Tečaj XLII. O b s e g : Kaj se proti trtni uši na Ogerskem, in kaj pri nas stori. (Konec.) — O naši živinoreji, (Dalje.) — Kako nam je sadno drevje na stalnem mestu pravilno oskrbovati? (Dalje.) — Kazglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Lescah na Gorenjskem. — Vabilo k občnemu zboru podružnice c. k. kmetijske družbe v Lescah 8# decembra. — Kmetijska predavanja o trtni usi. — Prememba šolske postave za Kranjsko. (Konec.) — Deželni zbor kranjski. — Nos (povest). — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Kaj se proti trtni uši na Ogerskem i m in kaj pri nas stori Spisal R. Dolénc. (Konee.) Popoludne razpravljalo se je o različnih načinih požlahnenja amerikanskih trt in o instrumentai, kateri se pri tem uporabljajo. Eesultat te razprave bil je ta, da so zbrani možje, med raznimi načini požlahnévanja amerikanske trte, tako zvano angleško kopuliranje, sedlanje in pa najnavadnejše cepljenje v razklad, za najboljše načine pripoznali. Za najboljši instrument za vspešno požlahnenje pripoznali so pa brezpogojno spretno vajeno roko. Za obvezovanje požlahnitev se rabi v Farkaselu z najboljšim vspehom tako zvano katera je dobro prezebla, in pa iz kravjeka. Za naj- raffia-ličje" in pa mazilo, sostavljeno iz ilovice boljši čas požlahnitve, se smatra mesec marc in april. Naposled je gosp. komisar Miklóš navzoče gospode spodbujal, da naj brez odnehanja trtni uši zopersto-ječe amerikanske sorte trt pomnožujejo in svoje učence kar le mogoče naglo v njih požlahnenji izvežbajo ; da bode po vsem tem pridelovalcem vina uže skoro mogoče, kljub navzoči trtni uši vendar-le zaupljivo v bođočnost ozirati se. Tako se postopa vzlic trtni uši ono stran Lajte na Ogerskem, in naši bratje Hrvatje jih tudi uže po-snemajo. Z devastacijo Vinogradov se Hrvatje niso zamogli sprijazniti, in očitajo se jim je še celó to od strani Štajercev češ kaj nam pomaga, ako mi deva- otl Ulil KJl/CiJUIU^ Vj WO® XV «Al I JLIC411J. V111CA ^ IAJj IV \J iiil \ €AI stiramo, Hrvatje pa nič ne store. Tudi za zmanjše-vanje množine trtne uši s pomočjo žveplenega oglenca se niso Hrvatje baš dosti změnili ; a eminentno se pa oni brigajo za dozdaj edino izdatno sredstvo — za uši zo- perstoječe amerikanske trte. proračunu z ogersko vlado naročilo se bode še letos za Hrvaško 10.000 ključev trtni uši zoperstoječih amerikanskih trt to pa baš največjo zaslugo ravno naš rojak, tajnik hr-vatsko-slavotiskega kmetijskega društva, gospod Fr. Kuralt. - l Pri nas tastran Lajte in Sotle je pa še vse mirno, veliko pozavno se sicer v svét zatrobi, kodar se kje trtna uš konstatira, nekoliko dni se ona po čas nikih izerpuje, potem pa zopet vse vtihne prav po znaném meniškem pregovoru : „omnia vadere sicut voluni." Prizadetje posameznega v zadevi trtne uši čisto nič ne izda, kajti zló je povsod kj er se prikaže koj lliu liu 1UVJL C* 9 rVCA/J Dl £JX\J V ^VULj XVJ V^X OU L 1 CD £J Kš 1VVJJ tako obširno in intenzivno, da zahteva splošnega pri- zadevanja, energičnega vladinega useganja Da pri nas posamezni člověk proti trtni uši niti nič izdatnega storiti ne smé, kajti po naši trtoušni postavi je strogo prepovedano, ključe iz takih krajev vpeljavati, v katerih je trtna uš uže navzoča, 110, v drugih jih pa ni dobiti. letošnjem državnem zboru se je imela naša trto-ušna postava predrugačiti, današnjemu stališču trto-ušnega vprašanja primeriti. Pa duri državozbornega poslopja so se zatvorile in to brez rešitve vendar tako eminentno važnega in nujnega kmetijskega pitanja. Postavna predloga za predrugačenje trtoušne postave bo po tem takém vsaj eno leto še mirno v arhivu hiše državnega zbora spala, potem bode zopet vsaj eno leto potrebno, da se ukrepi in realizira. Vendar nastane iz tega vprašanje, ali tudi trtna uš čaka? in še večje vprašanje, je li to postopanje vzlic splošni bêdi, katera kmetovalce tare, opravičeno ? nasi živinoreji. Spisuje Gustav Pire. (Dalje.) III. Kakovost živine merodajna je za večo ali manjšo vrednost živine. Živina je velik del národnega premo- na Francoskem zavodu izročile. katere se bodo Farkasdu enakemu ženja; kolikor bolj nje cena raste, toliko veče postaja to premoženj Na Kranjskem dá se ta važni Tako zadobi Hrvaško-Slavonska svojo lastno trto- rodnega premoženja še dokaj izdatno povečati ušno poskuševalno štacijo, za katere ustanovitev ima žiti pa zamoremo glavnico ležečo v živini re 1 \ % . V <4QgC boljše živine, ampak tudi s pomnoženjem števila živine. Omenil sem, da je treba način kranjskega gospodarjenja tako spremeniti, da postane živinoreja glavna stroka našega kmetijstva; v tem slučaji trebalo bode pa našo živino izdatno pomnožiti, kar gré prav lahko, posebno pa, če se veča pozornost obrne na pridelovanje krme na polji. Po splošni štetvi domače živali leta 1880. je na Kranjskem 21.975 kónj, 156 mul, mezgov in oslov, 225.144^goved, 67.431 ovac, 15.636 kóz in 73.130 pre-šičev. Število živine ravna se po potrebi; ono mora biti pri umnem gospodarstvu v gotovem razmerji z mero pose8tva. Se ve da se to razmerje menja z načinom gospodarjenja, to je, ali je glavni namen kmetijstvu pridelovanje žita, obrtnijskih rastlin ali pa živinoreja. Tam, kodar je pridelovanje rastlin za kupčijo glavna Stroka, potreba je le toliko živine, da je mogoče, njive obdelati, gnoj pa, če je treba, se lahko nakupi. Pri kmetijstvu, komur je podlaga živinoreja, se pa živine toliko redi, kolikor jo je možno umno krmiti, ter se največa pozornost obrača na pridelovanje krme, ne le na travnikih, ampak tudi na njivah. V poprek se računi, da na poldrugi hektar njiv in senožet pri navadnem gospodarjenji, koder živinoreja ni ravno najglavnejše, odpade 1 velika goved, to je, ta goved zadostuje za vprežno delo ter gnojenje tega pol-druzega hektara. To je gotovo, da zamoremo na tem poldrugim hektarom tudi krmo za več živine pridelati, ter jo vsled tega tudi več rediti, a ostanimo pri našem daljnem pretresavanji stanja naše domače živinoreje pri razmerji: na poldrugi hektar njiv in senožet naj odpade vsaj 1 velika goved. Poprej sem uže omenil, koliko živine se na Kranjskem redi, a za naše daljno računanje nam ta števila ne morejo ugajati, treba je, da jih spremenimo v eno število z enakim imenom, to je, da izračunamo kolikim velikim govedom z ozirom na potrebno krmo, gnoj itd. je enaka vsa naša živina na Kranjskem. Na Nemškem, kodar so statistične šte-vilke živinoreje izražene pod imenom „velika goved'4, računijo 2/3 konja, 10 telet, 2 mladi goveđi, 10 ovac, 12 kóz ali pa 4 prešiče na eno „veliko goved". Z ozirom na to razmerje izračunal sem iz posameznih po-datkov naših avstrijskih izkazov, da naša kranjska do-mača žival je enaka 216.254 velikim govedom. Ako vzamemo število hektara, kar je na Kranjskem njiv, travnikov ter popolno v nemar pustimo vrte, vinograde in gojzde, kateri tudi precej krme dajo, in raču-nimo, da 2 hektara pašnikov ali planin sta enaka 1 hehtaru travnikov, dobimo, koliko inerijo vsa naša po-sestva, na kojih zamoremo živino rediti, in ta mera znaša 403.249 hektarov. Vzamemo li, kakor je bilo uže prej rečeno, da na poldrugi hektar odpade 1 veliko goved, imeli bi imeti vsled tega razmerja 268.833 velikih goved. Ker jih imamo pa faktično le 216.254, primanjkuje še 52.579 velikih goved. Ta primanjkljej je pa v resnici še veliko veči, kajti pri gospodarjenji, pri komur je živinoreja glavna stroka, je razmerje med mero posestva in število živine še dosto tesneje in jaz sem iz računa izpustil vrte, vinograde in gojzde, kateri na Kranjskem tudi veliko krme dajejo. Pa ostanimo pri tem, ter bodimo zadovoljni, ako se število naših velikih goved pomnoži za okroglo številko 50.000 glav, vsaj uže to znači po-množenje národnega pomnoženja. če vzamemo nizko vrednost ene glave z 80 gold, za štiri mil ij o ne gol-dinarjev. Te ogromne številke gotovo najbolj jasno go-voré, kaj nam je storiti, in vsak, kateremu blagostanje našega naroda na srci leží, naj v tem smislu deluje. Da bode mogoče pomnoženje domače živali tudi izvršiti, potrebno je, da se sedanje gospodarjenje na nji- vah predrugačimo, pridelovanje žita na najpotrebnejše omejimo ter pridelovanje krme na polji pričnemo. Posebno povdarjati hočem na tem mestu setev detelje, ži-vinske pese, mešanice za zeleno krmo itd. Tudi s pri-dčlovanjem sena na njivi, posebno z narejenim iz žita, kôjo se pred cvetjem pokosi, pridela se veliko krme. Se ve da, trebalo bode se povsodi ozirati tudi na „mlekarstvo", kajti le ono spojeno z umno živinorejo zamore zadnji v vsem popolni vspeh jamčiti. Kar se tiče mlekarstva, je pa še veliko za narediti in popraviti ; o tein drugikrat. Spisal M. Rant. (Dalje.) Prednosti, katere ima piramidalna in pa kroglasta oblika drevesnega vejinega venca z osrednjo svojo voditeljico so v primeru z ravno opisanim drevesnim „kotlom" očividné, katerih bi nobeden domačih sadjerejcev ob času izgojevanja vrhov sadnemu drevju prezirati in v nemar puščati ne smel. Drevó z osredno glavno vr-hovo voditeljico (piramida in krogla) vpira se viharjem in drugim elementarnim silam veliko ložeje, bolje in stanovitneje, nego more se tem vejini koš vpirati. Dalje je osrednji glavni voditeljni vrh ob času obilne rodovit-nosti drugim stranskim vejam, katere se iz njega izraščajo in razraščajo, najboljša in najgotovejša opora, na katero moremo jih z privezovanjem varno pritrditi, da nam se pod svojo težo sadežev ne odkrehnejo. Sadno drevje z piramidalno obliko se nam v svojem vrhu na starost tako lahko v enostransko sadno pokveko ne pretvori, nego je to pri drevji kotlaste oblike. Piramidalno sadno drevo svojo obliko v vrhu tudi do najvišje starosti lepo in pravilno ohrani; takemu drevesu se počasi le deblo po nekoliko od spodaj na vzgor daljša s tem, da se mu spoduje veje, katere prve vsahnevajo, tudi sproti in to s prav malim trudom odstranevajo. Piramidalna in okrogla oblika vejinega venca z osrednjo glavno voditeljico je sadnemu drevju pravo naravno svojstvo, prava naravna potreba. Sadno drevje teh dveh vrhovih oblik je v svoji rasti navadno krepko in čvrsto, ter tudi za oko prijetno. Dalje pod sadnim drevjem s takima oblikama tudi drugo razno rastlinje po kapu dosta manj trpi, nego pod sadnimi „koši", ali drevjem nenaravne in široke vrhove oblike. Poleg vsega povedanega ima sadno drevo z glavno osrednjo voditeljico v svojem vrhu tudi še to posebno prednost, da je iz te rastečih stranskih vej razraščeno v neko naravno lestvo, po kateri more se brez vsake posebne nevarnosti skoraj do skrajnega vrha in koncev vej dospe-vati. Raz tako sadno drevó more domači sadjerejec do-zorele sadeže brez posebne nevarnosti in težave varno obirati, ter je dalje tudi z najmanjšim trudom o svojem času nepotrebnega vejevja, mahu, lisajev in starega lu-bada, kakor tudi gosenčjih zaleg otrebiti in osnažiti. Izvrševanje ravno imenovanih sadjerejskih del in opravil je pa na sadnem drevji kotlaste in koševe vrhove oblike veliko težavueje, veliko zamudneje in tudi veliko nevar-neje. — Piramidalni in okrogli drevesni vrh z glavno osrednjo voditeljico, pa dalje tudi pred in pod snegom toliko nevarnosti in poškodeb trpeti in prenašati nima, nego je ima oni ravno nasprotnega slučaja ; koševo-kot-lasti drevesni vrh obilni zimski sneg dostokratov popolnem razčesne in s tem sadno drevo totalno vniči med tem, ko se sadno drevje piramidalne vrhove oblike z glavno osrednjo voditeljico za enako pezo snega še skoraj ne zmeni ne. (Dalje prih.) Razpis službe vrtnarja na poskuševalnem vrtu c. kr. kranjske kmetijske družbe v Ljubljani. Kako obraniti teletu sesanje Prosilci za to službo, v katero je januarija i- /U^-l)) Zraven stojeća vpodobljena naprava šluži v to, da odenemo nosni obroček v hripelj teleta, da mu obranimo sesanje, posebno na pašnikih, ako se teleta s kravami skupaj pasejo. Klep obstojí iz dveh delov, do 15." "decembra 1885. vstopiti, in s katero je združena plača letnih. 400 gold, ter prostim stanovanjem obstoječim iz sobe, kuhinje in drvarnice, naj se izkažejo s spričali o teo koja sta z enim žebljem in dvema vijema edan na druzega tako prida je obroček vedno kolikor toliko napet, kar je~ potrebno, da se klep vedno drži trdno hriplja. Ob-ročkova naprava, posebno vzbunčenje na koncili, raz- retičnem in praktičnem znanji kmetijstva, posebno sad- jarstva. Popolno znanje slovenskega jezika je neob-hodno potrebno. Prošnje se imajo predložiti podpisanemu odboru ter naj se jim priložijo izvirna trjena vidi se iz podobě. V kaj rabijo trije žeblji, pač ni potreba razlagati. To pripravo izumel je Amerikanec W. F. Gessler v Comfortu v Texas-u, kjer je tudi patentirana. spričala. Centralni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 9. novembra 1884. Karol baron Wurzbach-Tannenberg predsednik. 5 Gustav Pire tajnik. ? Vabilo občnemu zboru podružnice c. kr. kmetijske družbe v Lescah dné 8. decembra ludné ob popo Vprašanja in odgovori. Vprašanje 30. Blagovolite naznaniti sredstvo zoper ušče (srbenje) pri konjih. (J. B. v Šk.) Odgovor. Vzrok te bolezni (nemško: der Juckaus- schlag) je največkrat zanikerno snaženje (štrigljanje) seji bode~navžoč tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp 4. uri y gostilni „pri Krištofu". Razgovarjalo se bode o društvenih zadevah. Pri konj. Nesnaga, prah itd. se na koži skup naberó in Gustav Pire, kateri bode predaval o sadjarstvu. Po zaprečijo pravilno delovanje kože, vsled česar se potem družbenih pravilih imajo pristop k podružničnem zbo- ta bolezen naredi. Srbenje je pa dostokrat tudi našle- rovanji tudi neudje, zato se sploh gospodarji radovlji- Pri Solske stvari dek premočne krme, posebno če se konj premalo na skega okraja k temu zborovanju posebno vabijo. prostém pregiba in je bil poprej na slabo krmo navajen. tej priliki sprejemali se bodo tudi novi udje za c. kr. Zdravljenje tako bohiega konja zgodi naj se na podlagi kmetijsko družbo. gori omenjenega. Če je konj vsled zanikernega sna- ' _____ ženja bolan , naj se zamujeno popravi, ako je pa krma vzrok, naj se jo primerno spremeni. Kot notranjo zdravilo dá naj se kako dristilo, na pr. 100 do 120 gramov Glauberjeve soli zmešane z 60 grami stolčenih brinovih jagod, in sicer vsak dan skozi 2 do 3 tedne. Na mestih, kjer je koža do krvi odrgnjena, namaže naj se z ilovico v jesihu omehčano. Vprašanje 31. Kje bi dobil po nizki ceni lepa sadna drevesca? (R. T. v B.) Odgovor. Najceneje Vas bodo stala drevesca naro-čena na deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu pri Prememba šolske postave za Kranjsko. (Konee.) Naglašati mi je pa potem, da je izjema ljubljan skega mesta in to govorim gotovo najbolj za pravič nost nasveta finančnega odseka pravi unikum v naši Vipavi. Ne da je cena nizka in drevo pravilno iz- gojeno, jamči se Vam tudi za pravo sorto. državi, da nima več analogije pri nas. Povsod je glavno mesto gledé šolstva na ravno istem niveauu, na ravno istem ravnoležji, kakor vsaka druga, bodi-si tudi naj-zadnja šolska občina, in povsod tam, koder se troški Kmetijska predavanja o trtni uši bode imel deželni potovalni učitelj za Kranjsko in tajnik c. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire na Krškem v petek 28. novembra zvečer ob uri v gostilni gosp. Gregorica šolstva pokrivajo ali popolnern ali vsaj deloma iz deželnega premoženja, povsod konkurira glavno mesto v isti meri in še v večji meri, kakor druge šolske občine. Deželni odbor je v tej zadevi letos pisaril drugim deželnim odborom ter jih vprašal za razjasnenje dotičnih razmer. Jaz sem prestudiral te odgovore in ako mi je > dovoljeno, bodem le nekatera mesta tukaj imenoval pri sv. Duhu (Véliko trnje) v soboto 29. no- so v sličném razmerji kakor Ljubljana. ? ki vembra dopoludne Tako na primer so nam pisali iz Slezije, iz Opave (bere iz dopisa sileskega deželnega odbora dotični sta v Studencu v soboto 29. novembra popoludne, pri sv. Križi v nedeljo 30. novembra dopoludne vek, iz katerega se razvidi, da mesto Opava vzdržuje po službi božji na lastne stroške vse svoje šole, poleg tega pa še kon maux Kjyjsyi.) xia lasiue sirusJie vse svuje suie, pun v Ko stanje vi ci v nedeljo 30. novembra popo- kurira k stroškom deželnega šolstva) ludne po službi božji KD JJU OJ.U^H/1 KJ\J£jJ lj na Raki v ponedeljek 1. decembra dopoludne. Mi vidimo tedaj, da tudi v Sleziji^konkurira glavno mesto, kakor vsaka druga občina. Se bolj je to razvidno iz dopisa solnograškega deželnega odbora ; mesto Solnograd plačuje kakor vsa druga dežela 35% deželne přiklade, od katere gre 24°/0 za šolske potrebščine, na- vzlic temu, da za Solnograd iu njegove šole zadostuje 15%. (Klici: čujte, čujte!) In tako, gospoda moja, bi vam še lahko navedel mnogo dopisov in iz vseh bi se uvěřili, da je v istini povsod glavno mesto v ravno takem razmerji nasproti stroškom deželnega šolstva, kakor vsaka druga občina. Zaradi tega, gospoda moja, se finančnemu odseku nikakor ne more očitati nobenega mržnja do ljubljanskega mesta, nobeno zanemarjenje mestnih koristi, ako zahteva za Ljubljano, ono razmerje, katero obstoji pri vseh glavnih mestih po celem našem cesarstvu. Gospod poslanec Grasselli je omenjal, da ima mesto ljubljansko na svojih šolah okoli 440 — če se ne mo-tim — učencev iz dežele. Jaz pritrjujem in sem sam uverjen, da to število ni pretirano, ali na zadnje, gospoda moja, moramo vendar le pomisliti, da ima mesto od teh učencev tudi svoje gotove koristi. Kajti v ljudsko šolo ljubljansko pošiljajo vendar le premožnejši sta-riši svoja deca in ti učenci ostanejo večinoma tudi v mestu ter prestopijo pozneje v sređuje šole, v gimnazijo in realko, in korist od tega ima vendar le mesto. Potem, gospoda, ne smemo prezirati še enega momenta, kateri je tukaj silno važen, namreč — in to na-glašam — ono notranjo, rekel bi skrivnostno pa vendar nerazrušno zvezo, katera obstojí med duševnim razvojem deželnega prebivalstva iu med materijalnim blagostanjem deželnega osredja. Ce bi dandanes duševna iz-obraženost našega prebivalstva po deželi se znižala, gotovo, gospoda moja, bi v prvi vrsti občutilo ta vdarec mesto ljubljansko, kajti ono je tisto naravno središče, v katero se stekajo vse življenske arterije našega narodnega života. Kar se računa tiče, sem uže poprej dejal, da se s tem računom nikakor ne vjeraam; njegove površnosti in nedostatnosti se prav lahko dokazujejo. Prvič je g. župan Grasselli za letos deficit previsoko izračunal: mi smo ga izračunali s 89.541 gold., on je arondiral to svoto in je rekel: 100.000 gold., tedaj skoro za 11 ali vsaj za 10 tisoč več. Potem moramo tukaj odtegniti dávek od južne železnice in ta bode znašal gotovo 10.000 gold, na leto in poleg tega se bode pri pokritji deželnega zaklada nek nov dávek priporočal, namreč dávek na žganje, in za tega pričakujem tudi finančni efekt kakih 30.000 gold. Tedaj se znižuje vsa svota za celih 50.000 gold., in vsled tega se razvidi, da bode ljubljansko mesto k večjemu imelo več plačevati davka za šolsko priklado za 15.000 gold, na leto. Toda, gospoda moja, tudi te svote velika množica davkoplačevalcev nikakor ne bode zeló občutila. Tukaj so vračunjeni kreditni zavodi, so vračunjena velika obrtna društva in ravno ti bodo naj huje zadeti. Kranjska hranilnica na primer bode imela več plačevati okoli 1200 gold, na leto, eskomptna banka okolo 600 gold., tudi kranjsko obrtnijsko društvo bode prizadeto, in tedaj lahko rečemo, da prosti davkoplačevalec, posebno nižji davko-plačevalec, tega davka in te pomnožitve ne bode čutil v tako silni meri. Potem pa, gospoda moja, saj nismo nikakor ne sovražniki ljubljanskega mesta, saj smo tudi mi v deželnem zboru radi pripravljeni, pri vsaki pri-liki vstreči njegovim zahtevam. — V finančnem odseku se je uže z ozirom na stvarne šolske potrebščine ljubljanskega mesta sprejel §. 1. tega postavnega na-črta, in šolnina, katera je povsod odpravljena po deželi, ohranila se je tukaj, dasiravno se s pedagogičnega stališča šolnina ne dá zagovarjati. Potem pa, kedar bode Ljubljani treba graditi novo šolsko poslopje, uverjen sem, da bode deželni zbor jako rad konkurira! z izdat-nimi podporami na korist ljubljanske šolske občine. Naslanjevaje se na vse te razloge, priporočam tedaj nasvèt finančnega odseka, ki bode deželi naši prinesel letnega dobička 50.000 gold, ter zmanjšal skupno priklado za normalni in deželni zaklad od 36% oa 31 °/0, prav toplo visoki zbornici v konečno odobrenje. (Živahno odobravanje.) Deželni zbor kranjski. Iz 13. seje deželnega zbora 17. oktobra. (Konec.) Gosp. Murnik odgovarja Dežmanu, da deželno-odborovega sklepa ni, o katerem govori Dežman. Tudi trdi, da so knjige v neredu, pa gospodje poslanci naj se prepričajo, da so knjige v najlepšem redu. Ako bi kdo drug tako govoril o uradnikih, bi mislil, da je morda kje kaj slišal, ali da Dežman tako govori, ki ima priliko vse sam pregledati, to se mu vendar ne zdi prav. Gosp. Dežman trdi, da je deželni odbor vendar le sklenil, deželnim uradom naročiti, naj slovenski uraduj ej o. Gosp. Murnik mu ugovarja, da to ni res in gosp. Apfaltrern vsled tega predlaga, naj se zbornici predloži zapisnik dotične seje, da se bode pokazalo, kdo ima prav, ali Dežman ali Murnik. Gosp. Detela trdi, da se tudi on ne spominja takega sklepa, kakoršnega omenja g. Dežman, in konečno še gosp. glavar pristavlja, da bi ne bilo odveč, ko bi se zapisnik předložil deželnemu zboru. Poročevalec dr. Poklukar odločno pobija ugovar-janje in sumičenje gg. Dežmana in Apfaltrerna, rekši, da naj se prej podučita, ako hočeta govoriti, in se ne bodo slišale take reči, kakor včeraj, ki je skoraj sramotno, da se je kaj tacega slišalo v našem zboru« in sicer še od moža, ki hoče prvo besedo imeti na uni strani. Baron Apfaltrern v svoje opravičenje odgovarja, da ni neveden in da bi mogel več govoriti, ako bi hoteli več poslušati. Dr. Poklukar ga zavrača, da bi bil gledé svojih pomislikov o 10% prikladi za normalno-šolski zaklad lahKo zvedel od svojega soseda, kar je pozneje izvedel od gosp. poročevalca. Tudi gosp. Dežman se še nekaj izgovarja, pa ga dr. Poklukar zopet pobija, potem pa se sprejmó naslednji predlogi upravnega odseka: „1. Uradni jezik pri vseh deželnih uradih, deželnemu odboru kranjskemu podredjenih, je s 1. januarjem 1885. počenši, jezik slovenski. 2. Izvršitev tega sklepa nalaga se deželnemu odboru in njemu se ob enem prepušča, one izjeme od tega sklepa določiti, katere bi bile po sedanjih razmerah še potrebne/ Konečno se sprejme tudi predlog Apfaltrernov, da se zboru predloži zapisnik odborové seje, o katerem je govoril Dežman. Deželnega glavarja namestnik gosp. Grasselli potem prevzame predsedništvo. Dr. Mošé poroča o prošnji občine Bled in Gorje gledé podpore za nastavljenje zdravnika v Bledu iu predlaga v imenu finančnega odseka, da naj se poob-lasti deželni odbor občini Bled dati podpore 300 gold, za povzdigo Blejskih toplic, ako se prepriča, da je občina Blejska vse storila, kar je za povzdigo teh toplic potrebno. Gosp. deželni glavar grof Thurn prav toplo priporoča Blejske toplice deželnemu zboru in podpira od-sekov predlog, ob enem pa prosi gosp. deželnega predsednika, naj tudi on podpira Bled s tem, da se boda Bledu dovolile zdravstvene takse. Gosp. glavar je govoril v začetku sloveuski, proti koncu pa nemški. Gosp. Kersuik se oglasi zoper predlog rekši: „Jaz bom zoper ta predlog glasoval, ker čujem v njem nekaj druzega, kakor so prosile občine, česar pa, kakor odkritosrčno povem, ne umem. Vprašam vas, kako bo Blejska občina dokazala, da je storila vse, kar je treba, da se Bled povzdigne v vrste kopelišč? Gospod poročevalec tega ni pojasnil, in želel bi gorko, da bode to storil v svoji konečni besedi. Pa še nekaj — jaz se bojim, da s tem sklepom napravimo zopet nevarno luknjo v naš deželni žep, katero luknjo bode skušala občina za občino zmiraj bolj razširjati — in da se jim bo posrećilo to sčasoma tako — da je nam ne bomo več mogli zamašiti ali zakrpati. Poleg tega pa se mi vidi, da občini Bled in Gorje niste tako silno ubožni, in da, ako bi se posamezni on-dotnih grajščakov in gospodov s primerno po-žrtvovalnostjo lotili vprašanja, kako povzdigniti Bled v kopelišče, da potem ne bi trebalo sklepati nam O takih prošnjah. Jaz predlagani, da se preide na dnevni red." Dr. Bleiweis tudi nasprotuje predlogu finančnega odseka, in omenja, da se za navadnega kirurga ne potřebuje tolika plača, kakor jo hočejo v Bledu dati zdravniku. Predlog g. Kersnika se potem zavrže, predlog odsekov pa, ki ga je tudi poročevalec dr. Mošé prav gorko zagovarjal, sprejme. Gosp. Franju Vilharju se dovoli za izdavanje svojih glasbotvorov 100 gold, podpore, prošnja podpornega društva filozofov na dunajském vseučilišču in ribškega družtva za podporo se pa odbijete. Gosp. F aber je predlagal, da bi se ribškeinu društvu dala podpora 30 gold., pa je ostal v manjšini. Mariji Lovšin, ingrosistovi vdovi, se dovoli milo-žčina 120 gold. Pri prošnji za podporo obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani govoril je župan gosp. Grasselli ter je priporočal, da bi se tej šoli dovolila podpora 300 gld., kar je večina tudi sprejela. Odsek je bil nasvetoval samo 200 gold. Za čipkarsko solo v Žir eh se je dovolilo 80 gold, podpore, prošnja Gregorja Vizjaka se je pa izročila deželnemu odboru v rešitev. Poročilo deželnega odbora o deželno-kulturnih in zdravstvenih zadevah se vzame na znanje. Dr. Samec potem poroča o cesti iz Žirov do Spodnjega Rogatca in se sprejmó naslednji sklepi brez ugovora : 1. Slavni deželni zbor naroči naj iz svoje srede voljenemu odboru 3 udov, da si s pomočjo zastopnikov vseh vdeležencev, potem okrajno-cestnih odborov Logatec in Idrija, dalje referenta deželnega odbora v cestnih zadevah in deželnega inženirja eventualno tudi dogovorno s politično gosposko preskrbi z ogledom na lici mesta vse potrebne informacije gledé cestnih črt Zora in Ra-čevo in da pové potem svoje mnenje deželnemu odboru v posebnem poročilu. Deželni odbor pa ima potem na podlagi tega poročila, ter z ozirom na tehnične, ekonomične in na razmere prometa projektiranih cestnih črt staviti v prihodnjem deželno-zbornem zasedanji svoje nasvete gledé izpeljave onega načrta, ki se mu bolje zdi. 2. Deželni odbor se pooblasti, da v slučaji, ako se zastran ^ sklada in zastran alternative Logatec - Rovte-Sovra-Zir in Logatec-Rovte-Račevo-Žir doseže sporaz-umljenje med cestnima odboroma logaškim in idrijskim in tudi med vdeležnimi občinami, dovoli deželno podporo v znesku 2000 gold, na korist dotičnemu cestnemu fondu in da dovoli tudi imenovanima cestnima okra- jema přiklade za dotični sklad. Dohodki iz teh přiklad se ne smejo porabiti za druge cestne potrebe, ampak se morajo obrestno-nosno naložiti dotlej, da se začne graditi namerovana cesta. 3. Deželnemu odboru se naroča, da dožene vse v tem oziru potrebne izvedbe in o tem v prihodnjem zasedanji deželnega zbora poroča. 4. Deželnemu odboru se naroča, ako se sporazum-ljenje doseže, in ako se izpolnijo vsi postavni pogoji, da o uvrstitvi nameravane ceste Dolenji Logatec-Rovte-Žir predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji postavni načrt. Prošnje občine Motnik, Radence, Staritrg in Novo mesto gledé cestnih zadev se izročé deželnemu odboru v rešitev, prošnja občine Podkraj pa deželni vladi. Gosp. Svetec poroča o mestnem štatutu ljubijan-skem in v imenu dotičnega odseka predlaga, da naj se ta štatut izroči deželnemu odboru z naročilom, da do prihodnjega zasedanja z dogovoroma s slavno deželno vlado pripravi postavni načrt tega štatuta in ga precej v začetku deželnemu zboru predloži. Ta predlog se sprejme brez ugovora. Občini sv. Ožbalda, ki prosi razdelitev v dve občini, se odgovori, naj počaka dotlej, da se naredi nova občinska postava. Gosp. Lavrenčič pri tej priliki vpraša, kaj je s sklepom gledé ločitve vrhpoljske občine od vipavske, in gosp. deželni predsednik odgovori, da še ni přišel noben odgovor od ministerstva, kateremu se je izročil dotični sklep deželnega zbora. Poročilo deželnega odbora v §. 8. marg. štev. 27. 28. in 29. letnega poročila se vzame na znanje, potem pa veliki posestniki za namestnika svojega deželnega odbornika izvolijo gosp. barona TauíFererja. Za pregled cestne črte iz Žirov v Logatec se izvolijo gg. Samec, Lavrenčič in Faber, potem pa gosp. deželni glavar ob pol 2. uri popoludne sklene sejo, ter prihodnjo sejo napové na soboto ob 9. uri zjutraj. Zabavne stvari. Nos. Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Gorenjec, Podgorican. (Dalje in konec.) Takih dogodkov so neizrečeno bili veseli vsi tišti, kateri so radi burke brili, smešili dame — in kateri ta čas niso imeli nikakove tvarine več, da bi bili beda-stali. Neobila množina čestitih in dobrodušnih ljudi je bila jako nevoljna. Nekov gospod je nevoljno tožil, da ne umeje, kako mogó ljudje o tem razsvetljenem veku razglašati tako zoprne izmišljetine, in čemeruse čudi, zakaj vlada nima na brigi tega. Ta gospod je bil, kar je podoba pričala, med tistimi gospodi, ki so želeli, da bi vlado vpregli v vse, celó v vsakdanje razpore sè so-progami. Vse drugo . , . tù zopet vse dogodjaje, krije megla, zato je do céla neznano, kaj se je godilo kesneje. III. Le bedastoča se godi na sveti. Časi ni nikder ni-kakoršnega razmerja. Prav ta nos, ki je odpotoval v obleki državnega svétnika in vzbudil toliko hrupa po mesti, spomnil se je, da ni doma nikjer, da je popřeje imel svoj prostor, to je, torišče med salopami majorja Kovaleva. To je bilo 7. dan aprila meseca. Naspal se je in obupno je pogledal, zagledal je — nos! přijel se je z roko — nos je bil res! „Gledite ga!" — razve- selil se je Kovalev in čudo je bilo, ker ni zaćel bos Nos mu je sedel na obrazi in ni bilo podobě plesati tropaka po vsej sobi Ukazal da je pnneso vode, da se omije, po omitji pa je zopet po naj mu précej kedaj odločil se in odšel po sveti. Pošlé so ljudje vi deli gledal se v zrkalo ?5 Gledi imel je nos j da je major Kovalev bil zmirom veselega srca iri obraza, da je odločno smebljal se in bodeval za vsemi » na nosi" spregovoril je in premišljah „Ali beda bode, jalnico na gostinnem dvoru in kupaval nekov redoven zdi se mi, da imam nekakov mozolj krasnimi damami, da je o neKi priliki stal pred proda če Ivan opomni: „Kaj še j kjer, tudi nosa samega manjka gospod » ne prišča ni ni- trak, ni znano, zakaj, zato ne, ker ni bil nikakega reda vitez. Pa Ivan je opomnil: „Ničesar ni, nikakega prišča m nikjer, čist nos imate Dejte, kakova povest se je sesnovala, v severni pre Dobro je to, vrag se obesi stolnici naše razsežne carjevine! Zdaj stoprv, ko do opomnil je sam godek dogodku primerjam izpoznavarn, da v tej povesti sebi major in tlesknil s prsti. Ta trenotek je pri durih ni resnično vse. Ne govorimo o tem, da je res to. ker prikazal se brilec Ivan Jakovljević, ali bojažljiv tako, je nos tako čudovito natorno odločil se in ponašal po kakor kaka mačka, ki jo zaloté, da pokuša slanino Povedi najpopreje, ali imaš čisti roči? u raznih krajih s čestjo državnega svetnika zakaj Ko šal je jn z daleč kriknil Kovalev povpra u Cisti sta Lažeš!" Za Bóga, čisti sta, gospod Le varujte se!" Kovalev je sédel. Ivan Jakovljević ga je zavaroval hleb in kako Ivan Jakovljevič sam » n >9 s prtičem in ta trenotek je s pomočjo svojega čo- umejem nikakor, gotovo ne umejem valev ni pomislil, da ni lahko o nosi govoriti v ozna-nilih časnikarskega upravništva. Jaz tukaj ne govorim o tem smislu, da bi bilo treba bilo drago plačati ojavo: to-le pisarim, saj tudi jaz nisem kdo med tistimi ljudini., ki ne želé prav nikakega prida ; ali nepristno je to. te-žavno, nelepo. Pa tudi to, kako je nos přišel v pečeni , jaz tega ne Ali še čudovi- ne t piča vso njega brado in del obraza proměnil v robo, tejše, neumljivejše, nego vse drugo, pa je to, kako pi kakoršno ponujajo po kupčijskih izkazih » Dej 5 nu!" satelji mogó brati podobne snoví. Přiznávám, da je to opomnil je sam sebi Ivan Jakovljević, ko je bil ozrl se snov vsekako neumljiva, to je res... ne, nikakor ne v nos,_ a nagnil je glavo na desno stran in pogledal umejem tega! Prvo odločno nikakor ni na korist domo- vonja, gledi ga, prav tako, kakor vini; pa tudi... pa tudi drugo nima nikakoršne koristi. nos z leve strani nalašč" Naposled je na lahko, varno, kakor more le misliti kdo govoril je dalje in dolgo časa gledal nos. Prav za prav, jaz sam ne znam j kaj to vendar pri vsem tem, da-si bi bilo mogoče potr dvignil dva prsta, zato da bi z njima přijel konec nosa, diti to in to, pa tudi to, morebiti da. nu Ivan Jakovljević je imel tako navado >5 Nu, gledi nu!" zakričal je Kovalev. Ivanu Ja da tudi a vendar-le, če člověk premišlja kaj bi bilo res v vsem tem. Naj govori kdo, kar hoče kjer ni primernosti? kovljeviću sta omahnili roki, otrpnil je in vznemiril se, podobne dogodke imajo na sveti, — prav redki so kakor še nikoli ni bil nemiren. Naposled je varno jel vendar-le so. britvo nastavljati majorju pod brado in dati mu prav y r r ? & nič ni prisrčno bilo delo da je težko bril br vsakoršnega pridržka njuhalni del njegovega tela da s svojim neokretnim večim prstom opiral se ob Mnogovrstne novice. lice, vendar je naposled zmogel vse zapreke in obril je Kovaleva. * Volkovi pozrli. Ogerski časnik „Nemzet" pnpo veduje z Marmaros-Szigeta sledečo dogodbo : Ruski du Ko je vse bilo dogotovljeno, pohitel je Kovalev in hovnik s Krasnisora potoval je nedavno z svojo ženo in oblekel se, najel je izvožčka in odpeljal se je naravnost otrokom v Lonko. Med potjo napadla je popotnike truma slaščičarju. Ko je stopal v prodajalnico, uže z daleč kacih 20 volkov. Konji so se spenjali po konci in je kriknil: rDečko, čašo čokolade!" a ta trenotek je so bežali v divjem teku. Žena duhovnikova se je tako imel je nos! Veselo se je obrnil vstrašila, da je otroka v naročji spustila, da je padel » , te pa Prične se stra stopil pred zrkalo nazaj in pogledal je s zasmehljivim okom, namrščil je seni. Ivo je nesrečni oče to videl, skoči s seni nekoliko oko v dva vojščaka, eden je imel nos po- so dirjale naprej z omedlelo ženo. vuv » IA11A, TUJUVWIU., JV f ^ ---O------I---J --------- ---------------------- doben gumbu na kakem telovniku. Po tem pohodu je šanski boj med duhovnikom in volkovi, in duhoven je pot ubral v pisalnico tistega okraja, kjer bi bil rad dobil z revolverjem kmalu dva usmrtil, toda volkovi so otroka, éMÉM ■ Ko so podgubernatorstvo, ali da se mu spesne eksekutor- nagloma potem pa še duhovnika raztrgali. stvo. je v zrkalo Ko je bil přišel skozi prejemno sobo, pogledal se seni dospele v Lonko, je žena, bivša noseča, od strahu imel je nos! Potlej je peljal se dru porodila dete, ki je bilo mrtvo, ona sama pa je umirala gemu kolegijskemu prisedniku ali majorju, ki je bil hud Tako je v teku ene ure bila pokončana vsa družina, zasmehovalec in ki je često njega raznim ohoiim opom- Duhovnik v Lonki bil je oče nesrečne žene. njam očital: Nu, «j«,*** v^iLXii. „nu, ia si, jaz te poznam, ^uvo, iyc*«wi — — ,.VVVVJ——-—-— -— kak jež!" — Na poti je premišlja!: „Če majór ne pokne Openheimu služila je dekla, ki se oglasi pri svojem go bodeš, kakor Dekla milijonarka. Pri Kolonskem bankijeru vsled smeha, ko me zagleda, to bode véren zrak, da je spodu nekega dne z novico i da je bajé njen stric v vse v redu." Pa kaj mu je bilo do kolegijskega pri- Ameriki umri zapustivši veliko premoženje. Openheim sednika?! Dobro je, vrag naj ga pozoblje!" je poizveduje in zvé, da je stric dekli res zapustil 160 mi opomnil sam sebi Kovalev. Na poti je srečal štabnega lijonov dolarjev ali 368 milij. gold, v našem denarji in častnika soprogo Podtočino in nje hčer; přiklonil se daje ta dedšina res připadla srečni dekli, katera jo jima je, pozdravil ga je radosten vsklik: naj je bilo, to ima deliti z še 14 sorodniki, živečimi v Hesenu. njemu ni jemalo česti. Razgovarjal se je z njima jako _______ dolgo časa in nalašč je iz žepa vzel tobačnico ? dolgo časa je pred njima basal obe nosnici in sam sebi go-voričil: „Dejte, prosim vaju, dušici, kurji rod! s tako , to je, par Naši dopisi. hčerjo se ne pozakonim nikakor! Kar je Gorice 23. nov. Ker mi potujočemu tukajšnje a m our nalašč ne!" Major Kovalev se je pošlé politične razmere niso tako znane, da bi si upal lastno sprehajal, kakor mu je kazalo, zdaj po Nevskem pro- sodbo izreći o razmerah tukajšnjih Slovencev, moram spektu, zdaj po gledališkem torišči in povsodi drugodi. vam tukajšnji položaj označiti vsaj iz soglasnih virov tukajšnje „Soče" in tržaške „Edinosti"katera, dosti-krat nasprotna si časnika, vendar v čudovitem soglasji potrjujeta, da zeló pesa narodno gibanje tukajšnjih Slovencev, odkar so tukajšnji merodajni deželni poslanci slovenski popustili zastavo podpornega društva neblago-slovljeno, brez vsakega zadostenja. — Od onega časa pričelo se je mrzenje med merodajnimi veljaki sloven-skimi, in v oni dogodbi spoznavajo tudi podučeni krogi pravi vzrok, da zasluženi naš profesor Po vše popusti javno delovanje pri nas. V tej zadevi je zanimiv dopis „Naz Poklon" 18. novembra v „Soči" št. 47. Dopis se glasi: „Kmalu po novem letu bomo imeli po mnogih deželah volitve za kupčijsko zbornico tudi na Goriškem. Po časopisih se bere, da voditelji raznih strank uže pridno delujejo vsak za-se. Kaj pa pri nas na Goriškem? Morda ravno na-sprotno! Odstavijena svečanost podpornega društva je — tako je vsaj videti — našim prvakom „naredila" mol-Čati, toda ljudstvo se je začelo gibati. Naši obrtniki in kupci so se začeli šteti in slutijo, da imajo večino v deželi. Ozirajo se uže po Jozvetu, da bi jih peljal čez Jordan. „Sloga" bo menda radovoljno posodila trobente, na katerih glas se bo podrlo obzidje Jerihe. Čas je vsaj, da bi tudi Slovenci poslali primerno število svojih zastopnikov v kupčijsko in obrinijsko zbornico. Ako hočemo, da nas Taaffe ne prezre na dan sv. Miklavža, ko bo delil narodne pravice: ne skrivajmo se." Še ojstreje popisuje tukajšnje razmere dopis „iz Goriškega 20. novembra" v št. 94. tržaške „Edinosti". Iz tega dopisa navajam Vam le nekaj odlomkov, ki se glasé tako-le: „Razmere goriške so poslabele od istega trenotka, V katerem je razsvitljena naša inteligenca proti naravni in narodni zabtevi popustila postopanje v zadevi zastave bralnega in podpornega društva. Vse je poparjeno, razdvojeno, nezadovoljno, brez veselja do narodnega delovanja!" Dalje : „Smešili so se ono poletje oni, ki so se prvotno zanimali za volitev v mestni zbor goriškega mesta, sme-šili oni, ki so zahtevali udeležitve za trgovsko komoro, kajti nam je dovelj , da zedinimo vse naše moči še le po prvih dneh prihodnje spomladi. Vse drugo je brez veljave." Čitalnica goriškega mesta se je sicer probudila in nam podala veselico dné 15. t. m., a ravno pri tej pri-liki smo žalostni zapazili, da je tudi tu nastala nekaka mlačnost. Enako se je polastila udov „bralnega in podpornega društva" nekaka mlačnost, kar vidimo pri razni priliki. Oni tugujejo, kajti zgubé v kratkem vrlega predsednika , vodja in skrbnega očeta g. P. , ki namerava Goriško zapustiti. Zdravje njegovo je slabotno, znani dogodki so ga zeló užalili. Posrečiio se je nekaterim narodnim prijateljem slovenske stranke uničiti moža, ki je vendar le mnogo, marljivo délai na narodnem polji, in tega so se veselili naši italijanski pa dunajski židovski listi. Storili smo to in vsak Italijan nam mora biti hvaležen. Čim manje delavcev, čim večja razkosa-nost — tim boljši boložaj za naše sodeželane, Italijane, ki so sedaj, kar se jim mora pripoznavati, prav od onega odločilnega trenotka sem, edini, delavni, vsestran-sko oprezni in zasledovanja in posnemanja vredni. „ Vsi za enega in eden za vse", to jim je geslo; mimo tega, ko nam sedaj veljajo drugi nazori. Mož pa, ki se mu je ne toliko od italijanske, nego od slovanské strani grenila živenja kupa; ki je zgubil zdravje in se mu še sedaj zaslužena pokojnina podati ne ne namerava, nam je izgled, ki nas more mnogo podučiti. Le tako naprej ! Zastava slovenskega podpornega društva pa mirno počiva v svojem závitku, da ne žali miru svojega položaja se zavedajočih Italijanov, da ne provzročujejo sit-nosti nekaterim gospodom, da jo svitlo solnce ne ogreje in.....občni zbor ima priliko, da posnema tržaške stávce in sklene, naj se pošlje zastava v kak starinski muzej. Tam naj se hrani v spomin, kako in koliko se dá doseči z združeno močjo in koliko in kako hitro porušiti vse s sofizmom, mlačnostjo, nedelavnostjo. Končani, kajti „mnogo je gnjilega pri nas, ki smo sedaj napravili rakovo pot, mimo tega, ko so italijanski sodeležani napravili v 3 mesecih več, nego v ostalih desetih letih. Lepo je bilo polje, žito plodno, veselo upanje, a přišel je......\ Iz Ljubljane. (Prva seja državnega zbora) bode to jesen 4. dne decembra. Predsednik državnega zbora razposlal je državnim poslancem vabilo s sledečim dnevnim redom: 1. Prvo branje vladinega predloga, zadevajočega postavo o prodaji državnega poslopja štev. 799 v Ja-kobovih ulicah na Dunaji (št. 960 prilog). 2. Prvo branje predloga posl. Posek, dr. Nitsche in drugov zadevajočega vredjenje postavne mere obre- stine (št. prilog 926). 3. Poročilo budgetnega odseka v 13. letnem poro-čilu državnozborske nadzorovalne komisije za državne dolgove (št. prii. 927). 4. Poročilo legitimacijskega odseka o volitvah poslancev : Franc Richter (prii. št. 933), dr. Samuel Bloch (prii št. 934), Emanuel Tonner (prii. št. 935) , dr. T. Kathrein (pr. št. 936), J. baron Dobřzensky in Sigfried grof Salm-Reifferscheid, Fridrich Dressier (pr. št. 937), Anton Steiner (pr. št. 938) , dr. P. Lorenzoni (pr. št. 939), dr. E. Gregr (948), Wenzel Šulc (949), Božidar Raič (950), in dr. Viktor vitez Kraus (965). Na Dunaji 22. novembra 1884. Predsednik: dr. Smolka. — (Občinske volitve v Postojni) dovršene minuli teden prinesle so zmago — sijajno zmago za narodno stranko. Lep napredek in častěn za tamošnje narodnjake je to, izrekoma, ako se oziramo nazaj na dobro volitev pod predsedništvom Bohuslava vit. Widmanna, v kateri se je Postojni, kakor marsikateremu mestu in trgu umetno vtisnil protinaraven pečat „nemštva". — Veseli tedaj kličemo narodnim volilcem postojnskim: živili! — (Dr. Franc Schiffer), starosta ljubljanskih zdrav-nikov, praznuje jutri 27. t. m. svojo 801etnico. Društvo zdravnikov na Kranjskem pride v ta namen v slavnostno sejo, pri kateri se jubilantu izroči čestilna adresa; po seji pa je banket „pri Maliči". — Bog ohrani še mnogo let zasluženega in priljubljenoga starosta ljubljanskih zdravnikov ! — („Zlata Praha"), krasno ilustriran češki tednik, kateri je nedavno priobčil tudi nekaj zanimivih^ risar-skih črtic iz Bosne od našega rojaka slikarja Šubica, prinaša ven in ven prav zanimive podobě. Med drugimi podaja nam štev. 47 podobě: „Martinska husa" (Marti-novska gos), — „Hagar a Ismael", — „Katafalk dr. M. Tyrše", — „Prisna brana v Praze", — in „Most prek Soče pri sv. Luciji". — (Redna predavanja o kmetijstvu na bogoslovnem semenišči in pa na c. k. pripravnici za učitelje) ima po-čenši z novembrom tajnik c. k. kmetijske družbe in deželni potovalni učitelj gosp. Gustav Pire. — (Znizana vožnina za osobe na južni železnici.) Po naznanilu vodstva južne železnice, katero je došlo trgovinski zbornici ljubljanski, izdavale se bodo s 1. ja-nuarijem 1885. 1. pričenši vozne karte za sem ter t j e med postajami Ljubljana-Keka in Ljubljana-Brežice. v katerem so bile načrtane naloge novega zbora. V so-Take karte za vožnjo međ Ljubljano do Prestranka in boto bila je volitev predsedstva in izvoljen je bil za Zidanoga mosta do po tri dni. Pii kartah izdanih v soboto ali dan pred bodo po dva dni, daljne pa predsednika novoizvoljen konservativec Wedell-P dorf za podpredsednika pa Frankenstein in Hofmann f ^ " * • A iv ui tu u. a/^ VXW.1A1 ju. . un vi (X i j. j/iwu u. v i x , da, jjuu^i cuiscuuma pa x1 i aiitvciioiciu ILL I praznikom se nedelja ali praznik ne všteva med odio- ki sta bila na teh mestih v prejšnjem zboru i čene oziroma dni. Zoper Hvaležni priznamo ta napre- stranko središča in konservativcev , kateremu je vodja dek pri vožni na južni železnici v korist potujočih in Windhorst po vsem , kar se sedaj dá soditi, ne bode železnice! Bismarku mogoče, nič odločilnega doseči. Ravno Wind- __horst pa se bajé uže pripravlja zdaj pričeti borbo zoper Bismarka zarad dednega nasledstva v vojvodstvu brun-sviškem , pri katerem namerava konservativna stranka Novičar iz domaćih in tujih dežel. Dunaja. Minulo soboto izročili so presvitli cesar novoimenovanemu kardinalu nadškofu dunajskému dr. Gangelbauerju baret z veliko slovesnostjo v Avgu-stinski cerkvi; drugi dan šli so osebno častitat vojnemu ministru grofu Bilandtu k petdesetletnici njegovega službovanja, nedeljo večer pa so se zopet odpeljali nazaj v odločno braniti edino postavno pravico vojvoda Cumber landskega. Vspeh tega prizadevanja bo, se ve da , sedanjih razmerah teško večji kot akademičen. ' PO Francoska Ker je kol skoraj prenehala Godelo. Jutri teden bo prva seja državnega zbora z nepomenljivim dnevnim redom. Pravijo. da bode zborovanje pred božičnimi prazniki trajalo 14 dni, tedaj do 18. decembra. delovanji državnega zbora se ne čuje zanesljivega — kakor naravno imajo program delovanja, dogovoriti klubi večine z vlado, kar se bode zgodilo pri shodu državnega zbora. — Obsodba vrednikov tukajšnjih judovskih časnikov „Neues Wiener Tagblatt" in pa tožbe (umira po 10—20 oseb na dan), ustavila so se nazna nila o koleri. — Gledé vojske s Kitajci poročajo se z bojišča še zmiraj manjše praske, v katerih se Francozi ponašajo z vspehi, pa tudi razgovori zarad sklepanja mirú se nadaljujejo, toda do ugodnega sklepa ne pride še kmalu, ker so se Francozi zadosti prepričali, da Kitajci niso mož beseda. Zato hoče francoska vlada najprej imeti v žepu kredit, hoče postaviti Kitajcem na- sproti večjo vojsko î tako da si pomirjeuje, ako treba r n Vorstadtzeitung" po dunajskih porotnikih vsled znanega poslaoca viteza Schônererja zašla je tukajšnjim enakovrstnim časnikom za kožo. — Kaj tacega se še ni doživelo, do sedaj so mislili oni časnikarji, memogredé volilcev more prisiliti tudi z orožjem v roki, potem še le bo Francoska v stanu, braniti one pravice, katere bi ji Kitajska z besedo pripoznala. Angleška Zbornici sprejele ste premembo vo omenjeno, obogateli pri svojih časnikih da je edino lilnega reda, vsled katerega se izdatno pomnoži število pa gosposka zbornica je v to dovolila še le državno pravdništvo, katero jih more okrcati s konfis-kacijami, sicer pa da so sami gospodarji javnega mnenja po vsem Dunaju in daleč okrog. Zdaj pa so dunajski porotniki pokazali, da krivega obsodijo, uaj mu bode tedaj ko je ministerski predsednik naznanil načrt o vo lilnih okrajih, katerega predloži zbornicama prihodnji ponedeljek vlada predložiti evropejskim državam vredjenji egiptovskih financ namerava imé Izak ali Jakob. Velikonemcu Schônererju bo sicer se čuj predlog, kakor na taki podlagi, da se znižajo obresti sedanjih vsled te obsodbe grozovito zrastel greben pa to je egiptovskih dolgov za 7*7 0* Tudi v dedno nasled razmeroma manje zlo judovskih časnikov. kot domišljena vsegamogočnost stvo brunsviško bode morebiti posegla angleška vlada korist vojvodi Cumberlandskemu baj tej zadevi hoče Iz Celja. — Dr. Kavčič, odv. pripravnik na Du- nem zboru podpirati korake Windhorstove v nemškem držav naji, tožil je sevniškega župana Veršeca zarad raz žaljenja časti ob priliki znanih dogodeb s plakati. Tem nameram nasproti pa se je ravno Prvi sodnik spoznal je župana, ki je s 5 pričami do- kazal svojo nedolžnost nekrivega; vsled pritožbe tož-nikove pa je okrožna sodnija celjska pod predsedstvom Heinricherjevim Veršeca obsodila na 10 gold, globe. včeraj oglasil knez Bismark v svojem glasilu „Nordd. Allg. Zeitung", v katerem trdi pred vsem, da ni nika-koršnega dokaza, da bi hotel vojvoda Cumberlandski zapustiti svoje prejšnje stališče kot nespravljivi nasprotnik cesarjev in države. Vojvodo Hrvatska. (Centrum), ka gledé obdajajo pristaši „središča estobe do cesarja in države Deželni zbor ima se za kratko za- v eni vrsti stoji s poljskimi in francoskimi poslanci sedanje sklicati v 29. dan decembra, da vladi privoli budget za prve tri mesece prihodnjega leta, — tako poroča , in jih dj ajdelavnej in protnik protestantskoga cesarstva ajspretnejši trenutku, ko se Ung. Post Ogerska. n Centrum" bolj sovražno nasproti stavi, kakor kedaj 9 Zborovanje delegacij je pri kraji in se ne more pričakovati od vlade da v Brunšviku zadovoljna je s tem zborovanjem poleg naše države tudi ustanovila glavni stan Welfovske politike. Vlada je vsa Evropa. Prestolni govor cesarjev, izjave ministra zmiraj dosledna se potezavala za monarhično načelo ia vnanjih zadev grofa Kalnoky-a in pa izjava bivšega mi- za pravico knezov, vendar pa ne more miru 45 milijo nistra Andrassy-a o izrečeni želji Kneza Bismarka 5 da naj bi nemško-avstrijsko pogodbo odobrila tudi državna imenitne stare hiše nov ljudi žrtvovati strankarski koristi, ako prav še tako Tako Bismarkov organ, ki dosti zbora to so najpomenljivejše dogodbe iz tega zase- jasno govori, da je pravo ono, kar služi nemškemu ce danja delegacij. Zdaj začel je svoje zborovanje dr- sarju. žavni zbor ogerski in omeniti je delegacije hrvatskih poslancev, katera se je ta ponedeljek poklonila ministerskému predsedniku Tiszu in pa ministru Szapary-u, katerima nasproti je predsednik klubov Vukotinović naglašal načela, izražena y adresi večine hrvatskega deželnega zbora in omenjal težnje hrvatske kraljevine gledé pogodbe z Ogersko in pa gospodarskih vprašanj. 7 gold. 36 kr Žitna cena v Ljubljani 22. novembra 1884. Hektoliter : pšenice domače 6 gold, 50 kr turšiee 5 gold. 40 kr banaške soršice 6 gold. Ministra odgovorila sta v splošnih obljubah. 30 kr rži 4 gold 87 kr ječmena 4 gold 71 kr. Nemška. Državni zbor bil je po cesarju Viljemu prosa 5 gold. 36 kr jde 4 gold. 71 kr ovsa 3 gold. samému otvorjen minuli četrtek s prestolnim govorom, 9 kr Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik : Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani