List 33. Politiški oddelek. Družba sv. Cirila in Metoda. Miruli četrtek zborovala je v starodavnem Kranji družba sv. Cirila in Metoda. Zbrali so se bili rcdoljubi iz vseh pokrajin slovenskih in tako pokazali, da je v sedanjih razmerah prepotrebna družba. Ta družba je poleg diužbe sv. Mohorja gotovo najvažnejša, kar jih imamo Slovenci. • * Osnovala se ni z namenom, kakor nemški »Schul-verein", da bi potujčevala otroke, temveč jedino za to, da jim ohrani materni jezik. V ta namen snuje otroška zabavišča, snuje ljudske šole in izdaje primerne knjige Njeno delovanje je zares mnogostransko in zvezano z mnogimi težavami. Dosedaj je družba obračala največ svojo pozornost na Primorsko, kjer je zlasti osnovala ljudsko šolo pri sv. Jakobu v Trstu, katera šola slednje leto več stotin otrok reši poitalijančenja. Da je ta šola Italijanom trn v peti, še praviti ni treba, ker jasno priča, da Trst še ni čisto italijansko mesto in to tudi postati ne sme. Tukaj ob obalih Adrije pa tudi izvršuje družba sv. Cirila in Metoda veliko avstrijsko vlogo. Skušnja uči, da Slovenci, ki se poitalijančijo, zgube tudi avstrijsko domoljubje in se pridružijo iredenti. Kolikor otrok družba v Trstu ubrani potujčenja, toliko jih ohrani Avstriji. Dobre posledice delovanja naše družbe bi se posebno pokazale, ko bi prišli za slavno Avstrijo zopet burni časi. To šolo bode pa morala družba najbrž še dolgo vzdržavati, ker se kaže, da še ne dobimo tako hitro mestne slovenske šole v Trstu. Zadnji čas je pa družba obrnila svoj pogled na Koroško. V Velikovci, v nekakem središči slovenske Koroške, je sklenila osnovati svojo šolo. Že krik, kateri so nasprotniki zagnali proti tej šoli, nam kaže, kako je potrebna, v kratkem se bode otvorila, ako ne pridejo kake nepričakovane ovire. Ta šola bode daleč razširjala slo- vensko narodno zavest. Na Koroškem je le treba slovenskih ljudskih šol, pa se bode velik del dežele zopet zavedel slovenske narodnosti. Da slovenstvo na Koroškem še ni izmrlo, temveč se zbuja, kaže tudi to, da se celovški mestni očetje že začenjajo bati, da se gimnazija v Ce-lovci posloveni. Učna uprava je zaukazala, da se iz Gorenje Koroške ne smejo jemati dijaki v celovško gimnazijo, ker je beljaška gimnazija sicer prazna. Mestni zbor celovški* se je tega kar ustrašil, češ, morda se je to zaradi tega ukrenilo, da se bode gimnazija ložje poslovenila, ker se pomanjša število nemških učencev. Učna uprava seveda na kaj tacega ni mislila in je tudi hitro potolažila nemške Celovčane, da se jim še ni ničesa bati. Ta strah nemškega celovškega zastopa je pa vsekako jako pomenljiv, ker nam kaže, da gospodje sami v srci spoznajo, da je v Celovci toliko slovenskih učencev na gimnaziji, da bi vspevale slovenske paralelke. Seveda očitno tega ne povedo, ker bi radi, da bi Koroško v bodoče še veljala za nemško pokrajino. Sedaj seveda vlada še ne misli v Celovci osnovati dvojezične gimnazije, a s tem ni rečeno, da je stvar za zmiraj odložena. Ko bode dovolj slovenskih ljudskih šol na Koroškem, bode pa vlada morala osnovati tudi gimnazijo za koroške Slovence. S tem, da družba sv. Cirila in Metoda osnuje slovensko ljudsko šolo v Velikovci, stori torej prav za prav tudi jeden korak dalje do slovenske gimnazije v Korotanu. Družba je pa na Koroškem že dosedaj s svojimi podružničnimi shodi mnogo povzdignila slovensko narodno zavest. Pomen teh shodov se vidi že iz tega, da so nasprotniki napeli vse sile, da bi jih preprečili, pa se jim ni posrečilo. Da pa družba more vršiti svojo narodno nalogo, je pa treba, da jo podpirajo vsi Slovenci. Potrebe družbi se vedno večajo. Posebno letos je družba v veliki stiski. Zidanje nove šole v Velikovci jej napravlja velike stroške, dohodki so jej pa bili vsled potresa, ki je obiskal mnogo slovenskih pokrajin, skoro popolnoma usahnili. Želeti je pač, da bi sedaj toliko bolj Slovenci podpirali družbo, ko so se že nekoliko opomogli od ne- ------ 326 ------ sreče, ki jih je bila zadela velikonočno nedeljo. Posebno tiste pokrajine, katerih potres ni hudo zadel, naj podpirajo našo družbo. Podpiranje družbe sv. Cirila in Metoda bodi nekaka vseslovenska zadeva in glede te družbe naj nas ne ločijo nobeni strankarski prepiri. Pomisliti tudi moramo, kakšno veselje bi zavladalo v nemškem taboru, ko bi ta družba propala. S tem bi se osramotili pred svetom. Mi vemo, da noben Slovenec ne želi te sramote, za to smo prepričani, da bodo nadalje vsi Slovenci po svojih močeh donašali na žrtvenik družbe, da bode mnogla vršiti svojo nalogo v prid veri katoliški in narodnosti slovenski, katero si je zastavila.