GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, ts. junja 1956 LETO lil., ŠTEV. 45 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR kartoteke razvidno zdravstvene stanje invalida in uspeh zdravljenja. Za odolbritev Zdravljenja smo predvsem upoštevali medicinsiko- indikacijo. POROČILO 0 DELU SVETA ZA DELOVNA RAZMERJA IN SOCIALNO VARSTVO V latern času Je zavod obrav- naval sledeče število spisov tn Izdal odločb kakor sledi: prispelih spisov 49.747 (1954 pa 37.131), odločb pa Izdal 12.877 dota 1954 pa 17.789). Od leta 1954 izvaja zavod tudi revizijo o tem, če upravičenci Prejemajo dodatek v pravilnem znesku. Pri reviziji se je ugotovilo, da i® ostalo od skupnega števila 6737 primerov stanje ncspreme-nieno v 6329 primerih, ostalih je pa v obdelavi. Oo sedaj ugotovljena prednla-r'*a so znašala v posameznih *et'ih: v letu 1953 v 574 primerih naklonjena pravica do dodatka ®‘l pa je bil zmanjšan dodatek ‘er naloženo povračilo v znesku 26.064.694 din. V letu 1954 še regija po spisih. Predplačilo PSotovljeno v 1050 primerih, *n omenitvijo 11,185.466 din. — V*dna obdelava spisov in likvl-atura plačilnih list pa sta ugodila 819 primerov neupravičena prejemanja v znesku din “•617.547, skupaj torej 14,792.903 •narjev, podružnice pa še po-6b»j 5.050.382 din. Torej v letu 1955 izdanih 1198 V"rt'menltev za 24,853.401 din. I* ?*** iznešenega gradiva je raz-|.'l 1,0 kolikšna sredstva se tro-|Jo v socialnem zavarovanju, V?*0 pereča je skrbne organl-^'d.ja dela ter kontrola Izdatkov kako odgovorna je vloga sa-^°t«Dravnega organa in aparata. * Pretečeno obdobje je treba *°v,t, napredek ln uioeh, v !>bni pa so še veliki napori ^smeri ureditve zlasti zdrav-^nega varstva zavarovancev. *V. Invalidsko varstvo v r*ševanju invalidskih zadev hh«'u 1955 je prišlo do današ-pr., aPrememb predvsem za rad. invalidskih zadev iz fla uhll$ke pristojnosti s tem let,*0 se tl posli v preteklem " utrdili. H^iedp^l, ki urejajo invalidih ra»lvo. v mnogih primerit, kažejo pomanjk’jivosti ln lnVil^r*jo več urejati potreb hoti! uv' kl 80 P°s,etlica eko-kega tn socialnega politič- (Nadaljevanje In konec) nega razvoja naše države. Sedanji predpisi zagotavljajo Invalidu denarno nadomestilo za delovno nesposobnost, določeno zaščito ln prednost pri Zaposlitvi. Nc dajejo Pa stimulacije in solidne poklicne rehabilitacije. Tečaji, ki šobili organiziranj do leta 1955 od strani invalidske organizacije, so bili enostranski in nenačrtni ter z njimi ni bilo mogoče invalidom nuditi take strokovne izobrazbe, kakršna se je zahtevala na službenem mestu. Invalidom se ni nudilo šol s širšim teoretičnim in strokovnim programom in s pravico javnosti. Poleg tega pa je bila splošna izobrazba invalidov nizka, tako da so se mogli zadovoljiti s trenutnimi delovnimi mesti in je vsako krčenje aparata prizadelo prav te invalide. Tako imamo danes vrsto primerov nepravilne zaposlitve invalidov, ker so se morah nekateri zadovoljiti s takimi poklici, k! jim psihično in fizično ne ustrezajo. Obstajajo primeri, da se v delu ne poglabljajo, da si želijo spremeniti stroko, če pa to ni mogoče, pa puščajo uk oz. poklic ter se zadovoljujejo s priložnostnim delom alj pa trafikami. V zadnjih dveh letih se je bolj sistematično pristopilo k rehabilitaciji vojnih invalidov, ki jim daje polno strokovno usposobljenost zu poklic, ki je primeren njihovi invalidnosti. Ugotavljamo pa, da je Interes invalidov za prekvalifikacijo danes minimalen. Težji invalidi imajo denarno nadomestilo precej visoko tn ne čutijo materialne potrebe drugi pa kažejo znatno neslgurnost glede sposobnosti za rehabilitacijo. Osnutek novega zakona upošteva vse zgoraj navedene pomanjkljivosti in daje upanje, da bomo na njegovi osnovi v bodoče lažje reševali družbeni problem vojaških voj Inval >v Težnja, da ni Izhodišča našega dela le denarno nadomestilo se je odražalo v vsem našem delu pretečenega leta. Zato se uveljavlja načelo, da je treba Invalidu v prvi vrsti omogočiti vrnitev v proizvodnjo tn na pravilno zaposlitev. V cilju, da prenehamo z neomejenim trošenjem proračunskih sredstev vsled pomanjkljive evidence in kontrole, kakor tudi zaradi pretiranih zahtev nekaterih invalidov. smo pri našem delu že v preteklem letu dosledno ločevali socalnp podpiranje načela potrebne Invalidne zaščite. Prispevali smo s tem k zavesti invalida. da se počuti kot enakovreden član naše socialistične družbe. Nadaljnja značilnost pa se kaže v spremembah na različni problematiki in obsegu dela kot posledici reorganizacije okrajev. Z združitvijo poslov bivših MLO Ljubljana, OLO Ljubljana-oko-Lica in deloma OLO Postojna, Novo mesto in Kranj, se je poslovni delokrog uprave močno povečal. Nasproti sedanjemu obsegu predstavlja biv. MLO Ljubljana 45% ostali okoliš pa 55”/«. V začetku septembra 1955 je bil del 'invalidskega varstva prenešen na komune. Občine izdajajo objave, za brezplačno vožnjo in 75»/» vozno ugodnost, nadalje bolniške liste ter kom-pletirajo spise za invalidsko svojstvo. Spričo mnogoštevilne in pogosto me"njane zakonodaje se del občin še ni znašel pri svojem poslu. Predvsem imajo težavo pri izdajanja voznih ugodnosti in bolniških listov. Čeprav so vse pravice invalidov s predpisi urejene in je to delo stvar upravnega postopka, je z ozirom na nevarnost subjektivne presoje, vendar le konkretno reševanje urejeno v okviru družbeno upravnih organov. 1. Sestav in delo družbeno-upravnega organa Odbor za Invalidske zadeve je imel v teku svojega dela 4 seje, na katerih je obravnavaj, kako naj se izvaja revizija invalidskih upravičencev ln sestavil predlog za izvedbo ankete med vojnimi vdovami. Odbor se je bavil s problemom rehabilitacije gluhih m slepih. Na tej podlagi je bil Izvršen pregled teh oseb In določeni tisti, kt se predlagajo za rehabilitacijo in so potrebni podpore. Komisija za invalidska svoj-stva ln revizijo te na 18 sejah obravnavata 202 prijavi za invalidska svojstva in po proučitvi dela stavila predlog alt se svojstva prizna. Kriteriji komisije so dobro izdelani in le v redkih primerih se komisija pr! LRS s Predlogi ne strinja. Obravnavala je tudi 39 revizijskih orlmerov In predlagala odvzem svojstva 10 osebam. Komisija za Invalidski In otroški dodatek: je Imela 15 sej, na katerih je obravnavala 1183 primerov. Od obravnavanih prijav je odklonila pravico do Invalidskega ali otroškega dodatka v 137 primerih. Komisija za klimatsko In to-nliiko zdravljenje je v preteklem letu pregledala 443 invalidov In odobrila zdravljenje 249 I prosilcem. Komisija je ob pri- liki pregledov imela na razpolago zdravstveni list ambulante, kjer Invalid prebiva. Ustvarili smo zvezo med posameznimi zdravljenji in je s tem lz 2. Število vseh vrat invalidskih upravičencev a) Število vojaških vojnih Invalidskih upravičencev po skupinah: i. ii. m. iv. v. VI. vii. vin. IX. X. 39 118 51 177 1015 217 381 341 405 340 meseAno štev. inpl ač. pnvpoiV.Je uipr. invalidnim na osebe osebnih voj. vojnih invalidov 2181 6,335.900 — 2.790.-3 vdov 2100 2,697.320 — 1-283,—3 roditeljev 2872 4,007.800 — 1.387.-3 sirot 516 625.400 — 1.212.-3 Skupaj vojaških vojnih invalid, upravičencev 7689 13,666.420 — 1.291,—3 b) število mirnodobnih invalid, upravičencev: osebnih invalidov 8.3 vdov 3 roditeljev 39 skupaj mirnodob. inv. upr.. 130 c) število italijanskih inv. upravičencev: osebni 1 družinskih 5 skupaj upravičencev do začasne pomoči 6 14.400,— 2.400,—3 č) število začasnih invalid, upravičencev: 206 osebnih 50 družinskih upravičencev 10 skupaj vseh vrst priznanih inv. svcUstev: 8041 13,680,520— 1.708.-1 Umrlih je 130, odseljenih 30, Invalidsko svojstvo je bilo odvzeto 11. skupaj je bil odpad 171 upravičencev. Osebni vojački InvaJIdi in mirnodobni so um.ril to sledečih skupin: I. H. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. — 52 33 3 7 6 S 6 Povprečna starost umrli je do V. skupine 55 let, do X. skupine je 62 let. 3. Invalidski dodatek: mesec januar avgust september december štev. upr. 175 183 541 459 znesek din 650.000 342 020 1,695.000 1,976.850 Od skupnega števila upravičencev 458 je Invalidskega dodatka po 3.500,— 343 je Invalidskega dodatka po 4.500. 116 (25,2%) Povprečje Izplačanega tnva-1 cembru 1954 din 3.71*. , v letu Hdskega dodatka je bilo v de- 1 1955 pa 3.927.—. , 1. Otroški dodatek mesec januar avgust september december štev. upr. 193 184 275 250 štev. otrok 286 269 603 569 znesek din 741 885 817.817 1,223.173 1,524.810 Povprečje izplačanih otroških I 2.594.—, v letu 1955 pa 2.722 din doklad je bilo v letu 1954 diin | na enega otroka. 5. Invadilsko varstvo v letu 1955 ja) zdravstvene storitve: zdravstvenih receptov in vrednost zdravil 3.606 nabavljenih očal 129 v bolnicah zdravlj. oseb 428 oskrbnih dni 8.283 ambulantnih pregledov in zobozdravljenj 6.508 reševalnih voženj 205 prevoženih km 5.640 ortopedi ranih oseb in stroški ■ 1.774 Povprečna vrednost recepta je bila 1954 din 286,— leta 1955 pa din 233.—, dočim znaša povprečna vrednost recepta pri Zavodu za soc. ziavraovanje 174.—. i b) kopališko zdravljenje 99 c) klimatsko zdravljenje 150 vrednosti povprečje 844.224 — 231.460 — 233.— na recept 1790.— na očala 7,896.435,— 952.— na osk. dan 1,271.474,— 178.— na pregled , 219.421 — 39.— na km 7,131.919 — 4019.— na osebo Stroški zdravstvene zaščite so se v preteklem letu zvišali od din 5.486.—, leta 1954 na din 6.129.— leta 1955 pri enem upra-i vičencu. a_ 53 le 5.5 S* ■61« £2 Is o £ £«T3 £3 1845 1,439.719 — 780 — 3405 2,689.950 — 790 — skupaj 249 5250 4,129.669,— 787,— č) vozne ugodnosti v letu 1955: Izdanih objav za 75°/o vozni popust 2.100 « « « 100%, « « 450 « legitimacij za 75% popust 98 d) Ortopedski pripomočki Za nabavo ortopedskih pripomočkov — razen protez in ortopedskih čevljev — smo sklenili pogodbo s podjetji, ki so nam nudila najugodnejše pogoje. S tem smo uspeli znižati stroške aa te pripomočke od din 8.422.— v letu 1954 na din 7.770,— v le. tu 1955 pni upravičencu. Predpisi o dajanju protez nestimulativno vplivajo na Invalidske upravičence. Nakazila se vrše po določeni minimalni trajno-»tni dobi, ne pa po dejanski potrebi. Zato vidimo pri tem delu nepravilne pojave in sicer — preprodajanje, pretirane zahteve invalidov, ki niso v skladu niti s precej širokimi predpisi 6-n pretirane cene »Soče« (brez konkurence). Te pojave smo deloma preprečili z nabavo pripomočkov pri več podjetjih, nadalje s točno evidenco trajnostnih rokov ta s kontrolo. V glavnem so invalidi s tako rešitvijo zadovoljni, z izjemo ne,kaj primerov, da jim to ne ugaja, ker jim je »So- ča« nudila škornje in gojzerje namesto visokih čevljev ali pa jim je izdajala usnje. Prekinili smo s staro prakso in uredili tako, da lahko nabavi invalid svoje potrebščine po lastnem Okusu s tem, da plača razliko v ceni sam. Poseben problem za nas in invalide je slaba izdelava protez, katere izdeluje podjetje »Soča«. Invalidi s protezami niso zadovoljni zaradi izdelave in zaradi slabe kvalitete materiala. Nekemu invalidu smo leta 1955 plačali za popravila samo ene proteze din 25.841.—, v drugem primeru pa, ko je bila proteza Izdelana junija 1955, smo plačali do konca leta za njo že 11.000 din popravil. Tako stanje pro-tetike ni več vzdržno ne le zaradi visokega odstotka okvar na protezah, ampak tudi zaradj zaposlovanja invalidov, ker je to organsko vezano na proteti-ko. Tekom leta smo nabavili 917 invalidom 983 raznih ortopedskih pripomočkov in plačali 637 popravil. 6. Celokupni denarni izdatki za leto 1955 Izplačano na invalidninah din « na Invalid, dod. din « na otrošk. dod. din « na začasni pomoči din Izplačano za ortopedske pripomočke din « za zdravila din « za topliška zdrav, din « za kllmat. zdrav. din « za bolniška zdrav. din « za ambul. pregl. din Vsega skupaj din 172,741.774 — 19,648.509,— 18,040.698,— 69.100,— 210,500.031,— 7,131.919 — 1,075.684,— 1,439.175.— 2,690.494 — 7.896.435 — 1,490.895,— 21.724.602 — 232,224.683.— 7. Pregled dela uslužbencev v administraciji Obseg m porast dela je razviden iz dejstev, da prihaja na Invalidsko upravo olb uradnih dnevih tekom 3 ur povprečno 30 i ljudi. V času od 1. 9. 1955 do konca leta smo prejeli 2866 vlog in rešili 2358 zahtevkov. V septembru je bilo rešenih 330 vlog. oktobra 088 novembra 821 in decembra 760. Poleg tega pa smo izdali 7981 izplačilnih knjižic. Leta 1955 je bilo izdanih raznih odločb za otroški in invalidski dodatek, za klimatsko in topli-■Sko zdravljenje ter regulacijskih odločb 2120, Poleg tega je Invalidska uprava Izdala 936 prevedbenih odločb, ki urejajo invalidske prejemke od 1. 7. 1952 dalje. V najtesnejši zvezi s splošnim invalidskim varstvom je bilo treba obravnavati tudi priznanje oziroma odklonitev invalidskega svojstva. Tekom leta 1955 smo rešili 404 primere ter jih z našimi predlogi posiaJi na Invalidsko upravo LRS v dokončno rešitev. Pri priznavanju invalidskega svojstva je bilo zaslišanih 667 prič. Uprava ima vpisanih v Invalidskem vpisniku 9720 osebnih zadev, od teh leta 1955 došlih spisov 1.345, v vpisniku razno, pa je vpisanih 262 vlog, in 434 zahtevkov za klimatsko in kopališko zdravljenje. Poleg tekočih poslov na likvidaciji računov In na Izplačevanju invalidskih prejemkov, nadalje na izdajanju nakazil za ortopedske pripomočke, na obnovi raznih evidenc itd. je bilo v polnem teku delo na ureditvi poviškov k invalidnini in invalidskim dodatkom po Uredb; o povišanju plač, kakor tudi delo na prevedbi otroškega dodatka, ki pa še traja. V okviru revizije invalidnin v letu 1955 je bito pregledanih 2650 spisov in pri tem predlaganih za odvzem invalidskega svojstva 39 primerov, nekaj primerov pa je še v postopku. Z odločbo Višje invalidske komisije je bilo odvzeto invalidsko svojstvo v 11 primerih in sicer 1 primer osebnega in 10 primerov družinskim upravičencem. 8. Civilni invalidi Leta 1955 smo pristopili k zbiranju podatkov o številu in vrsti invalidov, kateri niso zaščiteni. Večji del teh živi v slabih socialnih razmerah, zato pridejo prej ali slej v breme družbe, ker si niso pridobili za delo odgovarjajoče kvalifikacije. Iz področja MLO Ljubljana imamo evidentiranih 164 civilnih invalidov, od katerih je 118 starih do 40 let, ter delno delazmožnih katerih je 45. Pri presoji njihove delovne sposobnosti se poslužujemo Zavoda za proučevanje varnosti pri delu in pa poklicne ambulante. V preteklem letu smo usmerili delo ln na preusposabljanje 27 invalidov, dočir.i jih je 18 še v postopku. Dvema prosilcema pa smo priznali podporo za ves čas izuči-tve poklica. 9. Rehabilitacija invalidskih oseb V okraju imamo 2426 invalidnih oseb, ki so zaščiteni z zakonom VVI. 5302 « « po socialnem zavarovanju 183 « « slepih 460 « « gluhih 164 civilnih Invalidov skupaj 8535 invalidnih oseb V cilju, da se pristopi k uskladitvi interesa družbe In invalidnih oseb pri njihovi • zaposlitvi oziroma poklicni izučitvi, je bila ustanovljena Komisija za rehabilitacijo invalidov pri Svetu za delovna razmerja in soc. varstvo. Namen Komisije je, da kot avtoritativni organ vskladi program rehabilitacije invalidov iz področja našega okraja. Obseg rehabilitacije ima poleg medicine tudi še socialno, psihološko, poklicno rehabilitacijsko in problem šolstva s tem v zvezi. Za prekvalifikacijo Invalidov je bil- v preteklem letu odobren kredit din 1,250.000.,— ki pa je bil do konca leta porabljen le v višini din 205.000. . Dejstvo, da ni bil porabljen ves kredit Pa ne daje zaključka, da zato ni bilo stvarne potrebe. Anketa civilnih Invalidov je bila izvede- i na šele spomladi 1955. Za odločitev ln usmeritev invalida pa je nujno, da sl pribavi vso zdravniško dokumentacijo tn mnenje psihiatra. Za tak postopek pa je potreben čas. Na ta način smo uspeli sanirati le dve osebi za določen poklic, kateri sta bil dodeljeni kot vajenca v gospodarstvo. Zdravniško in po psihiatru pregledanih pa je bilo 27 invalidnih oseb. Za invalidno mladino že dalj časa obstaja Dom v Kamniku, v katerem so učenci različnih obrti. Ta mladina je večji del brez protez, Uspehi Doma invalidne mladine v Kamniku so precejšni. Saj ga je zapustilo že več desetin izučenih mladincev. Zavod za rehabilitacijo v Ljubljani, katerega nova zgradba bo dograjena leta 1957, je že doslej sprejemal Invalide v oddelek za protetlko |.n fizioterapijo. Oddelek za proletiko vr- i ši tehnične preglede protez In skrbi za njih Izdelavo. Oddelek za fizioterapijo pa pripravlja invalida za nošnjo protez jn poizkusno hojo z aparati. Poleg navedenih oddelkov bo imel Zavod še oddelek za psihologijo dela, oddelek za poklicno svetovanje invalidom, oddelek za hospitalizacijo, oddelek za delovno terapijo in oddelek za osebno rehabilitacijo. Danes se čutijo pomanjkljivosti v zvezi z rehabilitacijo tudi v tem, da bi morale bolnice spremljati Invalide in voditi nad njimi evidenco — ne samo dokler so v njihovi ustanovi; pač pa se kaže potreba o posebnih oddelkih bolnic, kjer bi sc vodila skrb in pregled nad invalidnimi osebami, vse dotlej, ko se vrnejo usposobljeni na delo. i Sedanja praksa je kampanjska, Invalidska uprava je postavljena pred dejstvo, da preskrbi invalidu zaposlitev šele tedaj, ko ima že zapustiti Zavod za rehabilitacijo. Iz povedanega sledi, da je problem rehabilitacije, o katerem se pri nas je veliko govorilo, ostal le odprt in bo potrebno še mnogo naporov, da tudi tukaj uspemo z organizirano akcijo. K temu pa bodo morala več doprinesti zlasti podjetja, kjer se Invalidnosti povzročajo, kakor tudi socialno zavarovanje. 10. Splošni problemi invalidske uprave a) Način Izplačevanja Invalidskih prejemkov nam povzroča težave v zvezi z vračanjem invalidskih Izplačilnih knjižic v popravek. Iz nevednosti ali pa namenoma nekateri upravičenci I ne prijavljajo sprememb, ki vpli- vajo na invalidske prejemke,. Mnogokrat izdajamo odločbe z« leto ali več nazaj in so prepis-čila precej visoka. Tekom leta 1955 smo težili n« izterjavo preplačil s tem, da smo v skladu z novimi predpisi] Uredbe o otroškem dodatku, uvajala . sporazumno odkrivanje možnosti za plačilo škode vseh] preplačil in smo po večini uspeli — v izogib sodne izterjatve, ki jo predvideva nova Uredba Vendar pa obstojajo še močni težnje dolžnikov za odpis preplačila, dasi smo s to praks« že povsem prenehali. b) pri upravnem reševanju s« se pojavili nekateri problemi i« sicer: elementi, ki vplivajo ni prejem invalidskega dodatka s« tako občutljivi, da jih ni mogo-i če po vsebini zajeti na okraj* Mnenja smo, da naj se priznanje invalidskega dodatka prenese Iz okraja na občine, ki nal bi v okviru socialnih pod pot odločale tudi o invalidskem de datku. S tem v zvezi pa naj. sc dal del proračunskih sredstci občinam. Zaradi zdravstven1 zaščite pa bi bili ti upravičene izenačeni s podpiranci, ki pra« tako sprejemajo socialno zaščito pri občini. Mnenja smo, d« so pri občinah toliko urejen« razmere, da z lahkoto prevzamejo skrb za socialno ogrožen« invalidske upravičence. Z ozirom na približanje teh pošlo« terenu, ki je v neposrednem stiku z upravičenci in lahko hitreje ukrepa, ne da bi zaradi dolgotrajnega poizvedovalnega postopka nastajala preplačila,1,1 tudi ne nastajali primeri n< drugi strani, da moramo na primer: invalidskemu upravičene* ki ima v banki večjo vlogo Pri' znati invalidski dodatek, doči*1 moramo odkloniti ta dodate’ prosilki, katere hčerka ima PMJ čo din 8.140.— jn zaradi te#* dopustni cenzus na osebo ** din 70,— c) Problem druži nsike skupit«’' stl bi bilo treba definirati z z«' konitimi predpisi kar povzrot* v praksi premnoge težav«’ Stranke namreč, ki dokazuje)6 ločeno gospodinjstvo in biva)6 v stanovanjski skupnosti, s< oskrbujejo največkrat stvarno* skupnem gospodinjstvu. č) Problem ocenjevanja prcV' Žitka nastaja s tem, ker obči11' ske cenilne komisije ne oceni*' jejo prevžitka realno. d) Pojem dohodka bi bilo triba avtomatično določiti. Rcpu' bliška Invalidska uprava sto) na stališču, da n. pr gotovih od prodane nepremičnine *\ smatrati za redni dohodek in” ne predstavlja ovire za pri*®*, nje invalidskega dodatka po * členu Uredbe. Nasprotno pa * naturalni prevžltek smatra *1 rednj dohodek, čeprav sta dohodka enaka po učinku. V. Delo socialnega varst Odbora za zaščito matere ’ otroka (biv. MLO ta OLO) ■ v preteklem letu na svojih 1 jah obravnavala predv5' A en splošne probleme zaščite h"1,,): le ln otroka, program delo . sploh, posebej še dela ko***., za leto 1955. Nadalje proble^ tikg porodništva v okraju, anj/ to o vzgojno zanemarjeni dta] (katera Je bila tudi fPj* jeta), zaščito delovne žene, h,,, ništvo, zdravstvene kol0” ,# fond za zaščito otroka, pr1’” jj-sirot padlih orcev in žrtev v šlzme, sklepe o mladinske00 ^ ročllu ter izvršitev sklepov. ‘eg le^a pa sla odbora obravna- slopkov v kaznovanje. Po drugi vala še konkretne primere, I strani so pa tudi šole pričele so-Predvsem razvezanih zakonov . delovati pri pobijanju krimioa-ter vse zaključke posredovala' litete. Svetu I Komisija za m admske domo- | De,o se je usmerilo v evid!nti- IVl <*ravnavala po eg splos- j SOcia.lno ogroženih družin mh problemov posebej še mož- ter je bH<) y tem y zvezi izvrie„ nosti_ boljše prehrane v Interna- jh 74 obiskov, Smoter reševa. tih in domovih, o strokovnem Usposabljanju vzgojiteljev in tehničnega kadra, o likvidaciji Privatnih stanovanj v teh domovih. Po vseh teh vprašanjih je bilo organizirano posvetovanje upravnikov, katerega koristni sklepi so se tudi izvršili. Komisija za vzgojno zanemarjen« mladino je obravnavala nja teh primerov je bil v tem, da se poiščejo vse možnosti za sanacijo družine. Le v nujnih primerih se je podelila socialna pomoč Pri zaposlovanju mater so bile težave tam, kjer je večje število mladoletnih otrok, očetovi dohodki pa ne zadoščajo zn primerno vzdrževanje družine. Tako je bilo evidentiranih 363 splošno stanje te mladine, kakor | socialno ogroženih otrok, ki so tudi konkretne primere. Poseb- j prejemali razne oblike socialne no še mladinsko kriminaliteto! pomoči, bodisi v rednih podpo-ter pripravila osnutek ankete za rah, ali plačevanju delne oziroma celotne oskrbnine v domovih. vzgojno zanemarjeno mladino, ki Pa se zaradi reorganizacij ni hiogia izvesti. Komisija *a rejništvo in posvojitve je predvsem obravnavala principe rejništva in posvojitev ter sodelova’a v številnih konkretnih primerih razmestitve °trok v rejo in posvojitev. Komisija za zdravstvene kolo-n'je in šolske mlečne kuhinje je obravnavala obseg, program in organizacijo zimskih in letnih zdravstvenih kolonij, izbor ka-dra za to in izbor otrok. Posta-vila je tudi lestvico o prispevku staršev za kolonije. Glede šolskih mlečnih kuhinj je obravna-vala organizacijo kuhinj, socialno analizo dijakov in učencev, *t niso prejemali malice ter finančno stanje kuhinj. Konkretno delo po sektorjih: Referat za vzgojo zanemarjene •uladine. Zaradi vzgojne zanemarjenosti in moralne ogroženosti je bilo pod varstvom države ®*8 otrok, od tega z živima ro-^tteljima 443, z enim roditeljem Z05 otrok. Vključeni so 268 v ?anovno šolo, 132 v gimnazijo, , vajencev, 53 Veliko je bilo intervencij zaradi stanovanjskega problema ter smo s tem v zvezi napravili 23 obiskov In ugotovili dejansko stanje. Kljub temu, da smo Stanovanjskemu uradu predlagali le najnujnejše primere v rešitev, nismo uspeli v nobenem primeru, Tako Pa imamo toliko več bremen v obliki oskrbnin v domovih alt Pa stroškov zdravljenja. Skrbništvo: Skupno je bilo pod skrbništvom 591 otrok s 431 skrbniki. Nameščeni so: 39 pri roditeljih, 325 pri sorodnikih, 127 v tuji družini ter 100 v raznih domovih. Po šolanju obiskuje 162 otrok osnovno šolo, 143 gimnazijo, 23 nižjo strokovno šolo, 12 srednjo strokovno šolo, 4 industrijsko šolo, 6 strokovni tečaj, 43 učencev v gospodarstvu, 69 zaposlenih, 29 predšolskih, 7 jih je v dečjem domu, 13 v mladinskem domu, 36 v srednješolskih domovih, 6 v internatih strokovnih šol, 14 v vajenskem domu, 2 v zavodu za gluhoneme, 5 v domu za inva- -v—*" V T zaP0516"* *er I lidne otroke, 6 v vzgojnem za-nevključenih. Od nevključe- v0' sicer morali v vzgajališče Vzgojni uspehi so zelo povoljn' Jasli v Puharjevi ulici so ** reorganizirale v otroški vrte« jasli v Lepodvorski ulici pa s« kombinirane z otroškim vrtcem-Do teh sprememb je prišlo z8-radi nujne potrebe Po otroški vrtcih, za jasli pa je bil intodpre majhen, odnosno niso bik polno zasedene ter so sprejem8 le tudi otroke nad tri leta st* rosti. S 1. Januarjem 1956 so bik nekatere ustanove prenešene 1 pristojnost občinskih ljudskit odborov ln to vse otroške j aster vsi starostni domovi (Me*' geš, Pomžaie, Vrhnika, Črni p6-tok ln Ljubljana, Poljanska c®1 sta 16, ter dom prehodnih«1 Poljanski nasip 40.) razen dom1 onemoglih Bokalce in Jelši*' grada ter Obeh mladinskih d« mo v. OBČINSKI UUDSKI ODBORI PREDPISI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD Na temelju 12. In 15. člena zakona o občinskih ljudsk h odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) v zvezi s 5. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljuds-kih odborov, ki so urejene z dosedanj ml republiškimi predpisi (Uradni list LRS, št. 26/55) je Občinski ljudski odbor Ljubljana - Bežigrad na 9. redni seji dne 9. maja 1956 sprejel naslednji odlok o zagotovitvi povračila Investicijskih stroškov za komunalne naprave. 1. člen Vse zgradbe, ki zaradi svojega namena ali pa zaradi dejanske uporabe potrebujejo kanalizacijo, pitno vodo, cestno mrežo 'n javno razsvetljavo, morajo biti priključene na javno kanalizacijo, na mestni vodovod ter na mestno cestno in energetsko omrežje. Industrije, ki imajo svoj lasten dovoljen energetski vir, niso dolžne svojih zgradb pr -ključiti na energetsko omrežje. Obveznost priključitve nastane z dnem, ko je objekt dograjen, če pa komunalne naprave še ni, z dnem, ko je toliko dotrajana, da je mogoče objekt priključiti. 2. člen Zbiralni kanali, glavna cestna mreža, napajalni cevovodi, cjalj-novodi do transformatorja in razdelilna električna mreža nizke napetosti, plinovodi v celoti, se gradijo iz javnih sredstev občinskega in okrajnega ljudskega odbora, z republiških in zveznih sredstev ter iz sredstev podjetij, ki so te naprave dolžna zgraditi. Za zgraditev dovodnih kanalov, konsumnih cevovodov, stanovanjskih cest, za javno razsvetljavo teh cest, za napravo hodnikov, stanovanjskih potov, zelenic .n nasadov, so dolini povrniti investicijske stroške občini lastniki zgradb ne glede na to, ali jih opravljajo sami ali pa so v družbenem upravljanju, potem zadruge, gospodarske n družbene organizacije in zavodi ter državni organi, tol upravljajo ali izkoriščajo zgradbe splošnega ljudskega premoženja. Višina zneska investicijskih stroškov za komunalne naprave, k odpade na posamezni objekt, se ugotovi v upravnem postopku. 3. člen Znesek investicijskih stroškov za komunalne naprave mora in- vestitor zagotoviti, ko vloži prošnjo za širšo lokacijo. Privatna lastn ki zgradb ne glede na to, ali so v njihovem ali v družbenem upravljanju, potem zadruge, gospodarske in družbene organizacije in zavodi ter državni organi, ki upravljajo &U izkoriščajo zgradbe splošnega ljudskega premoženja, morajo s pogodbo zagotoviti stroške iz drugega odstavka prejšnjega člena ali pa z plačilom v gotovini, s pologom denarnega (pri) zavoda, ali pri sodišču ali pa z dovotitv jo vknjižbe zastavne pravice na nepremičnini ako gre za privatno lastnino. Zagotovitev »e mora dati v roku, ki ga določi gradben: organ občinskega ljudskega odbora. 4. člen če investitor ne zagotovi gradbenih stroškov Iz'drugega I odstavka 2. člena ob vložitvi 1 prošnje za izdajo odločbe o širši lokaciji, se širša lokacija v tnestnem predelu odklon . Če preteče rok iz drugega odstavita 3. člena, ne da bi bili zavezanci zagotoviti stroške za komunalne naprave, se priključitev izvrši na njihov račun, višina stroškov n obveznost plačila pa sc ugotovita z upravno odločbo gradbenega organa, i Proti tej odločbi ima zavezanec ! pravico pritožbe na Okrajni ljudski odbor. — Tajništvo za | komunalne zadeve Po pravnomočnosti odločbe se stroški ‘z-I terjajo z Izvršbo na nepremičnino, ki se je priključila, ako ' je v privatni lasti, če pa gre za nepremičnino iz splošne®3 ljudskega premoženja, z izvršb« na sklade organizacije ali zl' voda, pri državnih organih P3 z izvršbo na sredstva, s kateri' mi državni organ razpolaga. 5. člen Pogodbe po 3. členu sklep3 po pooblastilu občinskega lju* »kega odbora predsednik. Kadar občinski ljudski odb«r odloči, da se zavezanec v celo* ati deloma oprosti povračil1 gradbenih stroškov za komun8*' ne naprave, je oprostitev V*' ljavna samo, ako občinski ski odbor istočasno zagotovi ji enaki v šinj prispevek v skl8" iz drugih virov. Kadar Je investitor občina,f! morajo sredstva za komunal*' naprave zagotoviti v občinske* proračunu že pred dokončanj*1' postopka za izdajo gradbenef dovoljenja. 6. člen Sredstva, ki se plačujejo rl določilih 2. in 3. člena tega b“j loka, dalje sredstva, ki se (zt