V NAŠO OBČINO PRIHAJA SOP KRSKO
Sodobni po izdelkih in po razmišljanju
Poslopje iz temnega stekla ob Litijski cesti v Štepanjskem naselju, skozi katerega je komajda moč slutiti notranjost, kajti v njemu odseva bližnja okolica in nebo, je že marsikomu vzbudiio radovednost. V to, za naše pojme morda nenavadno stavbo, se je v teh nekaj dneh vselilo 140 delavcev iz inženirskega biroja SOP Krško. Delavci tega biroja, ki je sicer sestavni del tozda Opreme, enega izmed štirih tozdov delovne organizacije SOP Krško, so bili do zdaj raztreseni na treh lokacijah v Ljubljani, in sicer v občini Vič.
Z inženirskim birojem prihaja v našo občino nova in zanimiva dejavnost, hkrati pa tudi podjetje, ki ga današnji čas ni povozil. SOP Krško je specializirani izdelovalec industrijske opreme, ki se uporab-lja za površinsko zaščito lesa in kovin, ukvarjajo pa se tudi s teh-nologijo notranjega transporta in tehnologijo polnjenja steklenic. Če preprosto povemo, delajo stroje in naprave, ki jih povezujejo v linije.
Veliko število strokovnjakov jim omogoča, v inženirskem bi-roju je od 140 zaposlenih kar 100 elektro, kemijskih in strojnih in-ženirjev, da svojim naročnikom lahko ponudijo opreme na ravni najnovejših tehnoloških dosež-kov, z izvirnimi rešitvami, ki so vsakikrat prilagojene posebnim pogojem naročnika. Ponudba ob-sega široko izbiro izdelkov in sto-ritev, od prodaje posamične in standardne opreme do celotnega inženiringa z dobavo opreme »na ključ«.
SOP Krško je po proizvodnji četrto do peto podjetje v Evropi v svoji branži, v Sloveniji pa so sploh edini, ki se ukvarajajo z iz-delovanjem opreme za zaščito lesa in kovin. V tej veji so vodilni tudi v Jugoslaviji, saj zadovoljujejo kar 90 odstotkov vseh potreb lesne industrije po tej opremi, kovinske pa 80 odstotkov, če pri tem ne upoštevamo avtomobilske indu-strije.
Polovico vsega, kar naredijo, gre v izvoz. Gre za svetovni izziv, pravijo, ne samo za evropski, če-prav jim je doslej uspeJo izvažati ie v države zahodne in vzhodne Evrope in v nekatere azijske. Kot je povedal vodja inženirskega bi-roja France Janežič imajo za na-prej  podpisanih  kar  precej  po-
godb, saj so na tujih trgih konku-renčni. Njihovi inženirji so cenejši kot inženirji iz zahodnih evrop-skih držav, znanja pa nimajo nič manj.
V skladu z novo zakonodajo naj bi tozd Oprema kmalu postal sa-mostojno podjetje v okviru sestav-ljene organizacije SOP Krško. S Švicarsko firmo Wagner, ki je ena od številnih firm, s katerimi sodelujejo v Evropi, pa snujejo podjetje, ki bo imelo sedež prav v novem poslopju ob Litijski cesti 51. Če jim bodo posli kazali dobro, nameravajo inženirje zaposlovati tudi na novo. Najraje vidimo, so povedali v inženirskem biroju, da njihovi delavci stanujejo blizu službe, ker je to ena pomembnih stvari, ki povečujejo pripadnost podjetju. Želijo si, da bi ljudje, ki se zaposlijo pri njih, tudi ostali, saj je to za podjetje bolje.
Nova stavba bi morala biti zgra-jena že sredi lanskega leta, ko je delovna organizacija SOP Krško slavila 30 let (sam inženirski biro pa obstaja 22 let), vendar je gradi-telju Imosu ni uspelo dokončati. Zdaj je temna zgradba, ki ni samo lepega izgleda ampak tudi izredno funkcionalna, pripravljena za vse-litev. V inženirskem biroju so na-njo ponosni. »Pri nas dela veliko takih ljudi, ki jim delovni čas ne odmerja ura. Delamo več kot osem ur na dan, tudi ob sobotah in nedeljah. Toliko časa prebijemo v službi, da je prav, da je delovno okolje lepo. Prijeuio okolje tudi spodbuja k boljšemu delu. Naj se tudi po zunanjosti zgradbe vidi, kdo dela v njej. Mi ne žeJimo biti moderni le po lzdelkih, ki jih pio-dajamo, po razmišljanju, ampak ludi po načinu našega življenja,« je odločitev za tak videz poslopja ra-zložil   Ljubo   Drnovšek,   vodja,
marketinga v inženirskem biroju. Stavbo je po njihovi zamisli, ki se je oblikovala tako, da so po-dobne primere zgradb, ki so jih videli v tujini, prilagodili svojim potrebam, zasnoval arhitekl Janez Lajovic. Ker so v tej enoti zapo-sleni samo energetiki, ki se tudi pri svojem delu trudijo za varčno porabo energije, je tudi njihova nova poslovna zgradba zaradi ste-kla, v katero je tako rekoč oble-
čena energetsko varčna. Pozimi bodo za njeno ogrevanje porabili malo toplote, poleti pa bo zaradi posebnega odpiranja oken po-slopje hladno. Steklena fasada ni prav nič dražja od takih, ki smo jih običajno vajeni. Kot zanimivost naj še povemo, da ima hiša, ki je videti kot velik pravokotnik, v sredi atrij z vodometom.
DARJA JUVAN