodi- li iz trgovine v trgovino, kjer so občutili leta pomanjkanja. Celje je delovalo mračno, bi- lo je tesnobno mesto, se spo- minja Fritz. Med nakupi so hodili mimo velikih kupov ru- ševin, posledic zavezniških bombardiranj. Tudi na šol- skih izletih se mu je najbolj vtisnil v spomin zvitek člo- veške kože, ki so ga sneli ne- komu skupaj s palcem ter pozneje shranili v celjskem pokrajinskem muzeju. V tistih časih so bolj raz- gledani Preboldčani upali, da bi njihovi otroci odšli v celj- sko gimnazijo. Po pravilih ta- kratnega šolskega sistema so odhajali v Celje celo že kot desetletni otroci. Na vlak so morali ob štirih zjutraj, vra- čali so se ob petih ali šestih zvečer, potem reševali nalo- ge, spali ter se navsezgodaj spet vrnili v Celje. Ervin Fritz je opravil nižjo gimnazijo v Preboldu ter prišel v knežje mesto kot 14-letni fantič, na učiteljišče. Oče, ki je bil po poklicu steklar (mama je bi- la tkalka) je namreč v posled- njem pismu zapisal: »Daj ga šolati, da mu bo lažji kruh.« V žrelu Kladivaija »To so bila lepa leta«, se je v kavarni Evropa spominjal celjskega učiteljišča Ervin Fritz. »Na učiteljišču sem se dobro imel, doživel sem tu- di veliko ljubezen«. V šoli je imel številne obveznosti, v popoldanskem času še kla- vir in predvojaški pouk. »Imeli smo imenitne profe- sorje. Name je imel največji vpliv profesor slovenščine in ravnatelj Anton Aškerc, ki je verjel v moj literarni ta- lent.« Kot izvrstna učitelja je omenil tudi profesorja glas- bene vzgoje in zborovodjo Borisa Ferlinca ter mlado Lojzko Gostenčnik. Sicer pa sta izšla iz Fritzevega razre- da kar dva poznejša sloven- ska župana, župan Velenja Pankrac Semečnik in župan Krškega Branko Pire. Med drugimi uspešnimi dijaki ni pozabil omeniti Jožeta Vol- fanda, Darka Bizjaka, Emi- la Rojca, Marjana Kuneja, Anke Podvršnik-Krčmar... Prav tako je omenil prof. Karla Juga, ki je pošiljal mla- de športne talente v »žrelo« Kladivarja. Tako se je celo zgo- dilo, da je Ervin Fritz pri osemnajstih doživljal krizo, ker ni vedel ali bo postal pe- snik ali atlet. »Po odhodu v Ljubljano sem ostal v literar- nih vodah.« Znameniti gleda- liščnik Herbert Griin, vzor ta- kratne humanistično usmer- jene celjske mladine, je Frit- zevi odločitvi za igralsko aka- demijo nasprotoval, vendar mu ni bilo te poti nikoli žal. Občinstvo v kavarni Evro- pa, drugačno kot na večerih z igralci in glasbeniki, je Frit- zevim spominom na celjsko obdobje navdušeno zaploska- lo. To je vzpodbudilo odlično povezovalko večera, slavistko Mileno Končina, da je pesni- ka povprašala o morebitnem pisanju spominov. »Ko pesni- ki dosežejo slavo, je pomem- bno, da ne pozabijo tistih, ki so jim na tej poti pomagali. Škoda je, če bi te vse besede utonile v pozabo,« ga je izzva- la. »Za pisanje spominov ni- mam potrpljenja,« ji je odgo- voril. »Prijatelj Janez Menart, ki je že praznoval sedemde- setletnico pravi, da bo pisal spo- mine ko bo star. In če ima on, ki je desetletje starejši, še do- volj časa...« Končina je Fritza izzvala, da je veliko povedal tudi o svojih pogledih na cirkus s slovenskimi modernisti ter na njihov primat. Kdo bo pri nas počistil ta Avgijev hlev, se je vprašal pesnik naših korenin, ki ni pozabil omeniti besed Miroslava Krleže o »hrvat- ski književni laži«... Pri vsem skupaj je Končinova opozo- rila na besede Marka Crn- koviča, da je Fritz »pesnik množic, eden redkih, ki mu to ne smemo zameriti«. Pisanje z ritjo Ervin Fritz je porabil doma ves večer za iskanje slik iz šta- jerskega obdobja, vendar pra- ve škatle ni uspel najti. Pisa- telj in dramatik Miloš Mikeln, nekdanji Celjan, je imel veli- ko več sreče ter prikazal Ce- ljanom veliko fotografij iz mla- dih in poznejših let. Tako so Celjani med drugim videli ovekovečeni trenutek z materjo (umrla je pred tremi leti) ter starim očetom Alojzi- jem Mihelčičem (nekoč celj- skim županom), posnet čez ce- sto. Prav tako je prinesel foto- grafije starega očeta pred beo- grajsko narodno skupščino, kjer je bil podpredsednik in sena- tor, šolskega izleta na Boč (sku- paj s učiteljico, ki je bila prise- Ijenka iz Ukrajine), iz celjske- ga teatra, posnetek s podelitve nagrade Kresnik (z zavihanimi rokavi predsednika Milana Ku- čana), posnetek številne dru- žine, ki jo je ustvaril Miloš Mi- keln in podobne. Povedal je tudi, kako je priš- lo do njegove prekrstitve. Le- ta 1930 rojenega Mikelna so uradno krstili za Alojzija, Mi- loš pa je postal po II. svetovni vojni. Leta 1949, ko je hotela Jugoslavija dokazati Sovjetski zvezi, da je bolj slovanska kot Rusija, je opazil koledar s po- slovanjenimi imeni. Njegov prijatelj inženir Franc Vreček je tako postal Tebidrag, Aloj- zij Mikeln pa se je vrnil iz bri- gade na avtocesti bratstva in enotnosti kot Miloš. Miloš Mikeln je postal poz- neje avtor obširnega dela Veli- ki voz, tesno povezanega z zgo- dovino mesta ob Savinji. Prva polovica knjige se dogaja v Ce lju ter nato nadaljuje v Ljub- ljani. Podatke je zbiral kar pet let, roman pa, kot pravi nek- danji Celjan Andrej Hieng, pisal z »ritjo«. Veliki voz je nastajal tri leta, vsak dan od devete do petnajste ure. Ker v Velikem vo- zu piše o ljudeh, ki jih je poz- nal, je nastal v žlahti cel cirkus ter prišlo celo do dopisovanja v pismih bralcev. Domobran- sko-partizanski zgodbi skuša priti na konec v obsežnem no- vem, vohunskem romanu Po- ročnik z Vipote, ki bo v tisku v prihodnjih dneh. Izšel bo v redni zbirki Slovenske matice. Celjanom je povedal še pre- cej zanimivega, med drugim ka- ko sta se z nekdanjim Celjanom Mojmirom Šepetom učila igra- ti klavir pri sestri Ljubomiri, pri celjskih šolskih sestrah. V hotelu Evropa so ga pred za- četkom večera zamikale tipke klavirja, vendar je zbranim poz- neje povedal, da igra za ckuž- bo le po polnoči, ko že malo spijejo. Dobra in hudobna Na večer z naslovom Moč be- sede in ilustracije je prinesla veliko svojih fotografij tudi otroška pisateljica in ilustrator- ka Lilijana Praprotnik-Zupan- čič. Avtorica je, skupaj z Bino Štampe-Žmavc, ena od dveh avtoric iz knežjega mesta, ki ju v Slovenski književnosti po- sebej omenjajo. Zupančičeva živi v Celju ter jo v knežjem mestu od vseh treh gostov oseb- no najbolj poznamo. Prinesla je svojo fotografi- jo iz najbolj rosnega otroške- ga obdobja, fotografijo s star- šema ob nekdanji vili nekda- njega trgovca Stiegerja na Oto- ku, kjer je družina stanovala (posneto v takrat modernih pumparicah). Tam so otroci ob železniški progi tekmova- li, kdo si upa počakati ob tirih dalj časa, ko po njih vozi vlak. Sledile so fotografije iz II. os- novne šole. Lile kot metalke krogle ter košarkarice (skupaj z nekdanjim Celjanom Zma- gom Sagadinom), pa iz gim- nazije, kjer jo je profesorica Božena Orožen navdušila za jezik. V času študija so se fotogra- firali s klapo Formacija, ki se je srečevala v gostilni Ribič, njen gum pa je bil Lilin bodoči mož, vsesplošni umetnik Bori Zu- pančič. Poleg fotografije s po- delitve Levstikove nagrade so zbrani v kavami videli tudi ne- kaj njenih likovnih satir. »Te na- stajajo kadar sem hudobna. Ka- dar sem dobra, delam za otro- ke,« je pojasnila pisateljica, ki govori v sproščenem jeziku ter hitro pritegne občinstvo. Tako je med dmgim povedala, da je med dmgim nekaj časa živela od pornografije, čeprav ne či- sto prave, ampak kot Fanči v Kaju. BRANE JERANKO Dobra in hudobna Lilijana Praprotnik-Zupančič, Ervin Fritz, ki ni našel prave škatle, odlična moderatorka Milena Končina in preimenovani Miloš Mikeln (od leve proti desni). Št. 14-4. april 2002 22 KULTURA Šmarska zlata ptička Po lanskem prvencu leta še Zlata ptica za pesnico Lucijo Stupico Mlada šmarska pesnica Lucija Stupica, ki že nekaj let živi v prestolnici, je pr- ve rime zapisala že v osnov- nošolskih klopeh. Prelomno je bilo leto 1997, ko je takratna Zveza kulturnih organizacij v časo- pisu objavila natečaj za mla- de literarne ustvarjalce, na ka- terega se je odzvala. Lucija je bila takrat stara šestindvaj- set let. Po petih letih si je us- tvarila ime v umetniški, pa tudi precej širši srenji, ki jo pozna zlasti po lanskem knjiž- nem prvencu z naslovom Če- lo na soncu, k temu pa je pred dnevi pridala še nagrado Zlata ptica, ki jo mladim ustvar- jalcem podeljuje Liberalna demokracija. Kako se je pravzaprav vse skupaj pričelo? Povsem iz heca. S kolegom, ki je pisal kratke zgodbe, sva začela hoditi na literarne de- lavnice. Potrebuješ namreč nekakšen stik, čeprav moram priznati, da nisem pretirani pristaš tega. To je bil za naju nekakšen start, ko sva zače- la spoznavati ljudi. Tako sva dobila koristne napotke, ki sva jih kot začetnika še kako potrebovala. In kako si spoznala Ale- ša Štegra, ki ti je uredil pe- smi za zbirko? V tistem času sem že zače- la objavljati v Literaturi, Novi reviji in drugod, Aleša pa sem spoznala na omenjeni delav- nici. Kmalu zatem je sledila tudi ponudba založbe Bele- trina. Vse je bilo zelo spon- tano, zato mi je še bolj godi- lo. Nisem dobila odpora do poezije, kot se to nekaterim zgodi. Zlasti pesnicam. Med mladimi literati so zlasti de- kleta, ki pa žal kasneje eno- stavno izginejo. Žensk, ki us- tvarjajo, je na splošno ogrom- no, vendar pa ne »zunaj«. V objavljanju najbrž ne vidijo toliko smisla, kot denimo moški. In če sama ne bi tako spontano prišla do zbirke, verjetno tudi sama tega ne bi več počela. Čelo na soncu je lani na 17. knjižnem sejmu prebi- lo led. Kako je sploh nastal naslov? Naslov je nastal popolno- ma naključno. Posamezno pe- sem je zelo lahko nasloviti, ko pa jih je potrebno dati pod skupni imenovalec, imaš kar nekaj težav. Sama sem si že- lela, da bi bil le-ta nekoliko drugačen, neobičajen. Prika- zala se mi je slika nekega če- lista v nekem sončnem po- poldnevu - in tako je nastal naslov. Zbirka je precej obsežna, kajne? Sploh ne. V njej je 38 pe- smi, kar je za prvenec malo. Če jo bereš od začetka do kon- ca, je kot nekakšen roman v verzih, ker se pesem na nek način nadaljuje v drugo pe- sem. Lahko jo berete kot rast nekega odnosa, bi rekla. Je bivanjska tematika in mi- slim, da lahko za to poezijo rečemo, da je urbana. Zelo veliko se ukvarjam s pome- nom mesta in nas samih v me- stu. Mesto, kjer imaš moč ra- ziskovanja in hkrati iskanja samega sebe. Kdaj pa nastajajo verzi? Na začetku sem pisala bolj v večernih urah, sedaj pa me pesem kar išče... Leto po iz- daji knjige nisem nič več pi- sala. Nenadoma se je poja- vila popolna blokada. Sedaj sem znova dobila zagon. Kar sesti je treba in prijeti za pe- ro. Najprej seveda potrebu- ješ navdih, ki ga moraš nato oblikovati, gnesti kot kipar svojo skulpturo. Kaj pa praviš na Zlato pti- co? Nagrada me je zelo razve- seHla, saj je bila povsem ne- pričakovana. Sploh ne vem, kdo me je zanjo predlagal in kako je prišlo do tega. Ko so mi to sporočili po telefonu, sem jim dejala, da so se go- tovo zmotili. Mnogokrat me namreč zamenjujejo z ilu- stratorko Marijo Lucijo. Sedaj živiš v Ljubljani... V Ljubljani imam stalno bi- vaUšče, sicer pa se preživljam z notranjim opremljanjem oziroma oblikovanjem. O tem pišem tudi v Glamour- ju, že nekaj časa pa pišem tudi portrete mladih ustvarjalcev. Tam imam možnost izraža- nja tudi na poetičen način, kar mi je res všeč. Kateri pa je tvoj najljub- ši verz? Moj najljubši verz se glasi »Rada bi, da bi meni nekdo poklonil pesem«. Njegovo bistvo je, da ideali sicer ob- stajajo, a jih je nemogoče do- seči. Že morda razmišljaš o no- vi knjigi? Nova knjiga je že v glavi, pa tudi na papirju. Sedaj si bom vzela kar precej časa, da jo dokončam. Prva je na- stajala približno eno leto. Zakaj po tvoje vse manj ljudi bere poezijo? Problem je v tem, da nam poezijo že v šoli nekoliko od- tujijo, saj jo želijo secirati, razložiti, ampak to vedno ne gre. Ljudi je potrebno nau- čiti čutiti tisto, kar prebere- jo, vidijo, slišijo. Pomembna je namreč celota in ne le del- ček. BOJANA JANČIČ Novačanova srečanja Pred desetimi leti so si v Kulturno umetniškem društvu Zarja Trnovlje, kot nekakšno protiutež Dne- vom komedije v poklicnem gledališču, zamislili Nova- čanova gledališka srečanja za ljubiteljske gledališke skupine iz vse Slovenije. Po- buda je padla na plodna tla, srečanja so postala tradicio- nalna in med skupinami ter občinstvom priljubljena. Le- tošnja bodo deseta po vrsti! V kulturnem domu v Tr- novljah, od tam, kjer so vzni- kla, se bodo začela jutri (pe- tek, 5. aprila) ob 19.30 in se nadaljevala ob koncih tednov vse tja do 20. aprila. Kot prvi prihajajo v goste Jeseničani, s komedijo Fadi- la Hadžiča, Na višjem nivo- ju, v priredbi in režiji Mira- na Kende. V soboto bodo s komedijo s stepom, v režiji Mance Urbane, Vse se da...če ženske hočejo, nasmejali čla- ni Odra treh herojev iz Pir- nič pri Medvodah. Na Nova- čanova srečanja pridejo 12. aprila tudi člani GledaUšča Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki s komedijo Jeana Glo- da Danauda, Kvačkanje, v re- žiji Bogomira Verasa. Nato bodo v Trnovljah 13. aprila koreodramsko prired- bo grškega mita o Alkestidi, v režiji Mihe Alujeviča, zai- grali člani Zarje v koproduk- ciji z Javnim skladom za lju- biteljske kulturne dejavnosti. Čas komedij bo 19. aprila nadaljevalo Amatersko gleda- lišče Vrba, iz Vrbja pri Žal- cu, 20. aprila pa zaključilo Amatersko gledališče Velenje. MATEJA PODJED Zadetek v polno Po slovenski praizvedbi slovitega broadwayskega muzikala Chicago v SLG V celjskem Slovenskem ljudskem gledališču so v le- tošnji repertoar drzno in am- biciozno uvrstili slovensko praizvedbo enega najrepre- zentativnejših broadway- skih muzikalov zadnje če- trtine minulega stoletja, glasbenega vodvila Chica- go, kakor so ga po igri Mau- rine Dallas Watkins iz leta 1926 za krstno uprizoritev leta 1975 na Broadwayu soustvarili Fred Ebb (avtor songov in soavtor dramske predloge), Bob Fosse (soav- tor dramske predloge ter ko- reograf in režiser praizved- be) in John Kander (avtor glasbe). Po petkovi premieri lahko brez zadržkov zapišemo, da je duhovitemu in tenkočut- nemu prepesnjevalcu Mila- nu Deklevi, samozavestnemu in muzikalnemu glasbenemu vodju in dirigentu Žarku Prinčiču, razumno nevsilji- vemu režiserju Diegu de Brei in sposobnostim nastopajo- čih prilagodljivi koreografi- nji Mojci Horvat uspelo us- tvariti očarljiv celosten dram- 'sko-glasbeno-plesni dogo- dek, ki vsebuje zvrhano me- ro življenjske radoživosti, bi- stroumne duhovitosti in jed- koironične družbene kritič- nosti izvirnika. Uspešna slo- venska praizvedba zgovorno kaže, da samoumevno priča- kovane broadwayske kvali- tete ob domišljenem in zav- zetem sodelovanju ustrezno izbranih, motiviranih, nadar- jenih in usposobljenih sous- tvarjalcev tudi pri nas, »nav- kljub pomanjkanju izkušenj s tem zahtevnim odrskim ža- nrom«, niso nedosegljive. Slikovito zgodbo o ljube- zenski zvestobi in varanju, presenetljivo nasilnem žen- skem uporništvu proti sa- moumevnosti patriarhata, zločinu, ki ob brezsramni medijski manipulaciji z jav- nostjo in organi pravosodja sploh ne izzove zaslužene kaz- ni ter predvsem o neustavlji- vo prvinski volji do življenja, ki jo izražata jazzovska glas- ba in ples, so uprizoriU na temnem praznem prizorišču scenografov Jožeta Logarja in Diega de Bree pred razme- roma visokim odrom za or- kester v ozadju, pod katerim se je odpiralo troje vhodov v vrelišče dogajanja. Kot praz- no prizorišče so bili živah- nemu plesu podrejeni tudi prevladujoče črni kostumi Mete Sever, ki so omogočali in podpiraU izraznost teles in gibanja. K blišču izvedbe pa sta prispevala tudi obli- kovalec luči Miran Šušteršič in tona Dado Peric. Nosilni vlogi Velme Kelly in Roxie Hart sta odlično odi- grali, odpeh in odplesali Manca Ogorevc in Barbara J dovič. Obe kot grešnicj j siamski dvojčici iz čikašj^' ga gledališča Vickers, j^j ^ prebijeta od grenke izkuš^jj da si »sam sebi najbolj frend«, do končnega spoz^^ nja, da je v luči razočaran in minljivosti treba predvsej »ljubiti svet in ves ta jaz^, Gonilno vlogo uglajen, zmuzljivega in brezsramnj ga odvetniškega manipulaj, ta Billyja Flynna, ki je s svj jimi zvijačami in triki pray zaprav režiser vsega dogaja nja, je prepričljivo upodol^ Bojan Umek. Prepričljiv»Sjj od glažarja« Amos Hart, p^ sebej v omenjenem duhoi] tem songu, je bil Damjan Tt bovc, solidna Matrona, po sebej v duetu »Slog«, Magdj lena Kropiunig, in v song Mary Sunshine »Za ščepei plemenitosti« Eva Hren. Drz. no radoživost čikaških zapor nic so ves čas in še posebej^ »Zaporniškem tangu« preprij. Ijivo izrazile Tina Gorenjak, Milada Kalezič, Violeta To mič, Alida Bevk in Mojca Funkl. V moškem »zboru«pa so jim solidno pariraU Miha Nemec, David Čeh, Renato Jenček, Zvone Agrež, Tarel Rashid in Miro Podjed. Vsa mostojni plesni točki sta na stopili Katja Petek in Anja Ra bida. SLAVKO PEZDIK Mesec knjige Prijateljica za vse življenje - akcija Antike in Otroškega muzeja Knjiga je naša prijatelji- ca, radi rečemo in novodob- nim medijem navkljub, mo- ramo temu pregovoru pritr- diti. Da knjiga uči, vzgaja, bogati in izobražuje tudi. Posebej mlade, še posebej najmlajše. 2. april je bil med- narodni dan otroške knjige, 23. april pa je proglašen za svetovni dan knjige, ko naj bi po stari katalonski nava- di ob knjigi podarili tudi cvet. V Celju že nekaj let teče za- nimiva in posebna akcija izbi- ranja najstarejše otroške knji- ge, slikanice ali učbenika za otroke, tudi učno vzgojne ka- sete ali plošče. Akcijo vodita Otroški muzej Celje ter knji- garna in antikvariat Antika iz Celja in v minulih letih se je med otroki in Celjani ta akci- ja močno priljubila in utrdi- la. Muzej in Antika pa potem ta dela, ki jih bodo zbirali v mesecu knjige, postavijo tu- di na ogled občinstvu. Spet na poseben, že ustaljen in za- nimiv način, s tako imenova- nimi »dnevi knjige« pred Mu- zejem novejše zgodovine Ce- lje, ki se bodo pričeli 19. aprila in bodo trajali do 24. aprila. Mnogi otroci v spremstvu star- šev bodo v teh dneh lahko iz- birali ali prinesli v izbor in odkup rabljeno otroško knji- go- Čas za pravljice in čas za otroško knjigo pa prinaša tu- di letos mednarodno poslani- co. Letos so jo, skupaj s pla- katom pripravili v Avstriji. Po- slanica Renate Welsh je v ob- liki pravljice, ki govori o osam- ljenem otroku, ki najde v knji- gi prve črke in besede, stavke in zgodbo in svet pravljic. Skrat- ka: v knjigi najde prijateljico za vse življenje! MATEJA PODJED Jubilej ubranega petja ženski pevski zbor KUD Ljubečna slavi dvajsetletnico delovanja. Slavnostoi kon- cert prirejajo v petek, ob 19. uri, v domači osnovni šoli. Zbor je kot sekcijo izredno dejavnega kul- turnega društva na Ljubečni pred 20 leti us- tanovil Milan Bred, prvi zborovodja pa je bil Tone Volasko. Čeprav mnogi niso verje- U, da bo zbor uspešno zaživel, so v letih de- lovanja pevke dokazale, da jih pesem druži in da jo lahko z ubranim petjem ponesejo tudi v svet. Po petih letih je zbor prevzela Urša Lah, štiri leta zatem jo je nasledila Vi- da Bukovac, ki zbor vodi še danes. Pod nje- nim vodstvom so pevke z Ljubečne dosegle največje uspehe. Zbor veliko nastopa doma, pa tudi v tujini, zasloveli so tudi kot organi- zatorji tradicionalne prireditve Zakaj bi ve- selo ne peli. Ob 15-letnici so izdali tudi ka- seto Zakaj bi veselo ne peU, izdali pa so tudi dve pesmarici - Vesele ljudske v priredbi Jo- žeta Leskovarja in Pesmi za ženski zbor v priredbi Pavla Bukovca. V zboru poje dvaj- set žensk. BS Št. 14 • 4. april 2002 Dudoviti podvodni svet Potapljanje ni samo šport, je doživetje in magična izkušnja ^k obisk morja in nje- ^ globin prinese nekaj no- mikavnega, kar te zno- pfitegne, pa če tudi si bil neštetokrat. Vsak po- je namreč drugačen, Mar- jfeleski vas bo v nocoj v plinskem centru Celje po- gU prepričati, da se še sa- podate v modro praskriv- i f morskih globinah odkri- najrazličnejše rastline in ili ter opazuješ njihovo ob- lanje. Z njimi se lahko po- isiš celo sporazumevati in tako drugače razumeti. Za- j z vsakim potopom boga- i za novo doživetje in iz- iijo. Potapljanje omogoča judi tudi druge užitke, kot febdenje oziroma doživlja- ■breztežnostnega stanja ali mikanje v treh dimenzijah. Bistvo je uživati Sistvo potapljanja še zda- ni tekmovanje z drugimi pa s samim seboj pač pa leti nekaj lepega. Za to ne rebujemo globine, kajti Eji del živega sveta se na- ^ predvsem na globinah [največ 40 metrov, kar je u največja dovoljena (pri- Dčljiva) in varna globina rekreacijskem potaplja- iter globina, ki se jo z do- in tečajem v eni izmed ve- i^a števila potapljaških šol v Sloveniji da brez težav pre- nesti. Vsekakor je raznolikost le- pot pod vodo odvisna od geo- grafskega položaja samega morja ali oceana kakor tudi od poletne dobe. Seveda je na- še morje prav tako spoštova- nja vredno, vendar klimatski pogoji ne omogočajo razvo- ja nekaterih živalskih form. Najbolj bogata so topla mor- ja, kar velja za tropska morja oziroma za področja, kjer pre- vladuje stalno toplo vreme. Slovencem najbližji in naj- bolj priljubljena potapljaška izletniška točka zaradi svoje relativne bližine in geograf- ske širine (časovna razlika je samo ena ura) je vsekakor Egipt in polotok Sinai ter za- nimivo Rdeče morje. Rdeče morje - (odprti akvarij) je dol- go 2350 km in široko 350 km, mediteransko morje pa povezuje z Indijskim ocea- nom. Globina morja znaša 3000 m na odprtem ter 600- 800 m ob obali oziroma gre- benih. Za potapljače najbolj zanimivi območji sta preto- ka Suez in Agba, z največjo globino od 60 do 100 metrov. Najbolj znana turistična sre- dišča so: Hurgada v Egiptu, ter Dahab in Sharm el Sheik na polotoku Sinai, kamor spada nacionalni park Ras Mohamed. Tu so še mali otočki kot Tiran of Island, Sa- nafir Island, Fifatin Island... Najlepši in najbogatejši del je polotok Sinai, ki se lahko pohvali z izredno lepimi ko- ralnimi grebeni, številom po- tapljaških lokacij: Islands (oto- ki), Bells (zvonovi), zname- niti Blue holl (plava luknja), Eel garden (vrt jegulj), Caves (jame) in še mnogo drugih. Na teh lokacijah je moč vi- deti več kot 70 vrst različnih rib, približno petina je ende- mičnih. Vidljivost, ki znaša celo do 70 metrov, ponuja ču- dovito podobo, ki jo ni moč opisati, prav tako kakor ni moč opisati občutkov, ki se porajajo ob takšni »fantaziji«. K temu pripomore tudi tem- peratura morja, ki celo do glo- bine 40 metrov znaša stalnih 24-25 stopinj Celzija. Koralni grebeni so prele- pi, vremenske motnje zaradi El Ninja pa jih na srečo še niso tako poškodovale kot na Maldivih. Žal je tudi v Rdečem morju že moč vi- deti cele odmrle grebene, vendar jih je velika večina še vedno v podobnem sta- nju kot pred 15 leti (tako so v pogovorih zatrjevali ti- sti, ki se tam potapljajo že dolgo). Toliko časa namreč na tem območju traja ob- sežnejši potapljaški turi- zem. Sploh pa je o lepotah pod- vodnega sveta je težko pisa- ti. Treba je poskusiti na last- ni koži in doživeli stvari, ki jih na trdih tleh ne boste niti približno izkusili. MLADINSKI CENTER CELJE Marko Veleski in Bojan Hercog bosta nocoj ob 20. uri ledstavila podvodni svet in potapljanje ob polotoku Fi- li v Rdečem morju. Vstop prost. Št. 14 • 4. april 2002 24 FILM Iz pekla Kdo je bil Jack Razparač, »začet- nik 20. stoletja«? Še en izgubljenec iz londonskih revnejših ulic? Je bil prostozidar? Je prihajal iz in- telektualnih krogov? Ali pa iz policijskih? Je bil v kakr- šnikoli povezavi z Johnom Merrickom, človekom slo- nom, ki seje ravno tedaj na- hajal v Londonu? AU pa je izhajal iz krogov okoli angleš- kega kraljevskega prestola, morda tik izpod tega presto- la, morda pa kar naravnost z njega? Okej, gremo, za hec, obra- čat logiko. Zakaj je Jack za- četnik 20 stoletja? Ker je spro- žil in potisnil v visoke na- klade pojavo rumenega tiska in ker je morala policija za- radi njega globoko premisli- ti in nadgraditi svoje postopke lovljenja zločincev. Ker je pr- vi pravi serijski morilec tega stoletja. Ampak. Čas meri- mo po številkah in številke bi se obrnile v dvajseto sto- letje tudi biez njega; rume- ni tisk je tedaj v osnovi že ob- stajal in če se ne bi pojavil Jack, bi si prej ali kasneje našli drugega junaka za ti- skarsko čaščenje. Isto velja za policijo. Morda tele izjave niso povsem resnične, toda prob- lem filma je ravno v tem, da jih potrjuje. Ker ne ve, kaj po- četi s tem svojim glavnim mo- tom. Pokaže nam sicer stal- no bleščanje fotografskih fle- šev, ampak se zadovolji s tem in se ne muči preveč s pani- ko in ostalimi posledicami prekomernega časopisja in prekomernega »škandaloz- nega« branja. Inšpektor Ab- berline, Johny Depp, od mo- dernejših detektivskih postop- kov predvsem uporablja dro- go, njegovo raziskovanje pa namesto dedukcije vključuje predvsem vedeževanje. Hm, morda so hoteli reči, daje vi- zionar? In ja, stvari se na- daljujejo v tem slo- gu. Pokažejo ali po- vedo nekaj »po- membnega«, po- tem pa iz tega ne izpeljejo nič, ali pa ne prepletejo z ni- čemer Še primerov: pokažejo John Mer- ricka, človeka slo- na, računalniško obdelanega, vsega v barvah, da, veli- ko modemeje zgle- da kot pri Davi- du Lynchu - kaj pa če je fant depre- siven zaradi svo- jega videza in za- to pobija prostitut- ke, edine ženske, do katerih bi lah- ko imel dostop? Pozabite, ker ga boste videli samo enkrat in adijo. Pokažejo prostozi- darje, ki menda »obvladajo ozadje Londonskega dogaja- nja«. .. toda pokažejo jih pred- vsem zato, da vidimo, da so tam. Da so možni krivci. In nič več kot to. Tudi prostitut- ke so namesto goste london- ske mednožje prodajajoče množice zreducirane na eno maloštevilno skupino, ki je tam zato, da film ima žrtve in da imamo kaj konkretne- ga za odštevat. V enem stavku povedano: tole je film mastnih rume- no časopisnih ali stripovskih napisov, ki ne sežejo niti do prsti, kaj šele do pekla; film praznih šokov, ki ne peljejo nikamor Razen v večno na- daljevanje praznega vode- nega pogleda Johnyja Dep- pa in v lana Holma, ki delu- je kot prednadaljevanje Ant- honyja Hopkinsa v Hanniba- lu. Še Heather Graham ne počne kaj posebnega - no, razen tega, da si je prebar- vala lase v rdeče in da ji to pristoji. Čeprav ni ravno vi- deti kot prostitutka. Da ne bo ostalo samo pri kritiki. Bolj ali manj vse kr- vave podrobnosti Jackovega zločinskega delovanja, ki sta jih zbrala avtorja stripa, iz katerega film bratov Hughes izhaja, so uporabljene tudi v filmu; nekatere vizualne re- šitve so praktično idealne ali pa skorajda takšne. Ja, film je dobro posnet. Prav zaradi tega srhljivost vsaj nekajkrat pride do izraza, vendar pa praznina golta pravo nape- tost. PETER ZUPANC Ocena: 5/10 Animirane borb< Disney in Dreamvvorks, kaj je novega? Shrek se znajde v tekmo- valnem delu lanskoletnega canneskega festivala. Oskar- ji si izmislijo posebno kate- gorijo za animirane filme in kipec prav tako doleti Shre- ka. Spirited away Hayao Mi- yazakija si deli zlatega med- veda na letošnjem Berlin- skem festivalu. Kopica na- grad. Več kot je nagrad, večja je gledanost; večja je gleda- nost, več denarja prinašajo animirani filmi. Bolj se to- rej tudi splača vlagati vanje. In večja je tekmovalnost med producentskimi in di- stribucijskimi študiji. Pred- vsem med dvema... Že dolga leta ima primat staroste animiranega filma Di- sney, ki je pravzaprav postal pojem celovečerne risanke. Saj nihče ne reče: »Gremo gle- dat celovečerno risanko.« Otroci raje zaprosijo: »Gremo gledat ta novega Disneya!« Fil- mi kot Bambi ali Sneguljčica so itak ponarodeli. Toda oba in še nekaj možnih naslovov so stari. Koliko novejših Di- sneyevih izdelkov ima ta sta- tus legende? Morda Levji Kralj. Se kdo, pa zares, ne bežno, spominja Mulan, Aladdina, Medvedka Puja? Redki. Raz- logi za to so mnogoplastni, toda eden od pomembnejših je že dolgo enak način nago- varjanja gledalcev. To pa izkorišča konkuren- ca: Dreamvvorks. Ki je začel s precej propadUmi projekti d la Princ iz Egipta... nada- ljeval z bolj uspešnimi Mrav- ljincem Z in Kokoškami na begu... in že na začetku po- šteno nakazal, v čem se bo njegova taktika razlikovala od Disneyeve. Na grobo rečeno: Disney predvsem računa na otroško občinstvo in na dejs- tvo, da to ne more v kino brez staršev za spremstvo. Torej največkrat dela filme za dru- žino, katere približno polo- vica je v ogled delno prisi- ljena. Dreamvvorks - in z njim najbolj Spielberg, otročji odraslež, čeprav kot idejni vodja tudi Katzenberg ni za- nemarljiv - po drugi strani ci- lja na več starostnih skupin naenkrat. Z animacijo na otroke, z zgodbo na starej- še, ki naj bi ob risankah ne zehaU. In tudi sami želeli v kino. Druga razlika: Disney od vselej predvsem pogreva kla- sične pravljične zgodbe in jim dodaja kakšen trend - kot re- cimo girl povver - ali pa se jih loteva z modernejšo ani- macijsko tehniko. Tovrstno obnavljanje ima z idejnega stališča eno prednost: idej na- mreč, vsaj na videz, nikoli ne zmanjka. Ko v recimo 15 letih prekrižariš celotno prav- ljično področje sveta, samo začneš od začetka. Tehnika je v tem času toliko napre- dovala, da se vsaka pravljica zlahka odene v »novo« obla- čilo. Je pa rezultat malce predvidljiv, ali ne? Dream- vvorks, po drugi strani, tve- ga in skuša najti poleg novih tehnik tudi nove tematike ali vsaj nove načine obravnava- nja starih tematik. Shrek je odličen (in najbolj uspešen) dokaz razlik med obema hi- šama. Je primeren za vse sta- rostne skupine. In namesto da bi se šel počasnega obuja- nja posameznih pravljic, jih nenadoma vse vrže na en kup, zmeša med sabo in postavi na glavo. Iz tega... in ne sa- mo iz tega... stališča je Shrek pomenil pravi šok za Disne- ya. Mu zamajal (pre)stol in mu postavil resno vprašanje: kaj sedaj? Dreamvvorks ne čaka. Na njegovo listo produkcij že prihaja na vrsto Shrek 2; Ma- dagascar (menda z glasovi Ben Stillerja in Madonne); Špirit: stallion ofthe cimma- ron, ki je po besedah Dream- vvorksovih vodilnih »kom- pleksnejši od Shreka«, glas- bo zanj pa sta pisala Hans Zimmer [Gladiator) in Br- yanAdams... odkupljene so tudi pravice za snemanje Ka- mionarjev Terryja Pratchet- ta. (Mladinska trilogija je prevedena tudi pri nas.) Kaj medtem dela Disney? No, prav pred kratkim je na ame- riško tržišče poslal Petra Pa- na: vrnitev v Neverland, kla- sično nadaljevanje še ene kla- sične pravljice, in z njim do- segel manjši uspeh. Druga pri- hajajoča produkcija je Otok zakladov, ki ni navadno na- daljevanje ali upodobitev znane zgodbe, temveč Ste- venson, izstreljen v vesolje, zakladi pa se iščejo med as- teoridi, vesoljskimi pirati in nezemeljskimi bitji. Lilo and Stich, ki je napovedana za 2003, je zopet »mala« de- kliška zgodba... največ pa Disney trenutno naredi in us- peva s franšizo Pixar. Tisti- mi, ki so odgovorni za Svet igrač. Pod prvič je njihova animacija zanimiva že zara- di drugačne tehnike, pod drugič pa se idejno precej približuje zasnovam Dream- vvorksa. Najbolj so to stori- li s kritično in po gledano- sti uspešnim Monsters Inc, Pošastmi iz omare, ki prav- kar prihajajo tudi na naša platna. (In ki so dobile Oi karja za najboljšo origin^ no pesem.) Zgodba o sms šnih pošastih, ki se bojij otrok, ki se bojijo pošasti' je že na prvo zvenenje bo »na glavo postavljena«, ki je pri Disneyu v navadi. 1 za sedaj zadostuje, da p« stol ostane v njegovi last Toda očitno se bo v priho( nosti še bolj majal... PETER ZUPANI Gremo v kino! Ja, Črni jastreb se dogaja v Somaliji, kjer so polgoli do- mačini v četrtih razsute pre- stolnice Mogadiš zdesetkali ameriške elitne enote. Izžre- bali smo Matica Zupanca iz Celja, Mateja Gaberja iz Šof- je vasi in Polono Senica iz Planine. Nagradno vprašanje: Kaj imajo skupnega letošnji do- bitniki Oskarjev, Halle Berry, Denzel Washington in Sidney Poitier? Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Ce- lje, do ponedeljka, 8. apri- la (do takrat morajo pris- peti!). Ne pozabite nalepiti kupona in napisati naslo- va. Izžrebali bomo tri do- bitnike vstopnic za ogled fil- ma. CELJSKIH PET PRVAKOV Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (18.3. do 24. 3.) PRIHAJAJO Iz Pekla From Hell IGRAJO Johnny Depp, Heather Graham, Robbie Coltrane, lan Holm, Jason Flemyng REŽIJA Albert in Allen Hughes SCENARIJ Terry Hayes in Rafael Vglesias PRODUCENTA Jane Hamsher in Don Murphy ŽANR triler DOLŽINA 121 minut »Nekoč se bodo ljudje zazrli v preteklost in dejali, da sei botroval rojstvu 20. stoletja,« je menda dejal Jack Razpi rač. Prva tabloidna zvezda 20. stoletja, ki ostaja najbo razvpit in hkrati skrivnosten serijski morilec v zgodovini Tako rekoč prototip. Pa čeprav je v desetih tednih zagrež »le« pet ritualnih umorov v mračnem in meglenem Londfl nu jeseni 1888. A ga nikoli niso ujeU... Asterix & Obelix: Misija Kleopatra Astšrix & Ob^lix: Mission Cleopatre IGRAJO Gerard Depardieu, Christian Clavier, Jamel Debbouze, Monica Bellucci, Alain Chabat... REŽIJA Alain Chabat SCENARU Alain Chabat (po knjigi Reneja Goscinnyja in Alberta Uderza) PRODUCENT Claude Berri ŽANR komedija DOLŽINA 107 minut Leta 52 pred našim štetjem ce- lotna Galija še ni bila zasedena, Egipt, ki mu je poveljevala Kleo- patra, pa je bil pod rimsko upra- vo. Še huje, Kleopatra se je odlo- čila, da bo svoje srce oddala Juliju Cezarju, cesarju naroda vseh na- rodov. Ko se naveliča vseh njego- vih sarkastičnih pripomb, stavita, da bo v treh mesecih zanj sredi puš- čave zgradila najbolj veličastno pa- lačo, on pa bo priznal, da so Egip- čani narod vseh narodov. Kleopa- tra težavno nalogo zaupa avant- gardnemu arhitektu Edefisu, ki mu bo uspelo le ob pomoči neukrotljivih Galcev Asteriksa Obeliksa ter čarovnega napoja druida Getafixa... Št. 14 - 4. april 2002 T v VODIC 25 Št. 14.-4. april 2002 26 iTV VODIC Št. 14.-4. april 2002 TV VODIC 27 Št. 14.-4. april 2002 28 TV VODIC Št. 14.-4. april 2002 GLASBA 29 Ifeliki zmagovalci Vitezi Celjski prvič doslej polka najbolj uspšena pri telefonskem glasovanju 8. festivalu Slovenske JKe in valčka, ki Je bil v slovenske televizije ^ubljani, so glavne na- jjde, dve občinstva in pet jokovne komisije, osvo- |j Vitezi Celjski za najbolj- jpolko Le skupaj isto mi- |jva, ansambel Vrisk za jjboljši valček Preveč je jlih rož in ansambel Stor- jčza najboljšo melodijo v jloti V Bohinju ima dež ilade. V finalu se je predstavilo II ansamblov, ki so zaigrali ,0 šest polk in valčkov. To- jat so bile močnejše polke, jer je bila konkurenca na- ravnost strašna in zato zma- ga Vitezov Celjskih še toliko bolj dragocena. Melodijo je napisal Bojan Zeme, tekst pa Suzana Potrč - Pointinger. To je že druga festivalska zma- ga Bojana Zemeta, ki je pred dvema letoma napisal polko Avto moj za Kvintet Dori, ki je tudi zmagal. Prvič v osmih letih se je zgodilo, da je naj- več glasov občinstva z glaso- vanjem preko telefonov do- bila polka, doslej je to uspe- valo samo valčkom. Vitezi Celjski so dobili 2621 tele- fonskih glasov, drugouvrščeni Vrisk za najboljši valček pa 2550. Nagrade strokovne komi- sije so dobili: za najboljšo melodijo ansambel Vrisk, za najboljše besedilo Franc An- kerst (Pevcu v izvedbi an- sambla Gregorji), najboljšo priredbo je pripravila Anja Burnik za Pomladno hrepe- nenje, nagrado za najboljšo izvedbo je dobil ansambel Štrk za pesem Nazdravimo prijatelju in za najboljšo me- lodijo v celoti novinec, an- sambel Storžič. Viki Ašič ml. o festivalskem uspehu: »Veseli smo že bili, ko smo bili izbrani med fi- naliste. To, kar smo dosegli, je krasno! Še zdaj prav ne ra- zumemo, kaj se je zgodilo. Mi bomo ne glede na uspeh neobremenjeno delali na- prej. To je samo še en uspe- šno popisan list v naši kratki zgodovini delovanja.« Suzana Potrč - Pointinger piše tekste že petriajst let, od začetka pa sodeluje z an- samblom Vitezi Celjski: »Ve- sela sem uspeha! Tekst sem napisala po resnični zgodbi na melodijo, ki mi jo je po- slal Bojan Zeme. Še bomo skupaj delali, saj uspešne ekipe morajo nadaljevati za- četo delo.« Bojan Zeme, avtor zmago- vite polke, se na festivalu Slo- venske polke in valčka pojavlja od leta 1997: »Vedno sem bil uspešen. Leta 1997 se je ve- lenjska skupina uvrstila v fi- nale z mojo melodijo Komu je mar za leta, 1998 sem na- pisal Gorsko pravljico za an- sambel Sredenšek sekstet, leta 1999 pa Vajine roke za Ptuj- skih 5. Leta 2000 sem napi- sal zmagovito polko za Kvin- tet Dori Moj avto, lani pa aranžma za Viteze Celjske in melodijo Robija Marzela os- tala sva skupaj. Letos so Vite- zi Celjski zaigrali mojo dru- go zmagovito polko. Kako na- prej? Za letošnji Števerjan tre- nutno pišem polko za ansam- bel Izvir z Dobrne.« In kaj je povedal o letoš- nji zmagovalki? »Hotel sem napisati nekaj hudomušne- ga, svežega in prijetnega! Naša pevca Polona in An- drej sta delo dobro opravi- la, prav tako tudi mi osta- li.« Pred ansamblom Vitezi Celjski sta poleg obveznosti, ki jih imajo kot zmagovalci, še dva velika nastopa: Z aprila na Frankolovem in 13. apri- la na Otočcu pri Slaku Kaj dela Dolenc'. TONE VRABL Na fotografiji z leve: Robi Marzel, Polona Podovac, Andrej in Bojan Zeme, Viki Ašič ml. in Sandi Knez. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 20 VROČIH RC Najboljša polka na Frankolovem Na Frankolovem bo v nedeljo, 7. aprila, ob 16. uri 11. revija Ostanimo prijatelji. V telovadnici osnovne šole Fran- kolovo bodo nastopili: ansambel Primoža Založnika, Navi- hanke, družinski trio Pogladič, Polka punce, harmonikar Žiga Jeseničnik, družina Jakop, ansambel Cvet, duo Biser s harmonikarjem Markom Žibretom, ansambel Mikola, Mo- drijani, Slovenski zvoki, Kvartet Svit s citrarko Majo, an- sambel Francija Zemeta in Vitezi Celjski. Gostje bodo Šta- jerskih 7, za humor bo poskrbel Darko Atelšek, program pa bo povezovala Marija Sodin. TV Glasbeni spomini v Šempetru v šempetrskem kultur- nem domu se je pred dnevi zgodil zanimiv in poseben koncert. Zbrale so se na- mreč glasbene skupine, ki so bile na višku svoje po- pularnosti pred dvajset leti in aktivno že vrsto let ne delujejo več. Glavni krivec izvedbe te prireditve pod imenom »Zabava s plesom« je bilo šempetrsko društvo mladih. Društvo deluje že peto le- to in ima včlanjenih okrog sto članov. Organizirajo kon- certe, kresovanje ob 1. ma- ju, lansko leto pa so pod stre- ho spravili mednarodno sre- čanje ljubiteljev hroščev (ti- stih na štirih kolesih), ki ga nameravajo ponovili letos ju- lija. Tokrat pa jim je uspelo oživiti sedem skupin iz Šem- petra in okoliških krajev. Ta- ko so se na odru zvrstili: Me- sečina, Delta, Led, Spekter, Yogi band, Radius, Einstein bend ter V živo, skupina, ki sicer deluje šele zadnja leta, a se odlikujejo po izvrstnem obvladovanju inštrumentov. Zamisel za takšen koncert nostalgije se je porodila že pred leti. Pred štirimi leti so ga pripravili prvič in takrat- no navdušenje publike je bo- trovalo letošnji ponovitvi. Glavni pokrovitelj je bila Ob- čina Žalec ter nekateri oko- liški podjetniki. Člani nastopajočih skupin so dejali, da jih spodbuja no- stalgija na čase, ko so aktiv- no igrali, prireditev pa je pri- ložnost za srečanje s starimi prijatelji in s katerimi se po- veselijo ob glažku rujnega. Koncerta se udeležijo ljud- je, katerih ob drugih prire- ditvah ne srečaš in to je ti- sto, kar nas najbolj veseli. Or- ganizatorji so lahko bili z obi- skom zadovoljni, saj je bilo plesišče ves čas nabito pol- no. R.O. Maczde Carpate Francoski muzikantje, ki plujejo od reagge do hardcora, bodo jutri ob 19.30 v plesnem forumu zaključili frankofonske dneve. Št. 14 - 4. april 2002 30 ZA AVTOMOBILISTE Po C5 sedaj C3 Francoski Citroen je pred časom spremenil način oz- načevanja svojih avtomo- bilov, Tako črka C označu- je tovarno, številka pa je na- menjena modelu. Pred dobrim letom je to- varna na trg poslala C5, veli- ki avtomobil med nekdanjim XM in sedaj še obstoječo xan- tio, sedaj pa se na trge vozi malček z oznako C3. To je avto, ki ga uvrščajo med manjšega saxa in večjo xsa- ro, za sedaj bo na voljo v pe- tvratni kombilimuzinski iz- vedbi in s skupno dolžino 385 centimetrov. Verjetno, ne pa povsem gotovo, bo tovarna kasneje ponudila še kakšno karoserijsko izvedenko, ven- dar o tem sedaj še ne govori- jo. C3 je avtomobil nižjega razreda in naj bi bil po to- varniških napovedih po vo- lji mladih in tudi žensk. Na- rejen je na osnovi, ki jo bo- do znotraj koncema PSA (Ci- troen in Peugeot) zanesljivo uporabili še za druge avto- mobile, recimo morebitne- ga naslednika peugeota 206. Zunanja podoba je jajča- sta, torej izrazito obla, avto je razmeroma visok (151 cen- timetrov), kar je v korist no- tranji prostornosti tedaj, ko je v mislih višina. Ob medo- sni razdalji 246 centimetrov ni pričakovati kakšne poseb- ne prostorske razkošnosti, vendar je res, da avto razve- seljuje s prijetno velikim prt- ljažnikom, ki meri 305 litrov. Pri prtljažniku so si omislili tudi dvojno dno, kar omo- goča lažje nalaganje in po svoje tudi boljšo izrabo pro- stora. Motorji so za sedaj štirje, jeseni bodo ponudili še en di- zelski agregat. Osnovni ben- cinski motor ima gibno pro- stornino 1,1-htra in razvije 61 KM pri 5500 vrtljajih v mi- nuti (najvišja hitrost je 157 km/h), sledi 1,4-litrski agre- gat s 75 KM pri 5400 vrtlja- jih v minuti (168 km/h), po- vsem v vrhu pa je 1,6-litrski motor s 110 KM pri 5750 vrt- ljajih v minuti; avto s tem mo- torjem zmore največ 192 km/ h. Trenutno je na voljo le tur- bodizelski motor z gibno prostornino 1,4-litra in s 70 KM, jeseni pa bodo ponudili še njegovo močnejšo izveden- ko z 92 KM. Oba motorja sta nastala v sodelovanju s kon- cernom Ford. Menjalnik je ročni petstopenjski, pri 1,4- litrskem motorju ponujajo tu- di štiristopenjsko avtomati- ko. C3 nastaja v dveh tovar- nah v Franciji in Španiji, v polnem produkcijskem letu računajo na letno izdelavo 315 tisoč vozil. K nam prvi C3 pripeljejo sredi maja, ven- dar za sedaj ni nič znanega o ceni. Vsekakor pa ne more biti napačna napoved, da utegne stati varianta z 1,1-li- trskim motorjem precej manj kot devet ali deset tisoč evrov. Bomo videli. Prihaja najhitrejši SUV Proti koncu leta bo nemš- ki Porsche začel ponujati cayenne, športnega terenca (SUV), ki nastaja v sodelo- vanju s prav tako nemškim Volksvvagnom, kjer se bo imenoval tuareg. Cayenne imajo že sedaj za najhitrejši SUV, kar verjet- no ni povsem iz trte izvito. Tako bo prvo izvedenko po- ganjal 4,5-litrski osemvalj- nik, ki bo ponujal 340 KM in imel 420 Nm navora. Pre- cej zmogljivejša bo izveden- ka turbo, ki bo imela enak motor, vendar bo slednji za- radi ali ob pomoči turbin- skega polnilnika ponujal še veliko bolj razburljivih 450 KM. V tem slogu so tudi drugi podatki, kajti osnovni cayen- ne bo zmogel največ 242 km/ h, tisti zmogljivejši pa 266 km/h. Obe različici bosta se- veda opremljeni tudi s stal- nim štirikolesnim pogonom, pri turbo varianti je zraven še šeststopenjski menjalnik tiptronic. Pri Porscheju Slo- venija, ki je uradni predstav- nik Porscheja pri nas, že spre- jemajo vsaj informativna na- ročila. Porsche cavenne bo najhitrejši SUV. Št. 14-4. april 2002 MODA 31 Kenska čutnost v moškem oblačilu Sodobne izpeljanke hlačnih kostimov niso več suhoparne kopije moških oblek, temveč privlačna in senzibilna oblačila imate rade dan za od jutra do večera? Ali je na tihem še vedno bo- da izgledate v njem pre- ji avtoritativno, možato? iljz hlačnega kostima z let- 2002 razblinja še tako pcinarljive dvome o nje- asketski zadržanosti. Je namreč daleč od tistega jolucionarnega oblačila iz pdovine mode oziroma ča- i^ko je ženska morala vlaga- (gromno naporov v borbo enakopravnost z moškimi. Nekoč: s kamenjem nad žensko v hlačah Ker je način oblačenja eden (Inejših pokazateljev stanja družbi, so bile prav hlače jroma hlačni kostimi ne- Etokrat jedro spora. Kar spomnimo se uporniš- E filmske dive Marlene Die idi, ki se je v tridesetih letih iačila v moško obleko in si s nnakopala javno zgražanje atnih veljakov. Celo sam pa- i župan ji je tako oblečeni tazal vrata oziroma ji pre- edal vstop v vse javne pro- store. Še kakšen kamen je znal na cesti zleteti vanjo... Na modni piedestal pa je hlače in hlačne komplete v šest- desetih letih postavil legendar- ni kreator Yves Saint Laurent ter uspešno porušil vse tabuje in pr^sodke, saj so se od se- demdesetih let dalje ženske za- čele množično navduševati nad hlačnimi kostimi. Tudi za vsak- danje, poslovne priložnosti. Danes: ljubljenec sleherne sodobne ženske Naj letošnja moda še tako hvali nove romantično frfota- ve obleke in krila, hlačni ko- stim je še vedno zvezda stalni- ca v ženski garderobi, nosilec mnogih kolekcij domačih in svetovno znanih modnih us- tvarjalcev. Vendar - od suhoparnega, de- presivno delujočega oblačilne- ga kosa, po možnosti še v tu- robnih sivih odtenkih, je letos ostalo prav malo. Čeprav v os- novi še vedno moška obleka, pa pridobiva na mehkobi žen- skih linij, s poudarkom na než- nih, zapeljivih detajlih in femi nilni modni kombinatoriki. Nekateri modni ustvarjalci so presenetili z nenavadnim kombinacijami materialov, de nimo osnova iz bombaža, nad grajena s čipkastimi akcenti. Za- nimivo je tudi prepletanje sproš- čenega casual in sti-ogo-formal- nega stila. Kar se kaže predvsem v no vih proporcih; vrečasti sil- hueti hlač in zgornjim, opri jetim, včasih spogledljive razpetim delom. Oziroma za petim le z enim gumbom ali miniaturnimi sponkami. Tudi ležernemu kroju v sa- fari stilu, z našitimi žepi, S€ je za manj formalne prilož- nosti težko upreti. Pa klasič- nemu črnemu tridelnemu kompletu s poudarkom na te- lovniku-korzetu, ki ga sme- lo oblečemo na golo kožo. Hlačni kostim za letošnje tople mesece je lahko nena- zadnje sestavljanka različnih vzorcev; hlače črtaste in eno- barven suknjič, ali za ljubi- teljice nove modne »hipija- de« cvetlično vzorčastih hlač, tunike v stilu sedemdesetih let in barvitega suknjiča. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Št. 14 - 4. april 2002 32 NASVETI ZDRAVNIK SVETUJE Post Spomladansko čiščenje okolja in doma je že sestav- ni del našega življenja. Čiš- čenje oziroma očiščevanje organizma pa. se le redko predstavlja kot sestavni del našega življenja oziroma prehrane. Je pa prav goto- vo ena od oblik življenja, ki ohranja in krepi zdrav- je. Temu čiščenju pravimo post. Post je zavestna odlo- čitev o spremembi življenja in za odraslega človeka pred- stavlja le pozitivno izkušnjo in nobene nevarnosti, da bi se zdravje poslabšalo. S po- stom se postavlja organizem v stanje raziskovanja in mi- rovanja, ter se pripravlja za aktivnejše življenje. Vseka- kor pa obstoja velika razlika med postom, stradanjem in dietnim prehranjevanjem. Filozofija, religije in medicina Post ima že tisočletno tra- dicijo in je imel poleg pre- hrambenega rituala velik vpliv na duševno stanje člo- veka. Skoraj vse religije poz- najo različne oblike posta in so ga uporabljale v različne namene (priprava na obrede, samoobvladovanje, discipli- na...). Najbolj znani postni prazniki ali dnevi so; v krš- čanstvu postni čas pred veli- ko nočjo, ramadan pri Mu- slimanih, pri Židih pa Jom Kippur. Prav tako poznajo post in postne običaje vse vzhodne religije (hinduizem, budizem itd). V Kitajski me- dicini pa predstavlja post del preventivne medicine in zdravljenja. V starih kultu- rah je post omogočal, da so se izgubile zaloge maščob, ki so pozimi ščitile organizem pred mrazom. Post je bil in je še vedno sestavni del življenja za šte- vilne filozofe, znanstvenike a tudi zdravnike. Sokrat, Pla- ton, Galen, Paracelsus in Hip- pokrat so v verjeli v zdravil- no moč posta. 1947 leta opiše Joga Para- mahansa v knjigi o postu svo- je raziskave in izkušnje, s ka- terimi dokazuje, da post po- večuje obrambne mehaniz- me organizma. Dokazuje pa tudi, da je post naravni na- čin zdravljenja. Številni zdravniki so stoletja različ- ne bolezni zdravih tudi s po- stom. Z razhčnim uspehom, vendar s skupnim spozna- njem, da je najslabše, če ne živimo v sozvočju z naravo. Očiščevanje človeški organizem se či- sti vsak dan. Torej je detok- sikacija normalen proces vsa- kega organizma. Tako se vsa- kodnevno nevtralizirajo in iz- ločajo iz organizma različni strupi, ki jih vnašamo v or- ganizem s hrano in pijačo, vdihavanjem ali pa nastaja- jo pri presnovi v celicah. Iz- ločamo jih na različne nači- ne. Preko debelega črevesa, jeter, ledvic, pljuč, limfnih žlez in kože. Prav tako kot bije naše srce, neprestano de- lujejo tudi sistemi, ki izlo- čajo in uničujejo škodljive snovi. Iz strokovnega zornega ko- ta je post koristen, vendar bi bilo še boljše, če bi se postih še na drugih področjih in ni- vojih. Tako se lahko posti- mo ne samo z odrekanjem hrani temveč tudi z odreka- njem avtomobilu, telefonu, televiziji in vsaki aktivnosti, ki nas v življenju omejuje. Koristi Danes je človek izpostav- ljen veliko večjemu številu škodljivih snovi iz okolja, predvsem kemičnih snovi (polutanti, sintetične sub- stance), ki jih organizem na normalen način ne more nev- tralizirati ali odstraniti. Te- lo ne ve, kaj naj stori z nji- mi, niti jih ne zna in ne mo- re odstraniti. Zato jih shrani v metabolno težko doseglji- va področja v telesu, v maš- čobnem tkivu. Postopoma se v organizmu nakopiči preveč energetsko bogatih, hranlji- vih a tudi škodljivih snovi, ki zahtevajo odstranitev. Če se po preobilnih in nepravil- nih obrokih počutimo pol- ne in napete, nam bo post sa- mo koristil. Prav tako bo ko- risten, če smo zaužili veliko zdravil. Post je v glavnem koristen pri boleznih srca in ožilja, aterosklerozi, migrenoznih glavobolih, napetosti v tre- buhu in slabi prebavi, dri- skah, alergijah na hranila, ast- mi, kožnih boleznih, pove- čanem krvnem tlaku, sladkor- ni bolezni, prekomerni tele- sni teži, nespečnosti, itd. Prehrana med postom v času posta se priporoča- jo različne oblike prehrane, je pa za vse značilno, da pri- poročajo veliko tekočine ter, da se od čvrste hrane uživa le sadje in zelenjavo. Hrana z veliko energije, kot je na primer meso, pa se naj opu- sti. A tudi pri mesu je znana delitev na lahko meso in ti- sto z veliko energije in tak- šno, ki je težko prebavljivo. Med prvo spadajo ribe, nato pa sledijo leteče živali in kot zadnje goveda. V času posta se mobilizirajo energetske za- loge. Med njimi so maščobe najbolj pogoste in organiz- mu najbolj neprijazne. Maš- čobe, ki so spravljene v or- ganizmu, se v času posta pričnejo presnavljati. Z nji- hovo presnovo pa se mobili- zirajo tudi snovi, ki so se shranile v teh depojih in se končno odstranijo iz organiz- ma. Pomembno je pa tudi, da se posamezni organi, kot so na primer jetra ali kri, v ča- su posta očistijo škodljivih snovi in vzpostavijo normal- no delovanje. Najbolj pogosto se med po- stom priporoča uživanje sve- žih sadnih sokov, saj so lah- ki za presnovo in vsebujejo veliko esencialnih snovi. Znanost in post Kljub številnim in dolgo- trajnim izkušnjam s pošte- njem je post še premalo preiz- kušen in znanstveno dognan. Znano je, da ima post ugo- den učinek na duševno sta- nje človeka in, da je sistem očiščevanja s postom pri lju- deh pogosto sprejet z lahko- to, saj predstavlja duševno vrednoto odpovedovanja, ki pa ima že sama po sebi ugo- den vpliv na zdravje. Vseka- kor ima post, če traja par dni, ugoden učinek na organizem. Ugodno vpliva na procese ate- roskleroze, povišan krvni tlak in srce, alergije, sladkorno bolezen in je koristen pri ne- katerih rakastih obolenjih. Za post se ne potrebuje nobenih zdravil. Organizem sam kon- trolira osnovne procese, je pa potrebno, če traja post dlje časa, da se kontrolirajo os- novi biokemični parametri kr- vi. Dokazano je, da živijo ce- lice in organizmi, ki imajo le skromne odmerke hrane dlje, kot tiste, ki je imajo pre- več. Dokazano je tudi, da uži- vanje manj kalorične hrane podaljšuje življenje. Kar pa ne pomeni, da ga podaljšuje stradanje ali podhranjenost. Tako so s poizkusi dokazali, da so miši, ki so jim odstra- nili v prehrani polovico ener- getske vrednosti, živele sko- raj dvakrat dlje kot pa miši s preobilico hrane. Kdaj je post prepovedan Nerazviti svet se stalno po- sti, medtem ko se zahodna populacija poizkuša postiti programirano, zaradi preo- bilice zaužite hrane. Torej go- vorimo pri ljudeh v nerazvi- tem svetu o podhranjenosti in različnih boleznih, ki iz- hajajo iz tega. Drugim pa post priporočamo, čeprav obsto- jajo tudi kontraindikacije. Post je kontraindiciran v ča- su nosečnosti, dojenja, pri nizki teži, v času rasti in raz- voja, pri splošni oslabelosti in utrujenosti, v času pred ah po operaciji, pri rakastih bol- nikih, duševnih boleznih, os- labelem imunskem sistemu, motnjah srčnega ritma, niz- kem krvnem tlaku, v času hladnega obdobja in pri vseh deficitarnih boleznih. V času posta se spremeni hormonska aktivnost organiz- ma. Količina ženskih spolnih hormonov pade, prav tako se zniža izločanje ščitnice, spre- meni se elektrolitski status natrija, kalcija, magnezijaii kalija, poveča pa se nivo uri{ ne kisline. V času posta sprj jemajo ljudje različne odlo čitve. Tako so po postu p^ gostejše ločitve, pogoste si tudi zamenjave služb, drug pa postanejo bolj humani, od ločni in širši. Torej nam bo koristil nas vet, da je pomembno, daži vimo in uživamo življenje njegovi lepoti in širini, hra no pa uživamo v zmernih h ličinah. Ko pa jo uživamo jo zaužijmo v njeni polno vredni izvirnosti. Ostanimi tudi fizično aktivni in ohra nimo pozitiven odnos do živ Ijenja in do človeka. Prim., dr. JANEZ TASIČ, spec. inter. kardiolog Organska in mineralna gnojila za vrtnice in cvetlice -rastline za ZELENO GNOJENJE (faceli- ja, mešanica za zeleno gnojenje BIOVRT); -HLEVSKI GNOJ oziroma gnoj ostalih do- mačih živali; -domači KOMPOST iz ostankov rastlin z vrta in organskih kuhinjskih ostankov. Je naj- boljše gnojilo (tudi zato, ker je pridelano doma); -ORGANSKA GNOJILA rastlinskega in ži- valskega izvora; BIOGRENA, BIOSOL, BIOPOST, BIOBRAZDA, KOKOŠJI KOMPOST; -MINERALNA GNOJILA: kombinirano gnojilo NPK, dušična gnojila KAN in UREA; -KAMENA MOKA: v suhem vremenu jo potresemo po rastlinah, da odganja uši (BIOTOP, BIOVIT); če jo potresemo okoli rastlin, jih varuje pred polži in razkisa tla (BIOTOP, BIOVIT, KALCIVIT); kamninska moka deluje kot gnojilo (AGROVIT); -ŠOTA: PALMINA ŠOTA (stisnjena), šota NOVOBALT; zadržuje vlago in zrači tla. Več je dodajamo rastlinam, ki za rast potrebuje- jo kisla tla; -ZA VZDRŽEVANJE VLAGE V TLEH AGROGEL, HYGROMULL, VERMICULIT; -ZASTIRKA: zadržuje vlago in topilo t tleh, zavira rast plevela, daje okrasen (de korativen ) izgled. NAJBOUŠE GNOJENJE je pravilna kom- binacija med zelenim gnojenjem, organski mi in mineralnimi gnojili! Dognojevanje z različnimi TEKOClUl GNOJILI je preprosto in učinkovito. UpO' rahljamo jih za vse rastline, ki rastejo v vr- tu, v posodah na balkonih in terasah ter^ lončnice v stanovanjih. S tekočimi gnojil CELAFLOR, SUBSTRAL, ASEF, HORTl GARDIN, PLANTELLA rastline zalivairioi s tekočimi gnojili FOLIAR, FOLIFERTll FERTINA, FOLIFERT pa škropimo po listih (foliarno gnojenje). K vsakemu tekoče0 gnojilu so priložena navodila za uporabo (za katere rastline je primemo, kako sto in kdaj se rastline zaliva oz. škropi ter"^ kakšnih koncentracijah se pripravlja). Št. 14-4. april 2002 NASVETI 33 kaj bi danes kuhali Pivo v kožici in icozarcu j pivom se lahko odžejamo ali tudi nacejamo, največ ijjnajo od grenke hmeljne pijače tisti, ki jo znajo piti z pjcom. [{kozarcu hladnega piva se običajno prilega pikanten pri- jele - primerna malica ali večerja. Za spremembo pa lah- pripravimo s pivom tudi tople jedi: od juhe do žlikrofov, popečenih žemelj do nasitne krompirjeve ponve ali di- ^ mešane pečenke. Jedi pripravljene s pivom, imajo pri- svojstven okus. Berlinska juha s pivom In 4 osebe potrebujemo: 50 g masla, 2 žlici moke, cimet, 0ienjake, kozarec temnega piva, kozarec belega vina, 0ec ruma, limono, sol, muškatni orešek, 3 žličke slad- ka, malo ingverja (po želji). V kožici na majhnem plamenu razpustimo maslo, doda- 5moko in med mešanjem pražimo, da zarumeni. Zalije- os pivom, začinimo z ingverjem in cimetom, solimo in ^amo malo nastrganega muškatnega oreška. Med meša- fm kuhamo 12 do 15 minut. V skledi stepamo rum, vino, menjake in nastrgano limonino lupino. Stepamo precej isa, da dobimo enotno zmes. Nalijemo jo v jušnik, nato pa lilijemo vroče pivo z začimbami. Premešamo in ponudi- ti z rezinami belega kruha, opečenimi na maslu. Žlikrofi s pivom la 4 osebe potrebujemo: 2 kozarca piva, 2 del sladke utane, maslo. Za testo: 400 g moke, 3 jajca, soljeno vo- I. Za nadev: kilogram blitve ali špinače, 250 g tunine v II, nastrgan sir, poper, sol. E'- uoke, jajc in malo mlačne vode in soli zamesimo glad- 3to. Blitvo očistimo in skuhamo. Tunino pretlačimo z mi. Zmešamo blitvo, tunino, sesekljan peteršilj, ma- isesekljanega česna, sol in poper, da dobimo nadev. Testo rtco razvaljamo na pomokani deski. S kolescem ga razre- sno na pravokotnike, na vsakega položimo žličko nade- li, robove premažemo s stepenim jajcem, nato zložimo in Brobovih stisnemo. Žlikrofe skuhamo v osoljeni vodi, vendar ifisto do konca. Ko so še malo trdi, zavremo v drugi kozi- ipivo, žlikrofe poberemo s penovko iz vode in jih damo v ivo. Pustimo jih, da se počasi kuhajo 7 do 8 minut. V tem 2SU morajo vsrkati skoraj vse pivo. Prelijemo jih s smeta- »in zabelimo z maslom, premešamo in pustimo na ognju Enekaj minut. Nato jih potresemo s sirom in takoj ponudi- lo. Opečene sirove rezine Za 4 osebe potrebujemo: 30 g masla, 2 žlici piva, poper, ^^ine sira (trapist), 4 kose belega kruha, sol, poper, 50 g ^rgarine. V nepregorni posodi razmešamo maslo in pivo, nato do- nastrgan sir, sol in poper. Posodo pristavimo na šte- ilnik, na majhnem plamenu in med mešanjem segrevamo "^l^j minut, da dobimo kremasto zmes. Kruh narežemo na l*3vokotnike in ga zlato opečemo na margarini z obeh stra- JJ'Pečico segrejemo na 200 stopinj. V pekač položimo ope- kruhove rezine, namažemo jih s sirovo kremo in peče- »105 minut. Ponudimo jih še vroče, s pivom. pecivo Olivni piškoti ^ testo potrebujemo: 200 g moke, 1 izravnano žličko finega praška, 1 izravnano žličko soli, lJ,lico vode, 125 l^dsla, 125 g nastrganega sira, 1 kozarček oliv, polnjenih '^^priko, 1 rumenjak. Za okras: 125 g gnjati, kisle gobice,' ^^ kumarice. moke, pecilnega praška, soli, vode, masla in sira zame- no krhko testo in ga postavimo za 30 minut na hladno. Iz oblikujemo kroglice, v vsako potisnemo olivo. Pol- J^^e kroglice premažemo z rumenjakom, posadimo jih na ^itiaščen pekač in pečemo v ogreti pečici 15 minut, da j^o zarumenijo. V vsako kroglico zabodemo zobotrebec, ^ Zobotrebec pa natikamo gobice ali kumarice aH redkvi- ^li zvito rezino gnjati. Piše: MAJDA KLANŠEK Pikantna jajca s pivom Za 4 osebe potrebujemo: 8 jajc, žlico nastrganega hrena, žlico gorčice, žlico sladkorja v prahu. 1 veliko kuhano rdečo peso, pol kozarca piva, pol kozarca stepene sladke smeta- ne, 2 žlici olivnega olja, sol. poper. Jajca skuhamo v trdo, nato jih ohladimo in olupimo. V pivu razmešamo gorčico, dodamo sladkor, poper, sol in hren, nazadnje primešamo še smetano, ki smo jo rahlo oso- lili, da se je lepše stepla. Rdečo peso olupimo in dobro sesekljamo v mešalcu, dodamo malo olja, da je zmes bolj gladka. Peso zamešamo v omako iz piva, smetane in hrena. Jajca položimo na pladenj in prelijemo z omako. Jed je posebno okusna, če so jajca v sredini še malo mehka. Narastek iz artičok in piva Za 4 osebe potrebujemo: 8 artičok. 100 g tanko rmrezane- ga sira, 3 žlice parmezana, 3 kozarce piva, 1 čebulo, 3 žlice drobtin. peteršilj, 25 g margarine, sol, poper Artičoke očistimo, operemo, nato jih narežemo na rezi- ne in jih pokapamo z limoninim sokom, da ne porjavijo. V loncu zavremo pivo in ga rahlo osolimo. V pivu kuhamo narezane artičoke približno 10 minut. Odcedimo jih in oh- ladimo. Nepregorno posodo namastimo z margarino. Na dno položimo plast artičok, nato plast narezanega sira, potre- semo z drobtinami. V ponvi segrejemo margarino, pre- pražimo sesekljano čebulo in peteršilj, ter solimo in po- pramo. Prepraženo čebulo potresemo na drobtine v peka- ču. Pokrijemo s plastjo artičok, na vrh potresemo nastr- gan parmezan in drobtine. Narastek pečemo v ogreti peči- ci pri 200 stopinjah pol ure. Ponudimo ga takoj, ko je pečen, z nastrganim sirom, s kruhom in s kozarcem piva. Klobasice s krompirjem Za 4 osebe potrebujemo: 500 g majhnih klobasic (kok- tejl hrenovk), 1 kg krompirja, 150 g masla, strok česna, peteršilj, kozarec piva, sol in poper Krompir umijemo, nato ga neolupljenega kuhamo 20 mi- nut. Odcedimo ga in še vročega olupimo in narežemo na rezine. Klobasice prebodemo, nato jih pečemo v ponvi na maslu, da porjavijo. Dodamo krompir, sesekljan peteršilj in česen ter med mešanjem pražimo 10 minut. Osolimo, popramo, zalijemo s pivom in pečemo še nekaj minut. Po- nudimo za samostojno jed. Namesto malih hrenovk lahko uporabimo tudi običajne, a narezane hrenovke, lahko tudi narezane kranjske kloba- se. Pazimo le, da klobase niso premastne. Št. 14-4. april 2002 34 pisma bralcev Prejeli smo Ogrevanje u Plavi laguni Dolgo sem odlašal s pisa- njem tega pisma in upal, da se bo nekaj vendarle premak- nilo, danes pa sem izgubil po- trpljenje. 29. 3. 2002, ura je 14., zu- naj sije sonce, napovedova- lec na radiu poroča, da je v Celju 18 stopinj C, radiator- ji na Ljubljanski 54 pa so to- pli. Vsi petki (te sem sprem- ljal) v mesecu marcu, razen enega, so bili podobno topli, naša stanovanja pa ogrevana. Vendar, kot se je pokazalo ka- sneje, ne vsa. Ko sem pokli- cal predsednico hišnega sve- ta, da se na lastno roko pre- priča, da so radiatorji na se- verni strani hiše (Ljubljanska 54) zelo topli (po njenem to- pli), mi je obljubila, da bo stvar uredila. Dodala pa je, da so v vhodu na Ljubljanski 58, kjer stanuje sama, radia- torji mrzli. Kot nekateri stanovalci že dolgo vemo, je regulacija ogrevanja po vhodih (teh je šest) različno nastavljena. Ta- ko stanovalci na Ljubljanski 54 plačujemo za ogrevanje 277 tolarjev na kvadratni me- ter, na Ljubljanski 58 pa 228 tolarjev. Zakaj tako? Predsed- nica hišnega sveta pravi, da zato, ker ji nihče ne pove, da je v stanovanju pretoplo. Na vhodu, kjer stanuje sama, pa so ji ljudje to povedali. Za- kaj sporočati, če pa imamo tehniko? Kot kaže, vsa ta krmilna tehnika, ki da jo baje ima- mo, ne deluje, saj mora »kur- jač« zjutraj priti in peč priž- gati, zvečer jo mora ugasni- ti, čez dan pa deluje, kot pač deluje (enako velja za nede- lje). Celjska energetika je se- veda zainteresirana za čim večjo porabo zemeljskega pli- na, ki ga spustijo skozi peč (s tem je tudi zaslužek več- ji), saj mi ovce (stanovalci) itak vse plačamo. Izjava di- rektorja Energetike Celje v de- cembru 2001 v dnevniku De- lo, da imajo zaradi nenormal- no toplega prehoda jeseni v zimo izgubo, pa tako pove vse. Sam sem se angažiral in naredil anketo med stanoval- ci Ljubljanske 54. Iz te je raz- vidno, da je v stanovanjih pre- toplo in da ljudje zapirajo ra- diatorje (ali odpirajo okna), pripravljeni pa so investirati v tehniko, ki bi omogočila kontroliranje porabe. Dal sem pobudo, da nam pred- stavnik Atrija pride predsta- vit projekt, kako zmanjšati porabo energije (v Kraigher- jevi ulici v Celju ta projekt teče že 2 leti in prihranek je 21 do 29-odstoten. Ta pred- stavitev je potem res bila, vendar sta bila predstavnika stanovalcev, češ da čas za iz- vedbo ni primeren, proti. Osnovali smo skupino, ki bo na čelu z predstavnikom Atrija naredila simulacijo pri- hranka energije in stroškov dodatne regulacijske tehni- ke, za Ljubljansko 54. Mo- goče jih bo ta prepričala. Poudarek mojega pisanja je na tem, da naj pustijo nam stanovalcem (plačnikom), vplivati na to, kdaj in koliko nas bodo (se bomo) ogreva- li. Za nas skrbijo ljudje, ki ne obvladajo svojega dela ali pa jim ureditev razmer eno- stavno ni v interesu. Povsod poslušamo in be- remo, kako je treba varčeva- ti z energijo in naravnimi bo- gastvi, pri nas pa se obnaša- mo prav po balkansko. Upam da nas bo srečala pa- met in bo v novi kurilni se- zoni bolje. P.S.: Kot kaže, »kurjač« ni dobil velikonočnega dodat- ka (za vžig in izklop peči), zato so nas ogrevali kar 24 ur. ROBERT KLAKOČER, Celje Nisem središče uesoija Gospodu Viliju Erjavcu se zahvaljujem za njegov pris- pevek z naslovom Telefonski imenik in Pavlihova pratika, objavljen v rubriki Pisma bralcev v 12. številki Nove- ga tednika. Zdaj ga dopolnju- jem. Vem, da stotim odgovoriš, če molčiš. In tako sem sprva tudi nameraval. A žal moram narediti izjemo, ker je bilo to zame le nekoliko prehu- do. Nekako čutim, da je to pi- sanje uperjeno osebno vame in celo naročeno. Glede vsebine pa tole: Sem tudi ljubitelj astronomije (kdo neki ni) in vem, da ni- sem središče vesolja, kot tu- di gospod Vili Erjavec ni. Ni pa mi jasno in ne vem, kje neki je gospod Vili pobral ali pomešal podatke o obrcanem Flokiju. Da bo jasno: takšne živali pri nas nismo nikoli imeli in je tudi nimamo. Ni- ti nisem o čem takem pisal. Naj zaključim. Najbrž bo imel gospod Vili, ki ga moti- jo drobne stvari, o katerih sem pisal in na katere sem opo- zarjal, kar veliko povedati na, recimo, prispevek v zad- nji številki Novega tednika v rubriki Pisma bralcev z na- slovom »Rešili so muco. Na koncu pisma gospod Vi- li pravi, da se je izkašljal. Tudi zdravniki pravijo, da se je iz- kašljati zdravo, če si v prsih zabit in prehlajen... Zameril pa nisem. Z najboljšimi željami! VLADO PAREŽNIK, Mozirje ihihvale Pomladni utrip v domu upoicojencev Vsako leto se veliko mla- dih fantov odloči za drugač- no služenje vojaškega roka. Tudi v domu upokojencev Šmarje pri Jelšah imamo že drugo generacijo mladih fantov. Prišli so iz različnih krajev Slovenije, iz Rogaš- ke Slatine, Kozjega, Mari- bora po eden, trije iz Celja, dva pa iz Prekmurja. To so zdaj »naši« fantje. Vsi so pridni kot mravljice in ubogljivi, saj delajo vse, kar jim nadrejeni naročijo. De- lajo tudi ob nedeljah in praznikih. Po usmiljenosti in prijaznosti se še posebej odlikujeta Prekmurec Igor in Klemen iz Kozjega. Go- tovo vesta, da prijaznost iz- boljšuje življenje ter da osamljenim in bolnim lju- dem veliko več pomeni to- pla prijazna beseda, kot pa vsa zdravila. Hvala vam, fantje, za vse, kar ste in še boste štorih dobrega za nas stanovalce. V bodoče vam želimo predvsem zdravja, moči in poguma pri prema- govanju vsakdanjih življenj- skih težav v tem razburka- nem svetu. Kot vsako leto, smo v šmarskem domu upokojen- cev tudi letos praznovali 8. marec in 40 mučenikov. Že dan pred 8. marcem smo v skupini za samopomoč (skupaj z moškimi) prepe- vali, postregli so nam s ka- vo, nazadnje pa je gospa Pra- nja vsem razdelila darila z lepimi voščili. Na sam praz- nik žena pa so nam tera- pevtke že zjutraj razdelile rože lončnice in nam zaže- lele vse lepo. Naslednji dan smo se zbrali v dvorani jedilnice, kjer nas je razveselila fol- klorna skupina iz Mestinja. V polni dvorani so zaplesa- li vrsto narodnih in gorenj- skih plesov, med premorom pa so nas zabavali osnovno- šolci z igranjem na klavir, flavto in harmoniko. Nazad- nje so nastopili godci po- sebne vrste, saj so ob sprem- ljavi dveh harmonikarjev uporabili vse stare kmečke inštrumente, od žage, ko- se, grabelj, stolice za kle- panje, do »rifl mašine«. Na- zadnje smo bili pogoščeni z dobrim pecivom in vinom. Iskrena hvala upravi do- ma za lepa doživetja. HILDA LOKOVŠEK, DU, Šmarje pri Jelšah Praznovale smo dan žena Vodstvo Društva upoko- jencev iz Slivnice je orga- niziralo lepo slavje na dan žena. Tokrat smo prazno- vali na Ponikvi. Najprej smo si ogledali rojstni dom Antona Martina Slomška, tega velikega Slovenca. Gospod župnik nam je po- vedal marsikaj iz njegove- ga življenja ter nam poka- zal tudi film o Slomškovem življenju in kraju, kjer je služboval. Po ogledu nje- govega rojstnega doma smo se napotili k znanem kmeč- kem turizmu Fatur, kjer smo se prijetno zabavali. Za dobro voljo sta skrbela zna- na muzikanta Franček Žu- raj in Karel Artiček. Naj- starejše udeleženke so bi- le tudi obdarovane. Zato se v imenu vseh ude- ležencev prisrčno zahvalju- jem našemu vodstvu, pa Frančku in Karlu za glas- bo, obema šoferjema pa za previdno in varno vožnjo. CILKA KLADNIK, Slivnica DESKANJtl PO SPLETU Dobre novice Da, tudi to obstaja. Na sve- tovnem spletu boste našli strani, ki posredujejo izključ- no dobre novice. Ena izmed njih je Good News Netvvork (www.goodnewsnet- work.org), stran, ki obstaja že pet let. Se pravi, da gredo dobre novice lepo v promet, če se lahko tako izrazim. Pet let na Internetu namreč ni kratka doba. Stran je postavila in jo še da- nes vodi hiperaktivna Geral- dine Weis-Corbley, dinamič- na mati treh otrok, ki se je le- ta 1997 očitno naveličala te- ga, da v medijih prevladujejo slabe novice. Novinarski mački se zdaj najbrž že prijemljejo za glavo in si mislijo, češ, kak- šna dolgočasna spletna stran mora to biti. Končno je eno izmed nepisanih pravil novi- narstva tudi rek, da je slaba novica dobra novica. Pa očit- no ni povsem tako in Geraldi- ne skuša dokazati, da so novi- ce lahko zanimive, tudi če so dobre. Heh, sliši se smešno, ampak tako je. In res, ste se že kdaj znašli v položaju, ko ste bili preprosto siti temnih oblakov, ki so jih k vam priklicale novice o poža- rih, potresih, vojnah, nesrečah, revščini in pomanjkanju? Naj- brž se vam je to že zgodilo in to ne enkrat. In prav na takšno občinstvo cilja ta stran. Sicer pa stvar niti ni tako utopična in čeprav bi nemara kdo uteg- nil takšnemu načinu - morda malce tudi upravičeno - obesi- ti etiketo eskapizma, ima vse skupaj povsem logične teme- lje, ki stojijo na psihološki in zdravstveni podlagi. Weis-Corbleyeva gradi svo- jo filozofijo na tem, da pozi- tivne informacije pomagajooi ganjati občutek brezupnosi s katero smo po malem ofe ženi vsi. Češ, saj ne more® pomagati, da se vse to dogajj Kar je po svoje tudi neke vrg eskapizem in potem res nesis rimo nič za izboljšanje. Toj potem povsem enako, kaki zatiskanje oči pred slabimiii formacijami. Ali pred info macijami nasploh. Toliko globalni filozofiji, zdaj pa! zdravstvena plat, ki je pravz; nimiva. Po navedbah psihol gov lahko naše psihično p čutje namreč močno vplivaii zdravje, zato bi se naj v izogi zdravstvenih težav izogibali n gativizmu in črnim mislim. Stvar sama po sebi nitii tako brez soli. Biokemiči reakcije v našem telesu so po velikim vplivom naše psih zato lahko že dosti storim zgolj z vedrim pogledom d svet. In ravno to počne Goc News Netvvork. Seveda je I zdaj povsem stvar izbire po sameznika. Pa dovolj filozofiranja. Gre mo k tehnikalijam. Strani s po tehnični plati vidi, da 2 njo skrbi le ena oseba, vends to sploh ni ovira, saj je tub vsebina ključnega pomena. N( vice so razdeljene po podroc jih, ki olajšajo prebiranje, do bre novice pa lahko prispeva jo tudi uporabniki sami. Int< je pravzaprav vse, kar je treW vedeti o tej strani. Hja, že toj< samo po sebi dobra novica. VASJA OCVIRJ vasja@slowwwenia.coJ modri telefon Brez dovoljenja ne gre 24-letni Andrej iz Celja je pred dvema letoma opravil vozniški izpit za vožnjo z motornim kolesom do 350 ccm. Ob tem je dobil potrdi- lo o opravljenem izpitu, po njegovi izjavi pa ga nihče ni opozoril, da je treba to nemudoma vpisati v voz- niško dovoljenje. Po dveh letih, kar je izpit vpisan v vozniško dovoljenje, imet- nik namreč pridobi pravi- co do vožnje tudi višjih ka- tegorij motorjev. Andrej se je vse doslej vozil zgolj s potrdilom. Ko je ob tem že- lel dovoljenje za višje ka- tegorije, ga ni dobil, ker opravljen izpit pač ni vpi- san v vozniško dovoljenje. Modri telefon zdaj sprašu- je, kaj storiti in kako to, da ga na opisani postopek nih- če ni opozoril. Matevž Majcen iz Uprav- ne enote Celje odgovarja, da je opisani zaplet sicer mogoč, ni pa prav verjeten. Kandi- dati za opravljanje izpitov morajo pred praktičnim de- lom opraviti tudi izpit iz cest- no-prometnih predpisov, kjer jasno piše, da je potrdilo o opravljenem izpitu zgolj do- kument, ki omogoča takoj- šen dvig vozniškega dovolje- nja. Postopek po predpisih je zdaj sledeč: Andrej mora čimprej dvigniti vozniško do- voljenje, za kar potrebuje eno fotografijo, če je od oprav- ljenega izpita že minilo več kot dve leti, pa tudi zdrav- niško spričevalo. Potem bo najbrž moral počakati še dve leti, da bo smel voziti »tež- je« motorje. »Ponavljam - po- trdilo sšmo vožnje ne dovo- ljuje, za to je treba imeti ve- ljavno vozniško dovoljenje. Če bralec želi še podrobnej- ša navodila, pa ga vabim, da se oglasi pri meni po dodat- na pojasnila in navodila,« je odgovor sklenil Matevž Maj- cen. (BS) Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mal novinar Branko Jeranko. Na telefonsko številko 031/569-581 ga lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedelj- kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-100. bio koledar Št. 14 • 4. april 2002 MALI OGLASI - INFORMACIJE 35 36 MALI OGLASI - INFORMACIJE 36 Št. 14 - 4. april 2002 MALI OGLASI - INFORMACIJE 37 Št. 14 - 4. april 2002 38 ZA RAZVEDRILO Št. 14 - 4. april 2002 INFORMACIJE 39 JAVNI VRTCI MO Celje vabijo k vpisu otrok za Šolsko leto 2002/03. Vpis bo potekal v času od 10.4.-30.4.2002 v posameznih zavodih. ^ftTEC TONČKE ČEČEVE Celje ^vpisoval otroke vsak dan med 8. in 16. uro pri vodji j^ote Hudinja, Ul.frankolovskih žrtev 36, za enoti Hudinja in 'sp.Hudinja gaberje, Mariborska 43 in J center, Kocenova 10, za enote Center, Aljažev hrib in Ljubečno. ^četrtek, 18. aprila 2002 bo ob 16.30 uri na sedežu zavo- ja v enoti Gaberje, Mariborska 43, predstavitev videofilma o ^h enotah Vrtca Tončke Čečeve in srečanje z ravnateljico ggtKo Vrbovšek. Vabljeni, jpletna stran: htt p: / / www. rcc-i rc. si / vrtec IfRTEC ANICE ČERNEJEVE CeUe dO vpisoval otroke v: ,enoti Sonce, Kajuhova ul. 5, vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure; ,enoti Mavrica, Čopova ul. 21, vsak dan od 7. do 15. ure; ,enoti Luna, Ljubljanska 48, vsak dan od 7. do 14. ure. Ob vpisu si boste z otrokom lahko ogledali želeno enoto in ob pogovoru z vodjo ali ravnateljico dobili odgovore na Vaša vpra- šanja. VRTEC ZARJA Celje bo vpisoval otroke na: ,upravi, v Zagajškovi 8, vsak delovni dan od 7. do 15.ure, ob torkih do 16. ure. Včasu vpisa bomo imeli ob torkih DAN ODPRTIH VRAT . od 10. do 12. ure se lahko z otrokom pridružite igri na igrišču .od 13. do 15. ure boste lahko pokramljali z vodjo enote in dobili odgovore na vse, kar Vas zanima. [ ISCEMODOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu p9-06-02 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Od- plni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. V Trnovljah so našli 8-letnega križanca. V Celju so našli 6-letnega siamskega mačka V Lokrovcu pri Celju so našli 5-letno mešanko. VODNIK Gledališče SLG - Chicago 8. 4. ob 11.30 za abonma Združeni mladinski; Ločitev 5., 9. in 10. 4. ob 20. uri na Odrupo- dodrom, za abonma po po- sebnem razporedu in za iz- ven; Moje srce je v Zvorni- ku ostalo 9. 4. ob 10.30 za abonma Srednje ekonomske šole in 10. 4. ob 17. uri na Odrupododrom, zaključena predstava. Kulturni dom Trnovlje 5. 4. ob 19.30 komedija »Na viš- jem nivoju« v izvedbi an- sambla Gledališča Toneta Ču- farja z Jesenic, 6.4. ob 19.30 pa komedija »Vse se da... če ženske hočejo«, v izvedbi Odra treh herojev Pirniče pri Medvodah. Plesni forum Celje 6. 4. ob 20. uri gledališka erotič- na drama z naslovom Davi- dova rdečelasa smrt. Koncerti Narodni dom Celje 4.4. ob 17. uri koncert Otroškega pev- skega zbora osnovnih šol La- va, Dobrna, Vojnik, Frana Kranjca in Frana Roša Celje, Dobrna in Štore, ob 19.30 pa koncert Mladinskih pevskih zborov iz Ljubečne, OŠ Lava, Hudinja in III. OŠ Celje, Me- šanega mladinskega zbora Šolskega centra Celje, Dekliš- kega pevskega zbora Gimna- zije Celje - Center in Mešane- ga mladinskega zbora I. Gim- nazije v Celju. Dvorana Glasbene šole Ce- lje 4. 4. ob 20. uri večer črno- bele čarovnije (klavirski re- cital) v izvedbi Primoža Ma- vriča. 5. 4. ob 19.30 pa kon- cert violinistke Brine-Nataše Zupančič, diplomantke na Akademiji za glasbo v Ljub- ljani in pianistke prof. Larise Čanji. Hotel Evropa 5. 4. ob 20. uri koncert Mance Urbane, ki bo predstavila Potovanje skozi stoletje muzikala. Kot gost ve- čera bo zapel Miha Alujevič, za glasbeno spremljavo na kla- virju pa bo poskrbel Jaka Pu- cihar. Kulturni dom Vitanje 6. 4. ob 19. uri četrto srečanje ljudskih pevcev in godcev, KUD Sveti Vid. Telovadnica OŠ Frankolo- vo 7. 4. ob 16. uri tradicio- nalno 11. srečanje narodno- zabavnih ansamblov z naslo- vom »Ostanimo prijatelji«. Zlata dvorana Zdraviliš- ča Laško 4.4. ob 20. uri kon- cert Celjskega okteta. Plesni forum Celje 5.4. ob 19.30 »Celjski večer z...« fran- cosko rockovsko skupino MacZde Carpate. Osnovna šola Ljubečna 5. 4. ob 19. uri slavnostni kon- cert ob 20-letnici delovanja Ženskega pevskega zbora KUD Ljubečna, z gosti. KK Ivana Cankarja Celje 5. 4. ob 20. uri glasbeni ve- čer z ansamblom Fra-fra. Razstave Savinov likovni salon Ža- lec razstava Slavka Krajnca, do 30. 4. Galerija sodobne umetno- sti 6. 4. ob 19. uri otvoritev razstave Osebno-politično. Likovni salon Celje razsta- va Stripburger, do 30. 4. Galerija Mozaik razstava del Štefana Marflaka, do 6. 4. Razstavišče Kulturnega centra Laško razstava grafik in akvarelov Arpada Šalamo- na, likovnega pedagoga, sli- karja in grafika. Pokrajinski muzej Celje etnološka razstava »V podo- be ujeti indigo«. Galerija likovnih del mla- dih na Starem gradu Celje razstava likovnih del - batik Štefana Durašina iz Kikinde in nagrajenih slovenskih likov- nih del razpisa Petrol 2001, do 10. 4. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Vojko Gašperlut; galerija Bo- rovo Vladka Sumrek, do 8. 5.; avla Splošne bolnišnice Celje »Svetovni dan zdravja«, do 5. 4.; galerija Volk Anita Zagoršek iz Loč, do 10. 4.; Kulturni klub Ivan Cankar risbe učencev OŠ Vitanje, do 30. 4.; Etol Janez Pečolar, do 15. 4.; hotel Štorman Celje Alica Javšnik, do 30. 4.; go- stišče »Pri Mihcu« Helena Malgaj, do 30. 4. in gostišče Hochkraut Tremarje Vlado Geršak, do 30. 4. Stalne razstave Muzej novejše zgodovi- ne Živeti v Celju in Sloven- ska zobozdravstvena zbirka. Hermanov brlog »Prometna pot v Hermanov brlog«. Sta- ri pisker »Zatirani, a nikdar poteptani«; atelje Josipa Pe- likana »Celje, ki ga ni več«. Delavnice, seminarji... Medobčinska zveza pri- jateljev mladine 4. 4. od 12. do 15.30 ure kiparska delav- nica z Lojzetom Pongrači- čem. Muzej novejše zgodovi- ne - Hermanov brlog 9. 4. ob 10. uri pravljica z ustvar- jalno delavnico »Potujmo s knjigo - moje kazalo«. Pod balkonom muzeja bo 6. 4. od 9. do 12. ure bolšji sejem. Ostalo oš Antona Aškerca Rim- ske Toplice 5. 4. ob 19. uri potopisno predavanje Iztoka Trčka o Sibiriji. Knjižnica Laško 9. 4. ob 19. uri potopisno predavanje Nikole Klašnja »Z avtošto- pom po Kurdistanu«. Zdravilišče Laško 8.4. ob 20. uri potopisno predavanje Francija Horvata »Avstralija v sliki in besedi«. Knjižnica Rogaška Sla- tina 10. 4. ob 17. uri sreča- nje z mladinsko pisateljico Janjo Vidmar ob zaključku akcije Knjižnica - vesolje za- kladov. SLG Celje 5. 4. od 11. do 17. ure - 4. Frankofonski dan. Poleg slovenskih, se bodo predstavili tudi dijaki iz Polj- ske in Francije s predstavi- tvijo dramskih in glasbenih točk v francoščini. f! KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 4. do 10. 4. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ter 5. in 6. 4. ob 22.30 družinska komedija Asterix in Obelix. Mali Union: od 4. do 10. 4. ob 19. in 21. uri srhljivka Iz pekla. Metropol: od 4. do 10. 4. ob 17. uri fantazijska pusto- lovščina E. T. - Vesolj ček, ob 19.15 in 21.15 pa akcijski tri- ler Civilna žrtev. 6. 4. ob 10. uri pa Asterix in Obelix: Mi- sija Kleopatra. Kino Žalec: 5. in 7. 4. ob 18. uri akcijski film Edini, ob 20. uri pa erotični triler Izvirni greh. Kino Vransko 5. 4. ob 20. uri vojna drama Nikogaršnja zemlja. PLANINSKI KOTIČEK ' -^itm -1- v- - Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v aprilu kar na pet pohodov. Že to soboto, 6. aprila, vabijo na Menino planino. Odhod bo ob 6. uri z avtobusne postaje ob Glaziji. 13, aprila vabijo na 23. planinski pohod na Štampetov most. Odhod bo ob 6.34 z železniške postaje v Celju. 14. aprila bo pohod po Koroški planinski poti. Na pohod bodo krenili ob 6. uri z avtobusne postaje ob Glaziji. 2L aprila se lahko pridružite pohodnikom na Snežnik in Kozlek. Ob 5. uri bo odhod avtobusa s postaje ob Glaziji. Od 27. aprila do 3. maja pripravljajo izlet na Slovaško. Prijave za ta izlet še zbirajo do 20. aprila. Za vse podrobne informacije lahko pokličete po telefonu 545-29-27 ah 040 324-669. Tradicionalno srečanje planincev V okviru praznika Mestne občine Celje bo na Celjski koči, priljubljeni točki Celjanov, tradicionalno srečanje planincev. Zbrali se boste to nedeljo, 7. aprila ob 8. uri pri Gasilskem domu v Zagradu. Od tam bo organiziran pohod preko Vipo- te. Po prihodu na Celjsko kočo bodo pripravili družabne igre, sestop pa ob 14. uri skozi Suhi potok do izhodišča. Vabljeni. Informacije po telefonu 492-48-51. M. MAROT Podjetje NT&RCd.o.o., direktor: Srečko Šrot. Poslovni sekretar: Vera Grešnik Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1200 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 28.800 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601- 106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek. Odgovorna urednica informativnega programa: Sergeja Mitič. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Aleksander Matelič. Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radioCš^ni-rc.si Uredništvo: Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Bojana Jančič, Brane Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan Kopušar, Mateja Podjed, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Tone VrabL Tajnica uredništva: Mojca Marot. Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Vesna Lejič. Koordinator trženja: Jože Cerovšek. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen Koprivica, Polona Rifelj; Telefon: (03) 42 25 000 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si Krizni center za mlade ima NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO. Odslej jih lahko pokličete na telefonsko številko (03) 493-050-30. št. 14 - 4. april 2002 ZANIMIVOSTI Za boljše življenje Fundacija Humanitarius, dobrodelna organizacija celjskega porekla, ki je bi- la menda »ustanovljena za splošno koristen in trajen namen«, se je znova odlo- čila pomagati ljudem, ki po- trebujejo pomoč. Dobesed- no, Na tokratni prireditvi Za boljše življenje so v celj- skem Narodnem domu zbi- rali denar za varovanke mestne Varne hiše. Rdeča nit celotnega veče- ra je bila modna revija do- natorjev ustanove, na kateri so se predstavili modna hiša Emporium, Industrija usnja Vrhnika, Vesna Škodnik-Ga- brovec, Peter Thaler, Tovar- na nogavic Polzela in Bata Ce- lje. Vso to modno bogastvo so nataknili na prelestna te- lesca manekenk, na katere sta pazila Celjan Igor Jelen (pod njegovim budnim očesom so bile slovenske zastopnice na izboru miss Hawaiian Tro- pic) ter Mariborčanka Ana Švorc. Svoje roke je na čed- na dekleta položil tudi celj- ski dreser pričesk Zoran Pa- sarič in ustvaril nekaj hudo bohotnih kreacij, Vesna Škodnik Gabrovec pa je skr- bela, da stilski izzivi niso bi- li preveč vsaksebi. Modni dodatki so bile to- krat glasbene točke, nekate- re so navdušile bolj, nekate- re sploh ne, vse prepreke pa sta spretno obšla medično- jezična konferansjeja, Vasi- lij Polič in Jernej Kuntner. Slednji je požel nekaj strast- nih pogledov, kakšnih deset let staro punče pa je pono- sno občudovalo črno čačko na roki in radovednim poja- snila, da jo je napravil sam Mercatori... SKO Foto: GK Člani skupine Veter, ki so nastopali na prireditvi. Suzi Kvas, vodja Varne hiše Celje, med modno oblikovalko Vesno Škodnik-Gabrovec in njenim možem. Znana velenjska manekenka Tatjana Tutan in Zvone Petek, lastnik jetja Pluton. Jure Bradač, mister Slovenije, ki se bo v kratkem udeležil tekmovanja za najlepšega moškega na svezu, in Peter Thaler. Igralec Jernej Kuntner in sodnik Vasilij Polič, voditelja prireditve. Št. 14-4. april 2002 40