URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 18	Ljubljana, petek 21. maja 1982
961.
Na podlagi 19. alinee 335. člena, 1. alinee 349. člena in prvega odstavka 384. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. točke amandmaja IV k ustavi Socialistične republike Slovenije in 370. člend poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1982
I
RAZGLASILA IZVOLITEV PREDSEDSTVA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Razglaša se, da so bili izvoljeni v Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
za predsednika:
Viktor Avbelj, dosedanji predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije
za člane:
Alojz Briški, dosedanji član predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije,
Majda Gaspari, dosedanja članica predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije,
Stane Markič, dosedanji član Predsedstva Socialistične republike Slovenije,
Zoran Polič, dosedanji predsednik Zbora republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije,
France Pobit, dosedanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije,,
Franc Štiglic, dosedanji predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenije.
II
OBJAVILA SESTAVO PREDSEDSTVA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIIJE
Predsednik:
Viktor Avbelj člani:
Alojz Briški Majda Gaspari Stane Markič Zoran Polič France Popit
Franc Štiglic	;
predsednik organa Zveze komunistov Slovenije, določenega s statutom Zveze komunistov Slovenije
Cena 25 dinarjev	Leto XXXIX
predsednik organa Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, določenega s statutom Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
SL 02001-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
962.
Na podlagi 20. alinee 335. člena, 1. alinee 350. člena in prvega odstavka 363. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja III k ustavi SR Slovenije ter 1. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 254. člena in 350.'člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije, na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1982 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli:
Vinko Hafner, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
Št. 0201-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica Silva Jereb L r.
963.
Na podlagi 20. alinee 335. člena, 1. alinee 350. člena in prvega odstavka 363. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja III k ustavi SR Slovenije ter 1. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 254. člena in 351. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1982 sprejela
ODLOK
o izvolitvi podpredsednikov Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za podpredsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolita:
Silva Jereb, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije,
Jože S u š m e 1 j, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
• St. 0201-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
•	Skupščina
Socialistične republike Slovenije
- > • •	' Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
984.
Na podlagi 4. alinee 350. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 167. člena, 1. alinee 172. člena in 177. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1982 sprejela,
ODLOK
o izvolitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve
V Komisijo Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve se izvolijo:
za predsednika:
Jože Marolt, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije
za podpredsednika:
Ivan Godec, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije
za člane:
Helga Brodnik, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije
Lovro G a j g a r delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije
Vinko Kovačič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije
Anton Mikeln, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije
Jože Pintarič, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije
Miloš Prosenc, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije
Danica S m r d u, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije
Edvard Š piler, delegat v Zboru združenega
dela Skupščine SR Slovenije
Ivanka S u 1 g a j, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije
Maks V e č k o, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije
SL 0201-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
965.
Na podlagi 24. alinee 335. člena in 1. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 1. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 254. člena in 352. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je 'Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1982 sprejela
ODLOK
o imenovanju generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Gojmir Komar, dosedanji generalni sekretar-Skupščine SR Slovenije.
Za namestnika generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Marko Herman, dosedanji sekretar Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije.
St. 02002-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1932.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner I. r.
966.
Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja III k ustavi SR Slovenije ter 3. alinee drugega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor .'združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 7. maja 1982 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Izvolita se:
za predsednika Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije:
Martin Mlinar, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije
za podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije:
Terezija Stefančič, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije.
St. 02005-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
967.
Na podlagi 26. alinee 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in 65. člena poslovnika Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 7. maja 1982 sprejel
ODLOK
o imenovanju sekretarja Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za sekretarja Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Erika V r h u n e c ; dosedanja sekretarka Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
St. 02005-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Zbor združenega dela
Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Martin Mlinar L r
968.
Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja 111 k ustavi SR Slovenije ter 3. alinee drugega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 7. maja 1982 sprejel
ODLOK
» izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
Izvolita se:
za predsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije:
Mitja Horvat, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije
za podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije:
Silva Bauman-Cenčič, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije.
St. 02004-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
969.
Na podlagi 26. alinee 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 63. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije in 65. člena poslovni-
ka Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 7. maja 1982 sprejel
ODLOK
o Imenovanju sekretarja Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za sekretarja Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Tone Jerovšek, dosedanji sekretar Zbora občin Skupščine SR Slovenije.
St. 02004-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Zbor občin
Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Mitja Horvat L r.
• 970.
Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja III k ustavi SR Slovenije ter 3. alinee drugega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 7. maja 1982 sprejel	•
ODLOK
o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
Izvolita se:
za predsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije:
Ciril Ribičič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije
za podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije:
Dino P u c e r, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
St. 02003-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1932.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner L r.
OTL
Na podlagi 26. alinee 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 68. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine Socialistične' republike Slovenije in 59. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 7. maja 1982 sprejel
ODLOK
o imenovanju sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Franc Grad, pomočnik predsednika Republiškega komiteja za zakonodajo.
St 0M86-1/K
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
-	dr. Ciril Ribičič L r.
972.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 143., 158., 166., 167., 172., 180., 181. in tretjega, odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1982 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije
V Zakonodajno-pravno komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolijo:
za predsednika:
Miha Ribarič, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije
'	z
za podpredsednico:
Marija Fajt, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije
Za člane izmed delegatov v zborih:
Franc Cvelbar, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije
Alojz L i n d n e r, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije
Peter Marinkovič, delegat v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije
Bogomir Sajovic, delegat v Zboru občin Skupščine SR Slovenije
Valerija S k e r b e c, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije
Vili Vindiš, delegat v. Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije
Štefanija Zagmaister, delegat v družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije
Izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev s področja pravnih znanosti se v Zakonodajno-pravno komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije imenujejo:
Franc Arhar, magister s področja civilnega in gospodarskega prava, vodja deviznega oddelka v Narodni banki Slovenije,
Marko Ilešič, magister prava, asistent na Pravni fakulteti Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani,
Nada Klemenčič, diplomirana pravnica, svetovalka v kabinetu predsednika Predsedstva SFRJ,
Janez Šinkovec, doktor pravnih znanosti, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije.
Št. 0201-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner L r.
973.
Na podlagi 2. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi odloka o izvolitvi predsednika, podpred-sodnikov in članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in o imenovanju republiških
sekretarjev in predsednikov republiških komitejev
Razglaša se odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in o imenovanju republiških sekretarjev in predsednikov republiških komitejev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora, dne 7. maja 1982.
St. 0100-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Predsednik
Viktor Avbelj L r.
Na podlagi 23,- alinee 335. člena, 3. alinee 350. člena in 394. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja VI k ustavi Socialistične republike Slovenije, 3. alinee tretjega razdelka 70. člena, tretjega odstavka 254. člena in 357. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 200." člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega 'dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1982 sprejela
ODLOK
o izvolitvi predsednika, podpredsednikov In članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in o imenovanju republiških sekretarjev in predsednikov republiških komitejev
I
Za predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvoli:
Janez Zemljarič
II
Za podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvolita:
Vlado Klemenčič
Dušan Šinigoj
III
Za člane Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvolijo:
Tomaž Ertl Jernej Jan Jože-Peter Kavčič' Alojz Klemenčič Matjaž Kmecl Milan K n e ž e v i č Kristina Kobal Martin Košir Stane Kotnik Borut Miklavčič Bogomila Mitič
Majda Poljanšek
Herman Rigelnik Milivoj. S a m a r Janez Sterniša Rudi S e p i č Marjan Šiftar Peter Toš Lojze Ude Erik Vrenko Julka Žibert
IV
Izmed izvoljenih članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se imenujejo:
Tomaž Ertl, za republiškega sekretarja za notranje zadeve,
Jernej Jan, za predsednika Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje,
Jože Peter Kavčič, za predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, Alojz Klemenčič, za predsednika Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve, Matjaž Kmecl, za predsednika Republiškega komiteja za kulturo,
Milan Kneževič, za predsednika Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kristina Kobal, za republiško sekretarko za pravosodje in upravo,
Martin Košir, za republiškega sekretarja za ljudsko obrambo,
Stane Kotnik, za predsednika Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide, '
Borut Miklavčič, za predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, Bogomila Mitič, za predsednico Republiškega komiteja za turizem in gostinstvo,
Majda Poljanšek, za predsednico Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo,
Herman Rigelnik, za predsednika Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo,
Milivoj S a m a r, za predsednika Republiškega komiteja za družbeno planiranje,
Janez Sterniša, za predsednika Republiškega komiteja za energetiko,
Rudi Š e p i č , za republiškega sekretarja za finance,
Marjan Šiftar, za predsednika Republiškega komiteja za informiranje,
Peter Toš, za predsednika Republiškega komiteja za delo,
Lojze Ude, za predsednika Republiškega komiteja za zakonodajo,
Erik Vrenko, za predsednika Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Julka Zibert, za predsednico Republiškega komiteja za promet in zveze.
»74.
Na podlagi 335. in 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 143., 158. in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 38., 39. in 40. člena poslovnika Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/76) ter odloka o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov ia komisije Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 23/74 in 19/77) je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 7. maja 1982 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
V	Odbor za družbenoekonomske odnose Družbenopolitičnega zbora se izvolijo:
za predsednika:
Igor Križman za podpredsednika:
Francka H e r g a za člane:
Robert Černe Zorko D e ž j o t Aleksander Kerčmar Alojz K i k e c Stefan Korošec Tomaž M i s 1 e j t Dino P u c e r Jože Sintič Stanislav 2 u n i č
II
V	Odbor za družbenopolitični sistem Družbenopolitičnega zbora se izvolijo:
za predsednika:
Silva Jereb za podpredsednika:
Marjan Kotar za člane:
Marija Aljančič Ivan Godec Lado Kocijan Zdravko Krvina Milan Kučan Miloš Prosenc Milenko Šetinc Valerija Škerbec Vili Vindiš Ludvik Zajc Ciril Zlobec
Št. 0207-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Št. 02003-1/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner L r.
Predsednik dr. Ciril Ribičič L r.
975.
DBJAVA
Izvolitve delegatov Skupščine SR Slovenije za Zbor
republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije
Na podlagi 382. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je predsednik Skupščine SR Slovenije na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. maja 1982 ugotovil volilni izid za kandidate za delegate Skupščine SR Slovenije za Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije in ugotovil, da je za kandidate glasovala večina vseh delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije ter
razglasil,
da je Skupščina SR Slovenije na 1. skupni seji vseh zborov Skupščine SR Slovenije izvolila za delegate za Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije naslednje kandidate:
1.	Jože Globačnik
2.	Nuša Kerševan
3.	Ivo Klemenčič
4.	Franjo Križmančič
5.	Marjan Markovič
6.	Miran Mejak
7.	Jože Marolt
8.	Miran Potrč
9.	Lojze Skok
10.	Boris Š n u d e r i
11.	Emil Tomažič
12.	Mirko Žlender
St. 02007-2/82
Ljubljana, dne 7. maja 1982.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner 1. r.
976.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona p obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 9/82, 12/82, 13/82 in 15/82)
I.	V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka«
— se v stolpcu pod zaporedno številko 6 (Zveza skupnosti otroškega varstva SRS) stopnja 1,16 pri vseh občinah nadomesti s stopnjo 1,05.
— V stolpcu 18 (skupaj davki in prispevki) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi stopnjami:
1. Ajdovščina	27,91
2. Brežice	26,69
3. Celje	27,63
4. Cerknica	25,42
5. Črnomelj	27,87
6. Domžale	25,31
7. Dravograd	27,05
8. Gornja Radgona	27,03
9. Grosuplje	26,95
10. Hrastnik	26,55
11. Idrija	28,65
12. Ilirska Bistrica	27,24
13. Izola	27,67
14. Jesenice	25,62
15. Kamnik	25,13
16. Kočevje	25,47
17. Koper	27,37
18. Kranj	25,72
19. Krško	28,47
20. Laško	27,00
21. Lenart	27,05
22. Lendava	26,01
23. Litija	27,00
24. Ljubljana Bežigrad	28,34
25. Ljubljana Center	26,34
26. Ljubljana Moste-Polje	26,34
27. Ljubljana Šiška	26,34
28. Ljubljana Vič-Rudnik	. 26,34
29. Ljutomer	26,34
30. Logatec	27,51
31. Maribor	26,02
32. Metlika	26.52
33. Mozirje	25,38
34. Murska Sobota	26,80
35. Nova Gorica	27,58
36. Novo mesto	28,40
37. Ormož	25,45
38. Piran	26,62
39. Postojna	26,13
40. Ptuj	25,21
41. Radlje ob Dravi	26,72
42. Radovljica	26,30
43. Ravne na Koroškem	26,20
44. Ribnica	26,35
45. Sevnica	28,42
46. Sežana	27.45
47. Slovenj Gradec	26,97
48. Slovenska Bistrica	26.63
49. Slovenske Konjice	28,04
50. Šentjur	28,80
51. Škofja Loka	27,45
52. Šmarje	26,84
53. Tolmin	27,24
54. Trbovlje	26,65
55. Trebnje	28,68
56. Tržič	25,26
57. Titovo Velenje	26,03
58. Vrhnika	26,03
59. Zagorje	25,91
60. Žalec	27,16
II.	V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
1.	Pri zaporedni številki 30 občina Logatec se:
_______uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,40*/*;
—	v stolpcu 8 stopnja 2,08 nadomesti s stopnjo 2,03;
—	v stopcu 17 stopnja 11,50 nadomesti s stopnjo 11,90;	'
—	v stolpcu 18 stopnja 27,22- nadomesti s stopnjo 27Al.	'	.	. ' .
2.	Pri zaporedni številki 41 občina Radij* ob
Dravi se:	.
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,50 6/o;
— V stolpcu 17 stopnja 11,58 nadomesti s stopnjo *12,08;
— V stolpcu 18 stopnja 26,33 nadomesti s stopnjo 26,72.
3.	Pri zaporedni številki 42 občina Radovljica se:
—	v stolpcu 9 stopnja 5,50 nadomesti s stopnjo 6,50;
—	v stolpcu 17 stopnja 10,93 nadomesti s stopnjo 11,93;
—	v stolpcu 18 stopnja 25,41 nadomesti s stopnjo 26,30.
III.	V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
Pri zaporedni številki 14 občina Jesbnicč ,s6:
—- v stolpcu- 3 stdphja 8,60 'nadbrhesti s stopnjo 9,70.
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 14. maja 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
977.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih Za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti- in njihovih skladov, samoupravnih, interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št, 70/80 in 70/81) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačex7anje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih irtieffeshih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupndsti na podrbčju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81,
1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 12/82, 13/82 in 15/82 se V tabelah točke 2:
—	pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj stopnja 13,0 popravi s stopnjo 13,02;
—	pri zaporedni številki 30 občina Logatec stopnja 11,50 nadomesti s stopnjo 11,90;
—	pri zaporedni številki 41 občina Radlje ob Dravi stopnja 11,58 nadomesti s stopnjo 12,08;
—	pri zaporedni številki 42 občina Radovljica stopnja 10,93 nadomesti s stopnjo 11,93.
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 14. maja 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov L r.
978.
Z namenom, da se zagotovijo otrokom in mladini poceni prevozi z javnimi prometnimi sredstvi s ciljem nadaljnjega izobraževanja in vzgoje, spoznavanja kulturnih vrednot, razvijanja športnih panog, rekreacije in šolskega športa, spoznavanja domovine, predvsem krajev iz NOB, aktivne izrabe prostega časa, oddiha in razvedrila, na podlagi 147. člena ustave" SR Slovenije
sklenejo
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije — Izobraževalna skupnost Slovenije — telesnokulturna skupnost Slovenije — Kulturna skupnost Slovenije — Skupnost otroškega Varstva Slovenije — Poslovna skupnost »Avtoprevozništvo« Ljubljana
— Kompas Ljubljana
— TOZD Avtobusni promet — Certus Maribor
— TOZD Pohorska Vzpenjača — SOZD Alpetour Škofja Loka — DO RTC Krvavec — DO Gostinstvo — TOZD Žičnica Vogel — SOZD Integral — DO Golf turist
— TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik — Rdeča dvorana Titovo Velenje — RTC Golte
— Železniško gospodarstvo Ljubljana — Zveza socialistične mladine Slovenije — Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije
DRU2BBNIDOGOVOR
e popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine za srednjeročno obdobje 1981—1985
1.	člen
Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bbdb skupinska potovanja otrok in mladine z območja SR Slovenije zagotovili popust in regres pri nakupu vozovnic, tako, da bo otrokom in mladini zagotovljen prevoz po ceni, ki znaša 40 ”/o od polne vozne cene za posebej dogovorjene popuste Z avtobusi, 36 */« od polne
vozne cene za prevoze z avtobusi na rednih progah, ladjo in gondolskimi žičnicami in 20 %> od polne vozne cene za prevoze z vlakom.
2.	člen
Izobraževalna skupnost Slovenije, Telesnokulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, zagotavljajo sredstva za regrese za skupinska potovanja otrok in mladine v višini 30 %> od polne vozne cene za posebej dogovorjene prevoze z avtobusi in 40 %> od polne vozne cene za prevoze z avtobusi na rednih progah, ladjo in gondolskimi žičnicami in 50 °/o za prevoze z vlakom.
Poslovna skupnost »Avtoprevozništvo« Ljubljana; Kompas Ljubljana, TOZD Avtobusni promet; Železniško gospodarstvo Ljubljana; Certus Maribor, TOZD
Pohorska vzpenjača; Alpetour Škofja Loka, TOZD RTC Krvavec — TOZD Vogel Ukanc; SOZD Integral DO Golf turist TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik; Rdeča dvorana Titovo Velenje RTC Golte; dajejo za skupinska potovanja otrok in mladine popust v višini 30% od polne vozne cene za opravljene prevoze na rednih vožnjah in od dogovorjene cene, na odboru udeležencev družbenega dogovora za posebej dogovorjene prevoze.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo spremljal izvajanje sistema popustov in regresov in zagotavljal izpolnjevanje obveznosti SR Slovenije v skladu z družbenim dogovorom o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine v notranjem potniškem prometu.
3.	člen
Pravica do regresa in popusta po tem dogovoru (v nadaljnjem besedilu: »pravica do znižane vožnje«), velja za naslednja organizirana skupinska potovanja otrok in mladine:
—	za šolske in poučne izlete in potovanja učencev in študentov v okviru vzgoj noizobraževalnih programov šol vseh stopenj
—	za potovanja, ki jih organizirajo organizacije v okviru Zveze telesnokulturnih organizacij za potrebe kvalitetnega športa, športne rekreacije in šolskega športa
—	za potovanja v okviru programov Zveze kulturnih organizacij Slovenije
—	za potovanja v okviru programa vzgojnovar-stvenih zavodov Zveze prijateljev mladine Slovenije in Zveze pionirjev Slovenije
—	za potovanja v okviru programov Počitniške zveze Slovenije
—	za potovanja v okviru programov Planinske zveze Slovenije
—	za potovanja v okviru programov Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije
—	za potovanja v okviru programov Gasilske zveze Slovenije
—	za potovanja v okviru programov Strelske zveze Slovenije
—	za potovanja v okviru programov Zveze socialistične mladine Slovenije
—	za potovanja v okviru programov Glasbene* mladine Slovenije
—	za potovanja v okviru programov Rdečega križa Slovenije
—	za potovanja v okviru programov Zveze tabornikov Slovenije.
4.	člen
Pravico do znižane vožnje ima skupina najmanj 5 oseb, ki niso starejši od 27 let in osebe, ki jih organizator izleta ali skupinskega potovanja določi za spremljevalce. Če skupina šteje več kot 10 oseb sme biti največ en spremljevalec na 10 udeležencev, razen pri predšolskih in osnovnošolskih otrocih, kjer sme biti en spremljevalec na 5 udeležencev.
5.	člen
Pravica do popusta se uveljavlja s potrdilom organizatorja potovanja, s katerim se ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz 3. in 4. člena tega dogovora.
Potrdilo organizatorja potovanja mora navajati smer in kraj potovanja, datum potovanja, število udeležencev, podpis odgovorne osebe in pečat ali žig organizatorja.
6.	člen
Prevozniki dajejo upravičencem popust za prevoze na rednih progah in posebej dogovorjene prevoze za celotno območje Jugoslavije ter za posebej dogovorjene prevoze z avtobusi na narodnostno mešana območja v Avstriji, Italiji in Madžarski, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti.
7.	člen
Pri posebej dogovorjenih vožnjah (izven rednih voženj), mora biti prevozno sredstvo zasedeno najmanj 80 % kapacitete vozila pri prevozih z avtobusom in 90 % pri železniških prevozih. Če prevozno sredstvo ni polno zasedeno, prevoznik lahko zaračunava tudi nezasedena mesta, vendar prav tako s 30 % popustom.
V primeru iz prejšnjega odstavka, ima organizator potovanja pravico do regresa tudi za nezasedena mesta.
Prevoznik lahko pri posebej dogovorjenih vožnjah zaračuna tudi vožnjo od stalnega postajališča prevoznega sredstva do kraja, od koder bo opravljen prevoz, če je oddaljenost od enega do drugega kraja večja kot 5 km in posebne pristojbine.
Organizator potovanja ima pravico do popusta in regresa v primeru dostave prevoznega sredstva iz prejšnjega odstavka.
Cestne, ostale pristojbine in stroške trajekta, se ne regresira.
Devizni stroški pri prevozih, opravljenih na narodnostnih mešanih območjih v Avstriji, Italiji in Madžarski, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, bremenijp v celoti organizatorja potovanja.
8.	člen
Prevoznik mora za opravljene prevoze izstaviti originalne vozovnice ali račune, iz katerih mora biti razvidno:
1.	za prevoze na rednih linijah: število udeležencev, polna cena prevoza, znesek plačila in znesek popusta,
2.	za posebej dogovorjene prevoze: datum prevoza, smer in kraj potovanja, število dejansko prevoženih kilometrov, dogovorjena cena za kilometer, znesek računa, ki je osnova za obračunavanje regresa.
9.	člen
Upravičenci za uveljavljanje popustov in regresov morajo dokumentirati zahtevek za regres s predložitvijo potrdila organizatorja potovanja, z originalnimi vozovnicami ali originalnimi računi prevoznikov, iz-
stavljenih v skladu s 5. in 7. členom tega dovora v roku 15 dni od izvedbe potovanja.
10.	člen
.
Udeleženci iz prvega odstavka 2. člena tega dogovora združujejo sredstva za regresiranje potovanj otrok in mladine v višini, ki se vsako leto določi z aneksom, ki je sestavni del družbenega dogovora.
Udeleženci zagotavljajo sredstva v ustreznih dvanajstinah preko celotnega leta.
Sredstva za regrese se izločajo na poseben račun pri Republiški konferenci ZSMS, in se lahko uporabljajo le za namene iz tega dogovora.
11.	člen
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije lahko koristi za organizacijo administrativno-finančne in analitične službe največ 1 “/o od zbranih sredstev iz 10. člena tega dogovora.
12.	člen
Za izvajanje družbenega dogovora skrbi odbor udeležencev družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: odbor udeležencev), ki ga sestavljajo:
—	delegat poslovne skupnosti »Avtoprevozništvo« Ljubljana
—	delegat Železniškega gospodarstva Ljubljana
—	delegat TOZD, ki opravlja prevozne storitve z žičnicami
—	delegat Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
—	delegat Izobraževalne skupnosti Slovenije
—	delegat Kulturne skupnosti Slovenije
—	delegat Telesnokulturne skupnosti Slovenije
—	delegat Skupnosti otroškega varstva Slovenije
—	delegat Republiške konference ZSM Slovenije
—	delegat Republiške konference SZDL Slovenije
—	pet delegatov uporabnikov sredstev, ki se izvolijo v okviru Republiške konference ZSM Slovenije
—	delegat Zdravstvene skupnosti Slovenije
Delo vodi predsednik,,ki ga izvoli odbor.
13.	člen
Odbor udeležencev enkrat letno potrdi ceno za posebej dogovorjene prevoze.
Odbor razporeja sredstva za regrese med udeleženci skupinskih potovanj iz 3. člena tega dogovora in na podlagi predloženih letnih programov, ki jih odbor uskladi in prilagodi dogovorjenim sredstvom, pri tem odbor zagotavlja enakomerno porazdelitev sredstev po dejavnosti porabnikov in s to porazdelitvijo zagotavlja relativno enake možnosti vsem porabnikom za ustrezno realizacijo programov, upoštevajoč pri tem realizacijo programov, aktivnosti članstva in druge kriterije.
Odbor določa podrobnejši postopek za uveljavitev pravic do regresa. Odbor ima pravico kontrole zbiranja in porabe sredstev pri Republiški konferenci ZSMS. Odbor lahko vsako leto določi delovno skupino, ki deluje v skladu s pooblastili odbora.
14.	člen
Odbor udeležencev mora najmanj enkrat mesečno obvestiti vse podpisnike dogovora o koriščenju sredstev, zbranih za regresiranje po 10. členu tega dogovora.
15. člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
, '	-	•	I
ANEKS K DRUŽBENEMU DOGOVORU
Na podlagi 10. člena družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine, podpisniki iz prvega odstavka 2. člena tega dogovora, združujejo sredstva za leto 1982 v naslednjih
zneskih:
din
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije	6,396.000
Izobraževalna skupnost Slovenije	11,460.000
Kulturna skupnost Slovenije	1,445.000
Telesnokulturna skupnost Slovenije	1,805.000
Skupnost otroškega varstva Slovenije	2,112.000
23,218.000
NAVODILA ZA UVELJAVLJANJE POPUSTOV IN REGRESOV
Zahtevek za regres z vso dokumentacijo v skladu s temi navodili pošljite na Počitniško zvezo Slovenije, Ljubljana, Parmova 33.
Na podlagi 13. člena družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine za leta 1981—1985 je odbor udeležencev izdelal naslednja navodila:
I
1.	Vsa potovanja otrok in mladine, ki se regresirajo, lahko trajajo največ 3 dni, na posebnih vožnjah, v nasprotnem primeru se ne regresirajo.
2.	Pravico do regresa in popusta velja za naslednja organizirana skupinska potovanja otrok in mladine:
—	za šolske in poučne izlete in potovanja učencev in študentov v okviru vzgoj noizobraževalnih programov šol vseh stopenj,
—	za potovanja, ki jih organizirajo organizacije v okviru Zveze telesnokulturnih organizacij za potrebe kvalitetnega športa, športne rekreacije in šolskega športa,
potovanja opravljena s posebnimi prevoznimi sredstvi za potrebe kvalitetnega športa se regresirajo samo na teritoriju SR Slovenije, za vsa ostala potovanja izven SR Slovenije pa se regresirajo potovanja na rednih prevoznih sredstvih,
—	za potovanja v okviru programov Zveze kulturnih organizacij Slovenije,
—	za potovanja v okviru programa vzgojnovar-stvenih zavodov, Zveze prijateljev mladine Slovenije in Zveze pionirjev Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Počitniške zveze Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Planinske zveze Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Gasilske zveze Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Strelske zveze Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Zveze socialistične mladine Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Glasbene mladine Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Rdečega križa Slovenije,
—	za potovanja v okviru programov Zveze tabor-inikov' Slovenije,
—	člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki usklajujejo programe v okvirji Slovenske kulturno gospodarske zveze, člani mladinskih 'organizacij 'slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, ki 'uslrlajujejo svoje programe v okviru Zveze slovenske mladine, člani mladinskih organizacij slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem za ekskurzije in obiske v Sloveniji qziroma Jugoslaviji.
3.	V primerih, ko je možno kombinirati skupinska potovanja otrok in mladine na primer z vlakom in avtobusom, se regresira tudi prevoz z avtobusom do končnega cilja potovanja in sicer po dogovorjenih cenah v SR Sloveniji, ne glede na avtoprevoznika. To velja v primerih, da prevoz ni bil izvršen na teritoriju SR Slovenije.
II
1.	SIS, podpisnice družbenega dogovora zagotavljajo sredstva za regrese za skupinska potovanja otrok in mladine v višini 30 °/o od dogovorjene cene za posebej dogovorjene prevoze z avtobusi in 40 % od polne’ cene za prevoze z avtobusi na rednih progah, ladjo in gondolskimi žičnicami in 50% za prevoze z vlakom.
Drugi podpisniki družbenega dogovora, dajejo za skupinska potovanja otrok in mladine popust v višini 30% od dogovorjene cene za opravljene prevoze na rednih in posebno dogovorjenih prevozih.
2.	Prevozniki dajejo upravičencem popust za prevoze na rednih progah in posebej dogovorjene' prevoze za celotno območje Jugoslavije ter za posebej dogovorjene prevoze z avtobusi na narodnostno mešana območja. v Avstriji, Italiji in Madžarski, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti.
3.	Regresi in popusti se uveljavljajo za prevoze na rednih progah, za posebej dogovorjene prevoze pa le, če ni mogoče organizirati prevozov na rednih progah, zlasti z železnico.
4.	Regresiranje se obračunava od zneska računa opravljenega prevoza v katerem je upoštevan že 30 % popust prevoznika pri posebnih vožnjah (od 70 % celotnega zneska).
5.	Pri posebej dogovorjenih vožnjah (izven rednih voženj), mora biti prevozno sredstvo zasedeno najmanj 80% kapacitete vozila pri prevozih z avtobusom in 90% pri železniških prevozih. Če prevozno sredstvo hi polno 'zasedeno prevoznik lahko zaračunava tudi nezasedena mesta, vendar prav' tako s 30% popustom.
6.	Prevoznik lahko pri posebej dogovorjenih vož-
njah zaračuna tudi vožnjo od stalnega postajališča prevoznega sredstva do kraja, od koder bo opravljen prevoz, če je oddaljenost od enega do drugega kraja večja kot 5 km in posebne pristojbine.	|
Organizator potovanja ima pravico do popusta in regresa v primeru dostave prevoznega sredstva iz prejšnjega odstavka. Cestne, ostale pristojbine in stroški trajekta, se ne regresirajo.
Devizni stroški pri prevozih, opravljenih na/ narodnostnih mešanih območjih v Avstriji, Italiji in Madžarski, kjer živijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, 'bremenijo v celoti organizatorja potovanja.
7i Regresirajo se samo dejansko prevoženi kilometri, razlika do dnevne norme pa se obračuna po dogovorjeni ceni s prevoznikom.
III
Pravico do znižane vožnje ima skupaj najmanj 5 oseb, ki niso starejše od 27 let in osebe, ki jih organizator izleta ali skupinskega potovanja določi za spremljevalce. Če skupina šteje več kot 10 oseb sme biti največ en spremljevalec na 10 udeležencev, razen pri predšolskih in osnovnošolskih otrocih, kjer sme biti en spremljevalec na 5 udeležencev.
IV
1.	Prevoznik mora za opravljene prevoze izstaviti originalne vozovnice, ali račune, iz katerih mora 'biti razvidno:
—	za prevoze na rednih linijah: število udeležencev, polna cena prevoza, znesek plačila in znesek popusta ;
—	za posebej dogovorjene prevoze: datum prevoza, relacija, število dejansko prevoženih kilometrov, dogovorjena cena za kilometer, znesek računa, ki je osnova za obračunavanje regresa.
2.	Račun ali vozovnica mora biti izstavljena izključno na ime organizatprja potovanja.
Ceni plačila prišteje prevozno podjetje znesek posameznih pristojbin in druge stroške, ki se ne regresirajo. Vsaka vozovnica ali račun, ki ne bo vseboval navedenih podatkov, bo zavrnjen. Na podlagi dokazil bo RK ZSMS izplačala regres na vozno ceno, en izvod potrdila z obračunom pa bo vrnila organizatorju potovanja. Regres bo nakazan izključno na žiro račun organizatorja potovanja, ki je razviden iz potrdila.
Zahtevek za regres z vso dokumentacijo mora organizator potovanja poslati najkasneje 15 dni po izstavitvi računa prevoznika oziroma najkasneje 30 dni po opravljenem prevozu v nasprotnem primeru organizator potovanja ne bo mogel uveljaviti regresa.
3.	Za prevoze z železnico veljajo obrazci (11), ki jih je v ta namen izdalo Železniško gospodarstvo Ljubljana. Za vse ostale prevoze velja obrazec (4,1). ki ga je založila Državna založba Slovenije, in je v prodaji v vseh knjigarnah in papirnicah v Sloveniji.
Potrdilo mora biti izpolnjeno s tiskanimi črkami točno po rubrikah in mora imeti podpis odgovorne osebe, naslov organizatorja in odtis štampiljke organizatorja. Organizator mora voditi knjigo izstavljenih potrdil za uveljavitev regresa. Zaporedno številko potrdila v knjigi vpiše v glavo potrdila (pod naslovom organizatorja potovanja).
Pod datum mora organizator obvezno vpisati številko svojega žiro računa.
Imena vodij potovanja in spremljevalcev morajo biti obvezno naivedena.
V rubriko »datum potovanja« se vpiše samo datum. Desni zgornji kot potrdila mora ostati rezerviran za obračun regresa. Regres lahko uveljavlja organizator izleta, potovanja in ekskurzije sam na osnovi originalnih vozovnic prevoznika (kopije ali fotokopije ne veljajo) oziroma originala računa prevoznika.
Vozovnicam oziroma računom mora biti priložen pravilno izpolnjen obrazec. Regres ni mogoče uveljavljati z drugimi potrdili prevoznika oziroma na podlagi kopij računov ali vozovnic. Če je potrdilo izpolnjeno pomanjkljivo in dokumentacija nepopolna, prevoz ne bo regresiran.
4.	Organizatorje potovanja opozarjamo, da se natančno ravnajo po teh navodilih-, tako da ne bo ne-
potrebnega zavračanja zahtevkov. Zlasti opozarjamo na to, da bodo vsi podatki v dokazilih čitljivi in nedvoumni, da se bodo potrdila ujemala z vozovnico oziroma računom po številu podatkov in po relaciji ter času potovanja.
Avtentično razlago družbenega dogovora in teh navodil daje lahko izključno odbor podpisnikov po 13. členu družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine za leto 1981—1985.
Organizatorji potovanj, za katere odbor udeležencev ugotovi, da so kršili določila družbenega dogovora in navodil za uveljavljanje popustov in regresov, izgubijo
pravico do nadaljnjega izrabljanja sredstev iz naslova regresiranja za naslednje leto.
S tem so razveljavljena vsa dosedanja navodila o uveljavljanju popustov iri regresov za skupinska potovanja otrok in mladine.
Vse informacije o regresiranju po družbenem dogovoru vam nudi Počitniška zveza Slovenije, Parmova 33, Ljubljana, tel. 312-156.
Sprejeto na odboru udeležencev družbenega dogovora o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine za srednjeročno obdobje 1981—1985, dne 21. januarja 1982.
ORGANi IK ORGAMiZACiJE V OBČINI
979.
Na podlagi 25. in 30. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, 42. člena statuta mesta Ljubljane ter odlokov o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 24/81), Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 21/81), Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 22/81), Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 25/81), Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/81) in Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 17/81) so skupščine občin na sjtupni seji zborov in sicer: Ljubljana Bežigrad dne 25. februarja 1982, Ljubljana Center dne 23. februarja 1982, Ljubljana Moste-Polje dne 25. februarja 1982, Ljubljana Šiška dne 22. februarja 1982, Ljubljana Vič-Rudnik dne 24. februarja 1982 in Skupščina mesta Ljubljane dne 4. marca 1982, sprejele
SMERNICE
za pripravo dokumentov »Ljubljana 20C0«
1. IZHODIŠČA
t
1.1.	Osnovne značilnosti dosedanjega razvoja 1
Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za nekatera področja do leta 2000 pripravljamo delavci, delovni ljudje in občani občin mesta Ljubljane na osnovi rezultatov razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja . in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, gospodarskega, socialnega ih prostorskega razvoja, pa tudi stopnje razvitosti življenjskega standarda.
Ljubljana je danes pomembno gospodarsko, kulturno, nacionalno in družbenopolitično središče SR Slovenije, s sorazmerno bogato materialno osnovo, s samoupravno osveščenimi delavci, z zadovoljivim družbenim standardom, z visoko zmogljivostjo znanja, bogato kulturno dediščino in dejavnostjo ter razgibanim družbenopolitičnim življenjem. Uspešno se uveljavlja v jugoslovanskem in v mednarodnem prostoru.
* Dokumenti »LJvbliana 2Qt)0« so:
— Dolgoročni plan občin In mesta Ljubljane,
— Urbanistični načrt občin in mesta Ljubljane.
— Dogovor o skupnih temeDih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane.
Zadnja leta smo uspešno razvijali samoupravne socialistične družbenoekonomske odnose, zlasti z uveljavljanjem ustave in zakona o združenem delu, z zavestno krepitvijo vloge delavcev in občanov pri odločanju o pogojih, sredstvih in rezultatih dela na vseh ravneh z boljšo samoupravno organiziranostjo združenega dela. Razvijali smo komunalni sistem v Ljubljani, kar se je održalo tudi v uresničevanju ustavnega koncepta delegatskega sistema, v preoblikovanju in preobrazbi krajevnih skupnosti in v dopolnjevanju statutov občin in mesta.
Ljubljana se je v zadnjih 10 letih gospodarsko naglo razvila (povprečna letna rast družbenega proizvoda je znašala 5,6%) k čerhur so v znatni meri prispevali zlasti kvalitativni dejavniki razvoja in pravilno usmerjena investicijska dejavnost preteklih let. Dosegli smo vidne rezultate na področju prestrukturiranja gospodarstva, zlasti industrije ter povezovanja z gospodarstvom drugih republik in pokrajin, še posebej z manj razvitimi območji Slovenije in Jugoslavije. Čeprav nismo zgradili za zc.dnje' petletje predvidenega števila stanovanj, smo stanovanjski primanjkljaj vendarle zmanjšali. Uspešno smo gradili cestno in komunalno infrastrukturo.
Družbenoekonomski razvoj Ljubljane po posameznih občinah oziroma območjih je potekal glede na naravne in družbenoekonomske danosti razvoja. Pri tem ni dosežena zadostna usklajenost v rasti mesta kot celote. Za občino Ljubljana Center je značilno postopno zmanjševanje števila prebivalcev, pospešen gospodarski razvoj in živahna investicijska dejavnost zaradi izgradnje nekaterih za Ljubljano in republiko pomembnih objektov. Občini Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Šiška dosegata nadpovprečno rast na področju gospodarstva in pri nekaterih drugih pomembnejših kazalcih razvoja. Uresničenih je tudi več pomembnih investicij s področja prestrukturiranja gospodarstva in infrastrukture. Občina Ljubljana Moste-Polje je na številnih področjih zmanjšala svoje zaostajanje za razvojem teh treh ljubljanskih občin (realna rast družbenega proizvoda, dokončanje ali uresničevanje pomembnejših investicij na področju prestrukturiranja). Še vedno pa pretežni del območja te občine nima ustrezne komunalne infrastrukture, zato zaostajata osnovna preskrba in odpravljanje več-izmenskega pouka v osnovnih šolah ter vključevanje predšolskih otrok v organizirano varstvo zaradi hitrejšega naraščanja prebivalstva. Na zadnjem mestu po udeležbi v družbenem proizvodu ljubljanskega gospodarstva je občina Ljubljana Vič-Rudnik, ki po
ustvarjenem narodnem dohodku na prebivalca zlasti v zadnjih letih precej zaostaja za povprečjem v SR Sloveniji. Zaradi obsežnih kmetijskih površin je občina pomemben preskrbovalec mesta s kmetijskimi pridelki. Na območju' te občine pa se nahajajo tudi številne raziskovalne organizacije združenega dela. V dosedanjem razvoju je prav za to občino značilno največji razkorak med razvojnimi možnostmi (velik potencial razpoložljivih površin in aktivnega prebivalstva) in doseženim razvojem.
Ljubljanske in# sosednje občine se vse bolj povezujejo. Iz sosednjih občin je v Ljubljani zaposlenih precej delavcev: iz občine Vrhnika 2895 oziroma 44 odstotkov vseh zaposlenih, ki stanujejo v občini Vrhnika, iz Grosuplja 3871 ali 48,8 odstotka, iz Domžal 4137 ali 29,6 odstotka, iz Litije 1913 ali 33,7 odstotka. Iz Kranja dela v Ljubljani 1319 delavcev ali 4,9 odstotka vseh zaposlenih, iz Ljubljane pa se vozi dnevno na delo v Kranj 978 delavcev oziroma 0,6 odstotka vseh aktivnih prebivalcev. Ljubljanskih delavcev, ki delajo zunaj ljubljanskih občin, pa je 3815 ali 3 odstotke vseh zaposlenih Ljubljančanov. (Podatki iz popisa zaposlenih 31. decembra 1976).
Rast mesta Ljubljane spremlja tudi rast ostalih vodilnih naselij v regiji, kar gre pripisati lastnemu razvoju teh krajev in občin a tudi \'pliv vse intenzivnejših povezav z Ljubljano, ki se krepi kot središče gospodarskega in poslovnega življenja, pa tudi kot visokošolsko, znanstveno, umetniško ter razvojno raziskovalno središče. V Ljubljani je osredotočenih 316.121 oziroma 16,6 odstotka vsega oziroma 32,9 odstotka urbaniziranega prebivalstva SR Slovenije, 182.772 oziroma 23 odstotkov vseh zaposlenih. Od 3442 raziskovalcev jih je v Ljubljani 2815 ali 81,8 odstotka.
1.2.	Razvoj v obdobju do leta 1985
Eden izmed temeljev za oblikovanje in uresničevanje dolgoročnih razvojnih usmeritev v obdobju 1986 do 1995 oziroma 2000 je uresničevanje sprejetih usmeritev srednjeročnih družbenih planov občin in mesta za obdobje 1981—-1985, ki jih po načelu kontinuiranega planiranja in zaradi ekonomske stabilizacije sproti preverjamo in dopolnjujemo.
V tem srednjeročnem obdobju bomo uresničevali naslednje ključne predpostavke za vsestransko kakovosten razvoj od leta 1985 dalje:
—	nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja;
—	uspešna izvedba ekonomske stabilizacije na vseh področjih dela in življenja;
—	aktivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela predvsem z večjim izvozom in sicer na podlagi: enakopravnega povezovanja z gospodarstvi dežel v razvoju in razvitih dežel;
—	višje oblike ekonomskega sodelovanja z deželami v razvoju zaradi zaposlovanja in zagotavljanja nam potrebnih surovin, obenem pa pomoči deželam v razvoju v njihovem boju za svobodo gospodarjenja z naravnimi bogastvi;
—	uspešno nadaljevanje prestrukturiranja gospodarstva ter nadaljnja samoupravna in proizvodna teh-
nološka preobrazba gospodarstva in družbenih dejavnosti, predvsem na podlagi znanja;
—	izboljševanje življenjskega standarda delavcev, delovnih ljudi in občanov Ljubljane ob izenačevanju dostopnosti dobrin družbenega standarda na območju mesta kot celote;
—	učinkovita gradnja in racionalna razporeditev stanovanj v okviru potreb in možnosti združenega dela;
—	vzdrževanj ev in prenova stanovanj skladno s potrebami in možnostmi združenega dela in stanovalcev;
—	učinkovita zaščita in uporaba kakovostnih kmetijskih zemljišč;
—	nadaljevanje policentričnega razvoja in odprtosti Ljubljane;
—	skladen razvoj vseh ljubljanskih občin in sodelovanje Ljubljane z drugimi območji in mesti v Sloveniji ter v drugih republikah in pokrajinah;
—	nadaljnji razvoj komunalnega sistema ter preobrazba občin in mesta Ljubljane kot posebne družbenopolitične skupnosti;
—	gradnja prometnega omrežja in razvijanje sodobnih oblik osebnega in tovornega prometa;
—	krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite v Ljubljani;
—	nadaljnja skrb za uresničevanje sprejetih programov na področju urejanja prostora in varstva okolja.
2.	KLJUČNI RAZVOJNI PROBLEMI, OMEJITVE IN PREDNOSTI
2.1.	Nadaljnji razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja in v njegovem okviru komunalnega sistema v Ljubljani. Uresničevanje usmeritve na tem področju kljub doseženim rezultatom poteka še vedno prepočasi.
V okviru nadaljnjega razvoja komunalnega sistema v Ljubljani je treba uresničevati preobrazbo in preoblikovanje občin in mesta kot posebne družbenopolitične skupnosti na podlagi ustave SR Slovenije in SFRJ. S sprejetimi stališči in ugotovitvami na sejah zborov Skupščine mesta Ljubljane oktobra 1981 so bile oblikovane osnovne dolgoročne smeri in tudi vprašanja nadaljnjega razvoja komunalnega sistema, vendar na tej osnovi še ni možno konkretno opredeliti, kaj lahko1 to pomeni za dolgoročnejši materialni in družbeni razvoj Ljubljane in njene povezanosti v širšem ljubljanskem prostoru..
'2.2. Počasno uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenopolitičnih, odnosov glede na doseženo stopnjo razvitosti proizvajalnih sil v Ljubljani. Se vedno ne uveljavljamo celovitega materialnega razvoja in procesa družbene reprodukcije na območju občin in mesta Ljubljane ter povezanosti navzven. Razlogi so v tem, da je vloga delavcev v TOZD in občanov v KS pri odločanju o celotni družbeni reprodukciji, kot na vsakem njenem področju, kljub doseženim rezultatom, še vedno premajhna in zato še vedno ne prihaja do nemotene reprodukcije teh odnosov. Premalo spoznavamo in upoštevamo bistvo dohodkovnih odnosov v združenem delu in samoupravno
sporazumevanje in dogovarjanje kot način urejanja medsebojnih odnosov in podlago za sprejemanje odločitev, premalo poznamo značilnosti in premalo upoštevamo pomembnost družbene lastnine.
Ugotavljfmo š'kodljivost individualizma OZD in posameznikov in težnje za uveljavljanje svojih interesov na račun drygih.
2.3.	Dosedanji razvoj gospodarstva Ljubljane kaže
ob doseženih uspehih tudi na vrsto slabosti in pomanjkljivosti:	premajhna usmerjenost v izvoz ob
preveliki stopnji reprodukcijske in tehnološke odvisnosti od uvoza, prevelik odpis opreme, premajhen delež produktivnosti dela v ustvarjanju dohodka in gospodarske rasti, prevelika poraba glede na ustvarjeni dohodek.
Med vzroki za našteto so: premajhna motiviranost vseh dejavnikov gospodarjenja, prenašanje izgub na celotno združeno delo, administrativni posegi v gospodarjenje, premalo dohodkovno intenzivne naložbe, prešibka povezanost proizvodnih dejavnosti in znanstveno raziskovalnih dejavnosti, premajhna izkoriščenost proizvodnih in storitvenih ter poslovno finančnih zmogljivosti na območju Ljubljane za združevanje sredstev za skupne kompleksne naložbe in skupno nastopanje pri realizaciji večjih nalog in projektov.
Ohranjanje dosedanje gospodarske strukture in dinamike ni več možno. Potrebne so drugačne razvojne usmeritve. Danes je, ljubljansko gospodarstvo soočeno s stanjem, ko so nekatera območja (občine) Ljubljane v slovenskem merilu prav na vrhu razvitosti, nekatera druga območja (predvsem v južnem delu Ljubljane) pa so slabo razvita.
2.4.	Na področju socialnega razvoja je temeljni problem nedvomno v tem. da družbene dejavnosti dejansko še niso povsem uveljavljene kot sestavni del celovite družbena reprodukcije in da še ni preseženo obravnavanje družbenih dejavnosti in vseh drugih elementov ustvarjanja življenjskih in delovnih pogojev ljudi kot porabe; v zvezi s tem tudi še niso izoblikovana merila, na katerih bi naložbe za družbene dejavnosti dobile značaj in\'esticij, pomembnih za razvoj proizvajalnih sil. Še vedno obstajajo razlike, ki izhajajo iz družbenoekonomskega položaja ali prebivališča delavcev, delovnih ljudi in občanov; to kaže na to, da še nismo v celoti uspeli odpraviti neopravičenih socialnih razlik in neenakosti.
\
V dosedanjem razvoju je bilo precej pozornosti posvečene oblikovanju ustrezne vsebine življenja in dela, obstoječih in novih vrednot ter 's tem povezanih novih pojavnih oblik družbenih dejavnosti (spremembe v dnevni razporeditvi, delovnega časa, izraba prostega časa, humanizacija delovnega okolja itd.); premajhna pozornost pa je bila posvečena zadovoljevanju različnih osebnih in skupnih potreb posameznih skupin občanov, še zlasti mladine, starejših občanov ter delavcev in njihovih družin iz drugih republik, v življenjskem in delovnem okolju na podlagi že ustvarjenih materialnih, možnosti, ki se bodo dolgoročno nedvomno povečevale.
Organizacijo, razporeditev dela in storitve družbenih dejavnosti smo izboljšal!, vendar še premalo prilagodili in približali potrebam delovnih ljudi in
občanov. Še vedno ni ustrezno razrešeno vprašanje podružabljanja nekaterih nalog in posameznih storitev ter uveljavljanje prostovoljnega dela nasploh.
V Ljubljani neustrezno in še vedno premalo izkoriščamo zmogljivosti vrhunskih znanstvenih, izobraževalnih, kulturnih in drugih ustanov. Premalo uveljavljamo temeljno izhodišče našega razvoja, uporabo lastnega znanja in znanstvenih dosežkov v svetu.
2.5.	Zahtevno je odgovoriti na vprašanje, kakšen vpliv bo imel tehnološki razvoj v svetu na posamezna področja dela in življenja v Ljubljani. Poudariti je treba, da Ljubljana v primerjavi z mesti v razvitejših deželah zaostaja, zlasti glede na promet in komunikacije, v določeni meri pa tudi glede na materialno proizvodnjo. Premalo smo pripravljeni na spremembe, ki jih bo prinesel nadaljnji tehnološki razvoj v proizvodne procese v številnih gospodarskih pa tudi družbenih dejavnostih.
Pred nami je začetek prve tehnološke revolucije na področju komunikacij, informacijskih sistemov in uprave; ta proces se v nekaterih razvitih deželah že začenja (npr. uvajanje telematskih naprav v povezavi z obstoječim telefonskim omrežjem, usposabljanje bank, podatkov in informacij za poslovno in tudi splošno družbeno uporabo, višjih oblik brezgotovinskega denarnega in finančnega prometa ter poslovanja itd.).
Vplivi in posledice uveljavljanja novih tehnoloških dosežkov na celoten proces in politiko zaposlovanja in izobraževanja so še premalo preučeni. To lahko v prostorskem smislu vodi tudi v nove koncepte razporeditve proizvodnih zmogljivosti oziroma poselitve. Vse te možne spremembe lahko samo pospešijo nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja v naši družbi.
2.6.	Značilen problem v ureditvi prostora in posledica preveč liberalističnih ter premalo ekonomsko utemeljenih samoupravnih in strokovnih odločitev v prostorskem usmerjanju družbenega razvoja je pregosta pozidava središča mesta in izgubljanje zemljišč ter ekstenzivna raba prostora na obrobju mesta. Kopičenje trgovine, poslovnih zgradb in drugih dejavnosti v središču Ljubljane je ob znatnih težavah prometne prehodnosti, energetske oskrbe in zaradi 'klimatskih razmer povzročilo naglo slabšanje bivalnih ih delovnih pogojev. Zdravju škodljiva degradacija okolja se kaže v izredno onesnaženem zraku, v ogroženi podtalnici in vodah sploh.
Tako na območju petih ljubljanskih občin kakor tudi na območju sosednjih občin poteka proces urbanizacije, lociranje gospodarskih in drugih dejavnosti, trasiranje novih komunikacij, zlasti pa graditev zasebnih družinskih hiš, v veliki meri mimo načrtov, vsekakor pa časovno in prostorsko neusklajeno.
Načel policentričnega razvoja v prostoru, ki smo jih sprejeli, doslej nismo dovolj konkretizirali, uskladili in jih dosledno uresničevali v praksi. Zaradi tega še vedno obstajajo neutemeljene razlike v razvitosti posameznih območij in se še nadaljujejo procesi koncentracije v mestnem središču ob spontani suburbanizaciji zaledja mesta.
Urbana koncentracija v Ljubljani in zlivanje poselitve med posameznimi kraji, ki pa ostajajo v glavnem na ravni podeželskih centrov, ni v celoti, pozitiven pojav. Nastaja sklenjen .zazidan pas vzdolž glavnih cest, zlasti v smeri proti Vrhniki, Grosuplju, Domžalam in Škofji Loki. Na podoben način pa se na drugi strani »zraščata« Škofja Loka in Kranj ter Kamnik in Domžale. Te oblike fizične rasti naselij in poselitve prostora nastajajo povsem nenačrtno,1 čeprav na logičnih osnovah prometne dostopnosti in razpoložljivih zemljišč.
Z rastjo in krepitvijo Ljubljane se širi tudi njena povezanost z regijo. Predvsem se poglablja medsebojna odvisnost med mestom in zaledjem, tradicionalne razlike med mestom in vasjo pa izginjajo. Medobčinsko sodelovanje je kljub številnim pozitivnim premikom še vedno pretežno usmerjeno v razreševanje posameznih tekočih problemov, ne pa v reševanje vprašanj dolgoročnega in prostorskega usmerjanja družbene reprodukcije.
Neselektivna politika zaščite oziroma preobrazbe med drugim tudi manjših kmetijskih zemljišč pa že resno zavira planski razvoj mesta. Zaščito kmetijskih Zemljišč je po občinah težko izvajati, če niso razvojna vprašanja posameznih mestnih območij z vidika zaščite obravnavana na podlagi enotnega razvojnega pristopa na ravni mesta, oziroma širšega ljubljanskega območja.
Družbena stanovanjska gradnja je razdrobljena po občinah na velikem številu majhnih gradbišč s pogosto nesmotrno izrabo zemljišč in marsikje z visoko ceno komunalne priprave.
Skromen obseg graditve spremljajočih dejavnosti v novih naseljih se zaradi lokalistične politike ali pomanjkanja solidarnosti razvijajo v sorazmerno obsežnem prostoru in ne more zagotoviti učinkovitega pokritja naraščajočih potreb, kar je tudi posledica nerešenega sistema financiranja izgradnje objektov za te dejavnosti, pri čemer pa moramo posebej izpostaviti gradnjo objektov družbenega standarda iz sredstev samoprispevka in iz drugih združenih sredstev.
Zanemarjanje starejšega stavbnega fonda, zlasti v stanovanjskih območjih stare Ljubljane in nekdanjih kmečko-delavskih predmestjih ter vredne arhitekturne dediščine, terja pospešeno delo v prenovi mesta.
Poseben problem predstavljajo v Ljubljani predmestja. Dinamična rast mesta je ustvarjala potrebo po stanovanjskih hišah, prevladujoči vrednoti naših ljudi. Neučinkovitost družbenih usmeritev in delovanja na tem področju pa je povzročila nastanek sorazmerno redko pozidanih predmestij, črnih gradenj in barak.
Gradnja počitniških hiš poteka v obliki zelo redke zazidave, in pogosto na zemljiščih, ki bi morala ostati nezazidana zaradi varovanja tal in krajinskih vrednot.
2.8. Poseben problem so zgostitve prometa in zazidave vzdolž glavnih prometnih vpadnic v središče mesta. Napačna izhodišča v preteklosti (kot npr.: stanovanjski bloki ob Celovški cesti) in inertnost grajene komunalne opreme povzročajo, da še naprej zidajo neposredno ob teh cestah, celo visoke
stanovanjske hiše, tako da je vse več prebivalcev, pa tudi zaposlenih izpostavljenih hrupu in izpušnim plinom.
V dosedanjem razvoju je imelo izrazito prednost individualni avtomobilski promet, kar je imelo za posledico velik pritisk na gradnjo cest m potrošnjo goriv in na nezadostno usmerjanje mestnega, primestnega in avtobusnega prometa ter slabo razvite in izkoriščene možnosti železniškega javnega prometa.
2.9. Osrednje vprašanje ob pripravi dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane pa je: ali naj oziroma kako naj Ljubljana še raste. Republiški planski dokumenti poudarjajo naj se v skladu s politiko skladnejšega razvoja SR Slovenije Ljubljana usmerja v zmernejšo rast. Vendar je dojočena stopnja urbane koncentracije odraz sodobnih zakonitosti v delitvi dela, specializaciji dejavnosti in doseganju ekonomičnosti posameznih dejavnosti. Negativne posledice take zgostitve pa lahko premagamo s smotrno ureditvijo prostora celotne osrednje slovenske (ljubljanske) regije, kar očitno ne pomeni nadaljevanja dosedanjega ali celo spontane rasti mesta Ljubljane v ožjem smislu. Ves dosedanji razvoj kaže, da kakršnekoli politike prostorskega usmerjanja družbenogospodarskega razvoja ne moremo izvajati brez kompleksnega dogovora in finančnoekonomskih inštrumentov v regionalnem okviru.
Med možne omejitve dolgoročnega razvoja občin in mesta Ljubljane pa lahko štejemo:
—	potrebo po ohranjanju kakovostne kmetijske zemlje,
—	nujnost varovanja naravnih virov pitne vode,
—	omejene možnosti oskrbe z energijo,
—	sorazmerno neugodne klimatske pogoje za delo in bivanje v Ljubljanski kotiini,
—	sorazmerno neugodne značilnosti tal, namenjenih za razvoj mesta in. grad'tev novih naselij, zlasti če bomo dosledno varovali kakovostna kmetijska zemljišča.
Pri razreševanju teh ključnih razvojnih vprašanj in problemov ter opredeljevanju ciljev in usmeritev razvoja občin in mesta Ljubljane pa bomo delovni ljudje, delavci in občani upoštevali tudi naslednje možne prednosti:
■ dolgoletno tradicijo delavskega razreda.
—	razvitost komunalnega sistema,
—	doseženo stopnjo materialnega in družbenega razvoja ter razvitosti proizvajalnih sil,
—	koncentracijo proizvodnih storitvenih zmogljivosti, kadrov in znanja,
—	razvitost družbenih dejavnosti in družbenega standarda,
—	ekonomsko-geografski in politični položaj območja občin in mesta Ljubljane,
—	odprtost in povezanost Ljubljane s širšim' ljubljanskim prostorom in z drugimi mesti in območji Slovenije in Jugoslavije ter širšim svetom.
—	doseženo stopnjo varovanja in izboljševanja okolja, doseženo stopnjo obrambne sposobnosti in družbene samozaščite
ČAŠ b ;. h
ll£Š Ipp I ,f p ,aIl
SoSS ligi- | | i_ g
sili Hill !! i la 1
i s e *
H Jil!
mi! «• at š| !
liirili
ir' II! b;1
3.	CILJI IN USMERITVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA
Izhajajoč iz osnovnih značilnosti dosedanjega družbenoekonomskega razvoja mesta, iz ocene razvoja do leta 1985, ugotovljenih ključnih problemov, prednosti in omejitev razvoja Ljubljane, bomo delavci, delovni ljudje in občani v dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane podrobno opredelili' naslednje cilje in temeljne usmeritve:
3.1.	Nadaljnji razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja v Ljubljani kot podlaga za ‘ celovito samoupravljanje in odločanje delavcev v združenem delu ter za usklajevanje in uresničevanje skupnih interesov in potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov v njihovih samoupravnih organizacijah in skupnostih, občinah in mestu.
Zagotavljali bomo odločilno vlogo in odločanje delavcev v združenem delu o pogojih, sredstvih in rezultatih dela v celotni družbeni reprodukciji. Krepili bomo učinkovitost samoupravnega delegatskega sistema, samoupravno sporazumevanje in odgovornost za uresničevanje na teh osnovah sprejetih odločitev.
Politični sistem bomo v mestu dograjevali vzporedno z razvojem družbenoekonomskih razmer, pri čemer bo potrebno še bolj razvijati tiste temelje tega sistema, ki imajo poseben pomen za razvoj samoupravnih organizacij in skupnosti ter občin in mesta kot posebne družbenopolitične skupnosti.
V TOZD in delovnih skupnostih bomo krepili odgovornost delavcev, zlasti pa njihovih' delegatov v delavskih svetih ter članov delegacij za sprejemanje odločitev v zborih združenega dela in zborih SIS.
Pri nadaljnjem usmerjanju krajevne skupnosti bomo temeljno pozornost usmerili na vsebinsko spreminjanje samoupravnih odnosov znotraj KS, še posebno pa na vključevanje združenega dela v KS. Se nadalje pa bomo temeljno skrb posvečali ustvarjanju optimalnejših prostorskih, materialnih družbenih pogojev nasploh ter se zavzemali za večjo humanizacijo odnosov in življenja delovnih ljudi in občanov. •
Pri nadaljnjem razvoju samoupravnih interesnih skupnosti, usklajevanju interesov in njihovem skupnem uresničevanju bomo širili možnosti za izražanje različnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov, hkrati pa zagotavljali večjo smotrnost v iskanju organizacijskih oblik za izražanje teh interesov tudi s krepitvijo neposredne menjave dela med samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na področju družbenih in drugih dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Za delovanje in razvoj komunalnega sistema v Ljubljani bomo dosledno uresničevali ustavno zasnovo občine kot komune, tako da bo imel vsak delavec in občan interes, možnost in nalogo odločati in vplivati na življenje in razvoj Ljubljane. Razvoj komunalnega sistema se bo odrazil v skladu z nadaljnjo rastjo tudi ‘fr večjem številu manjših občin ter v utrjevanju medobčinskega sodelovanja.
Pri tem bomo krepili TOZD kot osnovo za, povezovanje dela in sredstev v . združenem delu, na drugi strani pa krepili povezovanje delovnih ljudi
in občanov v krajevnih skupnosti. Te naj postanejo kot temeljne samoupravne skupnosti najširši prostor vse bolj usposobljene za izražanje in uveljavljanje interesov ter odločanje delovnih ljudi in občanov v okviru delegatskega in političnega sistema.
Krepili bomo nadaljnje povezovanje delavcev v združenem delu in občanov Ljubljane navzven ter nadaljnjo samoupravno in politično preobrazbo ter preoblikovanje občin in mesta Ljubljane v povezanosti z občinami na širšem ljubljanskem območju.
Delovni ljudje in občani Ljubljane bodo pri določanju dolgoročne usmeritve SR Slovenije sooblikovali in prevzemali naloge in obveznosti republiškega središča ter na teh osnovah povečali svoje povezovanje z drugimi občinami v Sloveniji in z zamejstvom. Še nadalje bodo krepili politiko odprtosti mesta s sodelovanjem z drugimi mesti in nadaljnjega povezovanja združenega dela v vseh republikah in pokrajinah SFR Jugoslavije zaradi skupnih razvojnih interesov.
3.2.	Usmeritev v intenzivni razvoj gospodarskega potenciala, proizvajalnih sil in socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi kvalitetnejšega gospodarjenja in produktivnosti na ravni razvitih gospodarstev v evropskih državah in v svetovnem gospodarstvu, ki bo sposobno za kvalitetno izvozno usmerjeno proizvodnjo in s tem za enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela.
Pospešena kvalitativna preobrazba gospodarstva bo zahtevala korenite spremembe v obsegu in usmerjenosti naložb, v večji motiviranosti za ustvarjalno delo, boljšo organizacijo, sodobno tehnologijo in tehniko, tesnejšo povezavo med proizvodnimi in raziskovalnimi OZD, kakor tudi večjo integriranost celotnega gospodarstva.
Materialni razvoj Ljubljane bomo gradili na selektivnem zaposlovanju in prestrukturiranju gospodarstva, usmerjeni kadrovski politiki, večjemu številu produktivnih delovnih mest, na maksimalni uporabi znanstveno raziskovalnih potencialov Ljubljane in proizvodnih programih, ki bodo vključevali in medsebojno povezovali visokokakovostne in konkurenčne izdelke z inženiringom, lastnim znanjem in tehnološkimi dosežki; ter celovito usposobljenimi in učinkovitimi poslovnimi in finančnimi storitvami.
Prizadevali si bomo za večjo proizvodnjo hrane na podlagi smotrne rabe kmetijskih zemljišč in varovanje ter izboljševanje človekovega okolja.
Krepili bomo povezovanje in združevanje delavcev v gospodarstvu in zunaj njega na način, ki bo zagotovil učinkovitejšo in bolj celovito družbeno reprodukcijo na vseh področjih dela in razvoja.
Pri razporejanju ustvarjenega dohodka bomo dosledno uresničevali delitev po delu in rezultatih dela in hkrati zagotavljali potrebna sredstva za krepitev materialne osnove dela kot pogoja za razširjeno reprodukcijo.
Razpoložljiva sredstva za razširjeno reprodukcijo bomo usmerjali v združevanje dela in sredstev in ha podlagi dolgoročno opredeljenih investicijskih kriterijev v razvojno uspešne naložbe in za učinkovito poslovanje organizacije združenega dela.
Pospešena kvalitativna preobrazba gospodarstva bo zahtevala korenite spremembe v obsegu in usmerjenosti naložb, v večji motiviranosti za ustvarjalno delo, boljšo organizacijo, tesnejšo povezavo med proizvodnimi in raziskovalnimi OZD, kakor tudi za večjo integriranost celotnega združenega dela.
Na podlagi pospeševanja kvalitativne preobrazbe gospodarstva Ljubljane, Slovenije in Jugoslavije lahko v občinah in mestu Ljubljani pričakujemo v dolgoročnem planskem obdobju:
—	stabilnejšo stopnjo gospodarske rasti (povprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda okrog 3 °/e) ob skladnejšem razvoju vseh ljubljanskih občin;
—	boljši izkoristek in kvalitetni razvoj proizvodnih zmogljivosti, s katerimi Ljubljana razpolaga, predvsem boljšo izrabo velikega raziskovalnega potenciala in kadrov;
—	manjšo odvisnost od tistih proizvodnih dejavnikov, ki jih Ljubljana nima, predvsem od surovin in energije;
—	intenzivnejše vključevanje v mednarodno delitev dela.
Usmeritve v sodobne, tehnološko zahtevne in razvojno intenzivne proizvodnje, ki ne onesnažujejo naravnega okolja, ki se bodo vse bolj razvijale v smeri uporabe bistveno kompleksnejših materialov ter novih oblik energije, poudarjajo večjo vlogo človeka proizvajalca in raziskovalnega dela v povezavi z razvitim informacijskim ter komunikacijskim sistemom.
Zato bo ena prednostnih dolgoročnih nalog združenega dela doseganje visoke proizvodne, tehnološke in dohodkovne učinkovitosti v vseh dejavnostih in v vsaki organizaciji združenega dela ter hitro prilagajanje na nastale spremembe v poslovanju in v tehnologij i.
Sestavni del vključevanja v mednarodno delitev dela, ki bo nujno potekalo povezano z uveljavljanjem nove mednarodne ekonomske ureditve, bo moralo postati trdnejše in enakopravno proizvcdno-tehnično in poslovno povezovanje z državami v razvoju in razvitimi državami ter skupno nastopanje na svetovnem trgu na teh osnovah.
Temeljna dolgoročna usmeritev gospodarstva bo intenzivno in enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela, kar bomo dosegli z usmerjanjem proizvodnje v prednostne proizvodne programe na podlagi izdelkov visoke stopnje obdelave z velikim deležem lastnega znanja. Predvsem na tej osnovi bomo zagotovili dolgoročno doseganje večjega dohodka m povečevali delež družbenega proizvoda, ustvarjenega z izvozom.
V skupnih programih bomo krepili dohodkovno povezovanje in združevanje dela in sredstev z delovnimi organizacijami v regiji, drugih območjih®v SR Sloveniji in drugih republikah in pokrajinah.
Pri usmerjanju procesa družbene reprodukcije bomo sprejemali potrebne ukrepe za zmanjševanje deleža materialnih stroškov v bruto družbenem proizvodu, zlasti še stroškov energije in surovin na
enoto proizvodnje. Sestavni del teh naporov bo moralo biti ob hkratnem uvajanju visoke tehnične opremljenosti dela tudi stalno naraščanje produktivnosti dela; k temu bo pomembno prispevala večja ekonomska in družbena motiviranost delavcev v združenem delu. Prizadevali si bomo za tak razvoj gospodarstva, ki bo načrtno dograjeval in izkoriščal regionalno' gospodarsko sestavo.
Pri tem bomo nadaljnji razvoj ljubljanskega gospodarstva gradili predvsem na razvojno intenzivnih in hkrati energetsko in surovinsko manj zahtevnih proizvodnih programih v okviru razvojno dinamičnih dejavnosti, ki lahko zagotovijo proizvodno' tehnološko preobrazbo gospodarstva z boljšimi izkoristki obstoječih proizvodnih kapacitet, z optimali-zacijo organizacije proizvodnje in vodenja. Med razvojno dinamične dejavnosti sodijo: strojegradnja, računalniško vodenje procesa proizvodnje in naprav, elektroindustrija s poudarkom na elektroniki, robotiki, računalništvu, informatiki in komunikacijski teh-.nologiji, kemična industrija s farmacijo in biokemijo. Poudarek bo na plemenitenju del z znanjem v najrazličnejših oblikah (razvojno, tehnološko, organizacijsko in drugo znanje), še posebej' v povezavi z intenzivnejšim razvojem usmerjenega izobraževanja. To bo. predstavljalo tudi vodilno silo nadaljnjega materialnega razvoja občin in mesta Ljubljane.
Gospodarski razvoj bomo gradili tudi na smelem pospeševanju novega znanja, proizvodnje in razvoja novih proizvodov visoke tehnologije, kar bo omogočalo kibernetizacijo dela in zahtevalo tudi bistvene premike v dosedanjih proizvodnih sistemih.
Za Ljubljano bodo prav tako pomembni programi v okviru dejavnosti s posebnimi usmeritvami, med katere spadajo nekatere kapitalno intenzivne dejavnosti, kot so mednarodni tranzitni promet, industrija prometnih sredstev, papirna in grafična industrija. Prav tako .sodijo sem tudi nekatere razvojno intenzivne storitvene dejavnosti na področju gospodarstva. Papirna in grafična industrija imata velike izvozne možnosti, trgovina na debelo pa bo v dolgoročnem razvojnem sodelovanju s proizvodnjo imela pomembno vlogo pri izgrajevanju povezanega reprodukcijskega ciklusa.
V tretjo skupino uvrščamo programe delovno intenzivne dejavnosti. Ob tem obstajajo možnosti, da se posamezni razvojni programi na primer s področja agroživilskega kompleksa, tekstilne industrije itd. razvijajo hitreje in uspešno vključujejo tudi v mednarodno menjavo.	,
Na tej osnovi bomo uresničevali zgodovinske dlje delavskega razreda, osvoboditev dela in razvoj delavca, delovnega človeka in občana kot posameznika, povezanega z drugimi v celovito osebnost in nosilca nadaljnjega razvoja naše družbe.
3.3.	Učinkovito odpravljanje razlik v pogojih za zaposlovanje, delo in bivanje delovnih ljudi in občanov v posameznih občinah Ljubljane in ustvarjanje pogojev za skladnejši razvoj mesta kot celote, povezano in usklajeno z' drugimi občinami v regiji, SR Sloveniji in Jugoslaviji kot vsestransko odprto nacionalno in republiško središče.
Gospodarski ražvoj posameznih ljubljanskih občin bomo usmerjali v skladu z zahtevo po zagotav-
1 jan ju skladnejšega razvoja vseh občin in mesta kot družbenoekonomske celote, predvsem zaradi zmanjševanja razlik v družbenoekonomski razvitosti občin Ljubljane. Hitrejšo oziroma počasnejšo gospodarsko rast občin bo poleg tega pogojevala tudi že dosežena stopnja gospodarske preobrazbe občin v smislu prestrukturiranja in realizacije usmeritev, opredeljenih v srednjeročnem planu razvoja.
3.4.	Krepitev družbenoekonomskega položaja in rast življenjskega standarda delavcev, delovnih ljudi in občanov v odvisnosti od učinkovitega družbenega razvoja in doseženih rezultatov dela.
Uresničevanje materialnih razvojnih usmeritev je pogoj, da bomo ustvarili trajnejše osnove za višji življenjski standard delovnih ljudi in občanov v vseh območjih ljubljanskih občin, zlasti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalnega dela, socialnega varstva in zdravstva, kulture, telesne kulture in na drugih področjih družbenega razvoja.
Posebno pozornost bomo posvečali odpravljanju neskladnosti v družbenoekonomskem razvoju na načelih socialistične solidarnosti in vzajemnosti. Pri načrtovanju socialnega razvoja bodo pomembni predvsem tisti elementi, ki vplivajo na izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev, delovnih ljudi in občanov ter . njihovih ustvarjalnih hotenj in s tem na rezultat gospodarjenja.
Socialni razvoj bomo uveljavili kot sestavni del družbenoekonomskega razvoja in družbene reprodukcije. Vzgoja in izobraževanje, raziskovalno delo, zdravstveno varstvo, telesna kultura, kultura itd. so dejavnosti, ki neposredno in posredno vplivajo na produktivnost dela ter so sestavni del produktivnosti. Socialna politika in zagotavljanje socialne varnosti delavcev bo neposredno povezana z uveljavljanjem načela delitve po delu in po rezultatih dela, ki je spodbuda in osnova za povečanje osebnegd in družbenega standarda delavcev ter krepitev njihove socialne varnosti.
Zaradi potreb prestrukturiranja združenega dela in selektivnega investiranja v kapitalno in razvojno intenzivne panoge bodo znotraj družbenih dejavnosti imela prednost tista področja, ki neposredno vplivajo na hitrejšo ekonomsko rast ter usmeritve, ki bodo zagotavljale odpravo socialnih razlik, izvirajoč iz družbenoekonomskega položaja ali območja, kjer ljudje bivajo. Istočasno pa se bodo OZD s področja družbenih dejavnosti vključevale tudi v mednarodno delitev dela. Družbeni standard bo užival prednost pred osebnim, vendar do meje, ko bo še pozitivno vplival na produktivnost in delovno prizadevnost. Taka usmeritev je nujna tudi zaradi zadovoljevanj g potreb, ki bodo izvirale iz demografskih sprememb ter zahteve po odpravi zaostankov glede dostopnosti k dobrinam družbenega standarda.
Načelo svobodne menjave dela bomo uveljavljali
tako, da bo učinek uporabe sredstev bolj ekonomičen tako "pri pridobivanju materialnih osnov kot pri razreševanju problemov, ki nastanejo v zvezi z namensko uporabo združenih sredstev.
Tehnološki napredek (uporaba1 računalnikov, robotov in avtomatizacija na vseh področjih) bo izboljšal življenjsko raven in omogočil več prostega
časa. V prostem času bodo delovni ljudje in občani zadovoljevali svoje interese, dvignili splošno izobrazbeno in kulturno raven. Krajevne skupnosti in soseske morajo postati dejavnik povezovanja ljudi ter odpravljanja odtujenosti v delovnem in bivalnem okolju. To bo vplivalo na večjo socializacijo odnosov med delovnimi ljudmi in občani v delovnem in bivalnem okolju.
Gradnjo objektov družbenega standarda bomo izvajali tako, da bo zagotavljala izenačevanje dostopnosti dobrinam in storitvam vsem prebivalcem ljubljanskih občin. Družbeno infrastrukturo pa bomo prostorsko in vsebinsko dopolnjevali v skladu z materialnimi možnostmi ter ob upoštevanju kriterija večnamenske rabe prostora. Da bi zagotovili vsakemu prebivalcu približno enake pogoje in možnosti za življenje in delo, bomo razvijali predvsem tiste dejavnosti, ki povečujejo možnosti za pridobi\'anje znanja in izobrazbe, prilagojene delu in razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov.
Več bomo vlagali v znanstvenoraziskovalno delo, kar je namenjeno potrebam gospodarskega in socialnega razvoja.
Z nagrajevanjem po delu in po rezultatih dela bomo pri delitvi OD dosegli večjo motiviranost posameznika za doseganje višje produktivnosti in višjega, dohodka ter usmeritve, da si bo vsak delavec predvsem z lastnim delom zagotavljal socialno varnost. Ob zagotavljanju pogojev za zaposlovanje vseh, ki so sposobni za delo, ter ob izenačevanju pogojev in možnosti za zaposlitev tudi invalidom in teže zaposljivim osebam bomo stremeli k socialni enakosti ljudi na podlagi dela. Povečali bomo izkoriščenost kadrovskih zmogljivosti v skladu z ravnijo usposobljenosti in stopnjo zahtevnosti del.
Primarna bo kvalitetna vsebina življenja in dela delovnih ljudi in občanov na podlagi odpravljanja vseh vrst individualizacije bivanja in življenja . ter dela. Le-to bomo kljub relativno visokemu'družbenemu in osebnemu standardu, urejenosti in kvaliteti dela strokovnih in drugih organizacij, zavestno vgrajevali v vsakdanje življenje in delo ljudi v soseskah.
S programi sovlaganj in drugimi ukrepi bomo zagotavljali dolgoročno in zanesljivo preskrbo mesta s potrebnimi količinami hrane in energije ob doslednem racionalnem gospodarjenju z vsemi vrstami energije. Krepili bomo vlogo organizirane družbene prehrane, zlasti za delavce, dijake, študente in starejše občane.
Izenačevali bomo družbenoekonomske in druge pogoje za življenje in delo Vseh delovnih ljudi in občanov v ljubljanskih občinah ter si prizadevali za humanizacijo bivalnih in delovnih pogojev ter za splošni kulturni napredek Ljubljane.
3.5q Zmernejše naraščanje števila prebivalcev v primerjavi z dosedanjo intenzivno rastjo.
Tako naj bi se število prebivalcev od sedanjih 320.000 (leto 1981) povečalo na okoli 400.000 leta 2000 in okoli 450.000 leta 2010, pri čemer bi naravni prirast prevladoval nad priselitvenim. ob zagotavljanju pogojev za delo, življenje in bivanje predvsem za naravni prirast prebivalstva, hkrati pa se aktivno vklju-
čevali v doseganje skladnejšega razvoja proizvajalnih sil in poselitve tako v regiji kot v okviru celotne republike in Jugoslavije.
To bo zahtevalo, da bomo z ekonomskimi sredstvi v bistveno večji meri kot v preteklosti obvladovali in usmerjali migracijske tokove, tako tiste, ki pomenijo stalno naseljevanje in začasne (zaposlovanje delavcev v tujini in njihovo vračanje v domovino), pozornost pa bomo morali posvečati tudi obvladovanju dnevnih migracij.	'
3.6.	Smotrnejše prostorsko razporejanje dejavnosti in ustreznejša namenska raba prostora ob upoštevanju naravnih pogojev in možnosti ter varstva in izboljševanja človekovega okolja.
Za družbeno odgovorno in smotrno usmerjanje razvoja v prostoru moramo s prostorskim delom dolgoročnega plana in urbanističnim načrtom občin in mesta Ljubljane jasno opredeliti bodočo obhko in način poselitve, namensko rabo zemljišč in opremo prostora s primarno prometno, energetsko, komunalno in drugo infrastrukturo.
Pri opredelitvi namenske rabe zemljišč in poselitve bomo kakovostna kmetijska zemljišča trajno zaščitili in namenili za kmetijsko rabo. Zaustavili bomo zaraščanje kmetijskih zemljišč in jih ohranili za kmetijsko rabo. Tako si bomo, ob sodelovanju s širšim zaledjem, zagotovili možnost za čim večjo samooskrbo Ljubljane s kmetijskimi pridelki in živilskimi proizvodi. Za kmetijsko rabo bomo ohranjali in izboljševali tudi slabša zemljišča, kjer bomo pridelovanje prilagodili danim razmeram z uvajanjem in širjenjem novih načinov gospodarjenja (pašno gospodarstvo, ovčereja, konjereja).
Kmetijsko zemljiško in stavbno zemljiško politiko bomo vodili usklajeno in skupno za območje mesta Ljubljane in v okviru posameznih občin, zlasti tistih (Bežigrad, Moste, Šiška. Vič-Rudnik) z razvito kmetijsko proizvodnjo, pa tudi v okviru skupnih interesov v širšem ljubljanskem prostoru.
Pri oblikovanju celovite zgradbe in podobe mesta bo potrebno v dolgoročnem planu določneje razčleniti poseljene in proste površine, upoštevati ekološke, - kulturne, zgodovinske, arhitekturne, ambien-talne, oblikovne in krajinske značilnosti prostora. »Hrbtenico« vzorca poselitve bodo slej ko prej tvorile prometne komunikacije in obstoječa omrežja naselij. Dolgoročni plan bo določil smeri rasti in razvojna območja Ljubljane kot »regionalnega mesta« oziroma ljubljanske regije kot organiziranega somest-ja naselij z lastno socialno in estetsko identiteto.
Celotni nastajajoči in planirani vzorec poselitve ■lahko razčlenimo na tri značilne sestavne dele: prostorsko sklenjeno ožje mestno območje, zvezdasto razporejeni kraki ob glavnih komunikacijah in omrežje naselij v. širšem prostoru, zlasti v sosednjih občinah, ki že sedaj tvorijo sklenjeni socialni, ekonomski in fizični prostor.
a)	Na ožjem območju mesta bomo morali zaokrožiti pozidave in zlasti pospešiti prenovo. 2e opredeljene zazidalne otoke bomo preučili z vidika dolgoročnih potreb.
Preprečevali bomo neželene posledice nadaljnjega zgoščevanja delovnih mest v centru in v stanovanjskih
območjih ob vpadnicah in že izrazite težnje po zapolnjevanju še prostih zelenih površin med glavnimi mestnimi vpadnicami.
V	okviru te in take usmeritve bomo v času obr likovanja dolgoročnega plana dokončno opredelili možnosti poselitve na Barju, predvsem s tamkajšnjim pogojem ustrezno gradnjo.
V	nasprotju z dosedanjimi težnjami moramo omejiti rast sklenjenega mesta in vzpostaviti sistem zelenih površin, z zmogljivim parkovnim sistemom, ki bo zrahljal grajeno okolje. Osrednjemu in starejšim delom mesta bo ta različica dala s celovito prenovo humanejši značaj bivalnega okolja. Nadaljnji razvoj mesta bomo zasnovali tako, da bomo na'osrednjem območju mesta zavarovali površine tudi za danes težko predvidljive potrebe različnih centralnih dejavnosti, ki se lahko pojavijo v bolj oddaljeni prihod* nosti.
b)	Na območju sedanjega mestnega območja bomo zasledovali dosledno izpeljavo zasnove rasti mesta v krakih.
Tako oblikovana rast pomeni poudarjen rggvoj poselitve v sorazmerno ozkih pasovih pb glavnih cestnih in železniških vpadnicah, ki y Ljubljani praviloma nastopajo v parih. Ta zasnova ne odstopa bistveno od dosedanjih planskih usmeritev in že nakazanih teženj rasti, vendar ohranja nepozidane površine med vpadnicami v pregledne, dobro dostopne prostorske enot e v smeri do Brezovice, Škofljice, Medvod, Trzina in Dolskega. Nakazujejo se tudi možnosti poselitve med Vodicami in Smlednikom v povezavi z novo gorenjsko avtocesto.
O razmeščanju pomembnejših skupnih dejavnosti regionalnega pomena — kar zajema tudi vprašanja usmerjanja razporeditve prebivalstva — se bomo dogovorili z občinami v regiji.
Proizvodne površine bomo razvijali vzdolž krakov. V smeri proti Gorenjski tak razvoj ne pride v celoti do izraza zaradi varovanja pitne vode pod Sorškim poljem in rodovitnih kmetijskih zemljišč.
\
Razvojno politiko Ljubljanskega barja bomo na podlagi podrobnejših študij v dolgoročnem planu opredelili celovito, glede namenske rabe površin za kmetijstvo, vodno gospodarstvo, deloma poselitev — vključno z ekološko ustreznimi proizvodnimi in storitvenimi dejavnostmi — predvsem na njegovem obrobju, pa tudi kot specifično krajinsko in rekreacijsko območje posebnih vrednosti. Združevali bomo sredstva za namensko pripravo krajinskih površin.
Razvoj individualne gradnje je glede na izoblikovanost reliefa in druge pogoje v ljubljanski regiji možen, razen na Barju, tudi v višjih legah, ki predstavljajo ugodno bivalno okolje. Poraba kmetijskih zemljišč bo v tem primeru manjša, ker bomo stanovanjsko gradnjo razvijali predvsem v razmeroma višje gostote in pobočja, in tako zagotovili možnost učinkovitega razvoja javnega prometa.
Na bodočo koncentracijo dejavnosti in nove naselitve sploh bodo odigrali veliko vlogo priključki na novi avtocestni sistem, ki je v izgradnji, ter možnosti razvoja primestne železnice, kar bo omogočalo znat-
nejšo prostorsko integracijo ljubljanske regije in širšega prostora.
/
c)	V regionalni razsežnosti poselitve moramo računati z že sprejetimi težnjami policentričnega razvoja, ki pomeni zgoščeno rast v določenem številu središč, kar se bo odražalo v prostorsko bolj enakomerni razporeditvi dejavnosti in prebivalstva v Sloveniji in v regiji.
Centri v neposredni bližini Ljubljane bi se morali močno okrepiti, ker bodo morali prevzeti nove centralne funkcije. Na vmesnih območjih bodo nastajale vrzeli, ki jih bomo zaščitili pred poselitvijo in krajinsko preobrazbo. Razvoj zaposlitve tudi v manjših centrih ima daljnosežen vpliv na zaledje, ker lahko prepreči oziroma ublaži nadaljnje opuščanje kmetovanja in enakomerneje razporedi vse prvine urbane civilizacije in kulture.
Z vidika stanovanjske gradnje se ob prenašanju tetišča rasti v to območje zmanjšajo potrebe po izrazito gosti in neprekinjeni zazidavi ob prometnih koridorjih in je lahko zato delež , individualne stanovanjske gradnje večji na robovih centrov policentričnega rkzvoja. Prostorsko bolj uravnotežen razvoj lahko prispeva tudi k boljši izrabljenosti obstoječega stanovanjskega fonda v manjših naseljih, manjše so tudi potrebe po razvoju večjih komunalnih sistemov, kar je lahko pomembno predvsem za oskrbo z vodo, za obrambo itd.
Nakazane možnosti zasnov organizacije družbenega razvoja v prostoru (koncentrična, krakasta in policentrična) se potemtakem ne izključujejo, temveč dopolnjujejo, ker nobene od nakazanih, variant ne bo mogoče uveljaviti do skrajnosti. Odločili se bomo za tako kombinacijo usmeritev, ki bo dosledno upoštevala razvijajoče se družbene vrednote, predvsem pa bo obravnavala celovit prostor regije in voljo za dogovarjanje o razvoju pri vseh občinah.
Vse to bo prispevalo k večji motiviranosti posameznih nosilcev planiranja za upoštevanje dolgoročnejših ciljev urbanistične politike in bo tako z usmerjevalnimi ukrepi preprečevalo porast kršitev normativnih urbanističnih dokumentov. Urbanizacij ska politika bo rezultat dogovarjanja med družbenopolitičnimi skupnostmi in pomembnejšimi nosilci dolgoročnega planiranja v regiji v okviru priprav dolgoročnega plana, kar bo prispevalo k večji stopnji po-dmžbljanja urbanizma in arhitekture.
Že prisotne procese medobčinskega sodelovanja bomo vsebinsko krepili tako, da . bomo združevali sredstva neposredno za nekatere dejavnosti regionalnega pomena in posredno za skupno dogovorjene razvojne naloge in projekte. Območja, ki jih bomo varovali v prvotnem stanju ali na katerih bomo razvijali manj donosne dejavnosti, je potrebno kompenzirati na osnovi vzajemnosti in solidarnosti z dogodkom, ki se ustvarja na drugih območjih. Razvijanje stanovanjskih in industrijskih območij na območju primestnih občin za potrebe mestnega prebivalstva je potrebno financirati s prelivanjem sredstev med družbenopo-ItfciSnimi skupnostmi oziroma samoupravnimi skupnostmi in tako zagotoviti večjo skladnost v razporeditvi prebivalstva, delovnih mest in družbenih dejavnosti med občinami v regiji in mestu.
Za skladnejši razvoj poselitve je nujen pogoj dolgoročna zemljiška politika, družbena kontrola nad prometom z zemljišči in dogovorjeni prioritetni vrstni red vlaganj v pogoje za doslednejši razvoj. Bolj načrtno bomo uveljavljali prednostno pravico družbenopolitičnih skupnosti in načrtno pridobivali zemljišča, ki bodo določena za poselitev v dolgoročnih planih. Z družbeno lastnino zemljišč bomo zavarovali vsa območja pred stihijskim razvojem in še posebej pred neorganizirano individualno stanovanjsko gradnjo in tako dejansko varovali območja med naselji za nadaljnji razvoj. V okviru te usmeritve bomo izvedli podružbljanja stavbnih zemljišč v celotnem ureditvenem območju mesta Ljubljane. Zavzemali se bomo za ustvarjanje in ustrezno oblikovanje nove zakonodaje ter spreminjanje obstoječe.
Komunalno opremljanje zemljišč bomo razvijali na širših osnovah. Predvsem je potrebno zagotoviti dolgoročnejše združevanje sredstev za primarno opremljanje večjih območij za dolgoročni razvoj poselitve in tako zagotoviti, da slabše dostopne lokacije ne obremenjujejo prekomerno posameznega investitorja. Na osnovi dolgoročnejše politike komunalnega opremljanja zemljišč bomo razpolagali z večjim številom enakovrednih alternativnih, lokacij in tako laže dosegli večje zanimanje investitorjev za tiste lokacije, ki bodo v dolgoročnih planih opredeljene za razvoj specifičnih predvsem industrijskih dejavnosti.
Zajemanje zemljiške rente je'pogoj za racionalno distribucijo dejavnosti in prebivalstva v širšem prostoru regije ali mesta. Z ustrezno politiko, ki mora ' prerasti obstoječo vlogo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, je možno usmerjati razmestitve in-razvoj dejavnosti. Predvsem je centralna območja v mestu potrebno' razbremeniti ekstenzivne uporabe mestnih' zemljišč. Z ustreznim zajemanjem mestne rente je potrebno zaustaviti nadaljnje kopičenje poslovnih in upravnih dejavnosti v centru mesta, če niso takega pomena, da zahtevajo neposredne stike in jih postopoma decentralizirati v širši prostor. Združena sredstva stavbne (mestne) zemljiške rente bomo uporabili za rekonstrukcijo nekaterih mestnih območij, ki nimajo ustreznih skupnih komunalnih objektov.
Nadaljnja pomembna usmeritev je skrajno varčno gospodarjenje s površinami za poselitev. Tako ne bomo zmanjševali površin, ki so potrebna za primarno dejavnost; varovali bomo naravno in kulturno dediščino in površine za rekreadijo prebivalstva. Zmanjšati povpraševanje po novih površinah bo možno z dobrim gospodarjenjem z obstoječimi fondi in predvsem stanovanjskim. Z ekonomskimi najemninami družbeniii stanovanj je potrebno doseči boljšo izkoriščenost stanovanjskega fonda. Nova stanovanjska na-•selja' pa je potrebno oblikovati tako, da bodo imele ekonomske prednosti pred potrebami po individualni stanovanjski gradnji. To pa bomo razreševali v okvirih družbeno usmerjene stanovanjske graditve. Tudi s pospešeno prenovo mestnih in kmečkih naselij lahko zmanjšamo pritisk na novogradnje in tako minimiziramo obseg posegov v naravni prostor.
Ključnega pomena je urbanizacija, katero bomo usmerjali tudi s prometno politiko in istočasno z ustreznimi zgostitvami naselitve zagotavljali pogoje za učinkovito organizacijo javnega, prometa. Bodoči primestni železniški promet v povezavi s sistemom j a v-
nega cestnega prometa bo predstavljal osnovo za racionalno organizacijo poselitve ter posegov v mestu in regiji. Zato je med drugim potrebno zagotoviti, da se razvojna vprašanja različnih nosilcev javnega prometa razrešujejo v okvirih enotne regionalne organizacije in tako hkrati združujejo sredstva za potrebne naložbe, in odpraviti nepotrebno konkurenco med različnimi nosilci prometa. Neskladja med krajem bivanja in delovnim mestom bomo razrešili z uvedbo učinkovitega sistema zamenjave stanovanj ali delovnih mest.
Za usmerjanje urbanizacije je izrednega pomena kmetijska politika, ki mora z varovanjem zemljišč omogočiti čim večjo samooskrbo s kmetijskimi proizvodi. To bomo dosegli tako, da bomo v podeželskih naseljih zaustavljali prekomerno odseljevanje in tako zagotavljali potrebno delovno silo za kmetijsko proizvodnjo; primarni instrumenti za zaustavljanje dea-grarizacije bodo: združevanje zemlje v optimalne komplekse, uveljavljanje mehanizirane kmetijske proizvodnje, izobraževanje in štipendijska politika, izenačevanje pogojev dela, starostno zavarovanje kmetov, kreditna politika, prenove kmetij oziroma prednosti in stimulacija prenove stanovanjskih in drugih pogojev kmetov. Z ustreznim povezovanjem različnih interesov komunalne in prometne infrastrukture v podeželskih naseljih bomo zmanjševali razlike med mestom in vasjo; nekatere komunalne, oskrbne in družbene dejavnosti pa bomo razvijali tudi v manjših naseljih. Pri tem pa je potrebno preučiti številne nove tehnološke in organizacijske možnosti, ki omogočajo racionalno delovanje v pogojih ekonomskega povpraševanja.
V dolgoročnem planu bomo opredelili program ekološke sanacije ^Ljubljane kot sestavni del družbenoekonomskega razvoja mesta s tem bomo zagotovili, da se bo onesnaženost zraka v Ljubljani zmanjšala iz
IV.	v najmanj III. kategorijo, onesnaženost površinskih voda iz III. do IV. stopnje v najmanj II. stopnjo.
Za uspešno vodenje in izvajanje politike na področju urbanizma in varstva okolja bomo razvili skupno enptno organizacijsko službo, zavodov ter drugih dejavnikov v občinah in mestu Ljubljani.
3.7.	Nadaljnji razvoj in-krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite.
Nadaljnja krepitev varnosti, obrambne pripravljenosti in njeno podružbljanje bomo razvijali kot sestavni del družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov tako v združenem delu, krajevnih skupnostih, občinah in mestu. Zato bomo zagotavljali materialne pogoje t, združevanjem sredstev na podlagi programa na način in v višini, kot smo jih zagotavljali v preteklih letih.
Doseči moramo množično vključitev delovnih, ljudi in občanov pri zagotavljanju varnosti, obrambne in družbene samozaščite. Pri tem bo še posebna skrb namenjena razvoju, krepitvi in usposabljanju teritorialne obrambe, ki naj sloni na bogatih izkušnjah in tradiciji NOB.
Pri razvoju teritorialne obrambe bomo skrbeli za njeno sodobno opremljenost in bojno pripravljenost, zlasti za protizračno in protioklepno obrambo in zaščito. Organiziranost, vzgoja in opremljanje enot
teritorialne obrambe bo izvedeno tako, da bodo enote usposobljene za delovanje v vseh pogojih in okoliščinah. Posebna skrb bo tudi v bodoče namenjena usposabljanju in opremljanju narodne zasejte, še posebej za naloge in obveznosti, ki jih ima narodna zaščita v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Organiziranost in nadaljnji razvoj civilne zaščite bo prilagojena potrebam in zahtevam nadaljnjega razvoja mesta kot celote, občin, krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Ob vsesplošnem usposabljariju prebivalcev za naloge civilne zaščite bo še posebna skrb namenjena usposabljanju in materialni krepitvi tistih enot civilne zaščite, ki imajo glede na naloge v večjih urbanih sredinah najpomembnejšo vlogo. Bolj organizirano in odgovorno bodo morale posamezne temeljne in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter dragi nosilci izvajati dogovorjene naloge na področju preventivnega varstva — požarna varnost, varstvo okolja, žaklanjanje in drugo.
Izgradnjo javnih zaklonišč bomo nadaljevali v skladu s smernicami razvoja občin in mesta, še posebej pa v najbolj ogroženih predelih, kjer je koncentracija prebivalstva naj večja.
Z združevanjem sredstev bodo zagotovljene materialne rezerve za začasno nastanitev 20.000 prebivalcev Ljubljane. Za ta namen bomo načrtno urejali in usposabljali tudi rezervne lokacije za nastanitev ogroženega prebivalstva.
Vzpostavljen in dograjen bo avtonomni sistem zvez med družbenopolitično skupnostjo, družbenopolitičnimi organizacijami in OZD posebnega družbenega pomena na nivoju mesta, z občinami in vsemi krajevnimi skupnostmi. Poleg sistema žičnih zvez bodo s posameznimi nosilci vzpostavljene tudi radijske in druge zveze. S tem bomo zagotovili učinkovito obveščanje oziroma hiter prenos informacij v miru, izrednih razmerah in v vojni. Z vzpostavitvijo sodobnih tehničnih sredstev za alarmiranje v posameznih predelih bomo pokrili celotno območje mesta ter istočasno vodenje in upravljanje povezali v skupni center.
Družbeno samozaščito bomo uresničevali kot del skupne idejnopolitične, samoupravne in družbene aktivnosti. S stalnim spremljanjem varnostnih razmer v vseh sredinah in na vseh ravneh ter ocenjevanjem pojavov, ki na te razmere vplivajo, bomo s sprejemanjem konkretnih odločitev v samoupravnih organih, delegatskih skupščinah in v vseh drugih sredinah zagotovili varovanje samoupravnega socialističnega sistema in pridobitev revolucije, samoupravnih pravic, družbenega premoženja ter osebne in materialne varnosti.
Usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe bo izhajalo iz samozaščitno obrambnih potreb temeljnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in širših družbenih okolij.
Ob načrtovanju nadaljnjega razvoja mesta morajo biti upoštevani oziroma usklajeni varnostni, obrambni in tudi strateški vidiki Ljubljane.
USMERJANJE RASTI MESTA IN RABE PROSTORA
Polh. Gradec
•4-
©
^Medvode —a, 61ŠKA
KAMNIK
i4
DOMŽALE
v«^bežigradT
MOSTE-POUE
LITIJA
(TY *	
VRHNlkA X	Vi	j
\ VIČ-RUDNIK \	IVgrosuplje
	.	Vel. Lašče \
	
KAHTA OBČIN IN MESTA LJUBLJANE
SHEMA USMERJANJA RASTI OBČIN IN MESTA LJUBLJANE
1	Ljubljana Bežigrad
2	Ljubljana Center
3	Ljubljana Moste-Polje
4	Ljubljana Šiška
5	Ljubljana Vič-Rudnik
©
prednostne smeri razvoja
centri' in razvojni kraki poselitve
meje občin meje mesta' Ljubljane
SHEMA USMERJANJA RABE NEPOSELJENEGA PROSTORA
OBČIN IN MESTA LJUBLJANE			
m	prednostna območja za kmetijstvo •	mili! M	manjvredna območja
im	manjvredna območja za kmetijstvo		za gozdarstvo rezervati zafog pitne vode
liil!	prednostna območja za gozdarstvo		
SHEMA USMERJANJA RASTI OBČIN IN MESTA LJUBLJANE PO LETU 2030
>■
prednostne smeri razvoja
centri In razvojni kraki poselitve

naselja s potencialnim razvojem
omejitev rasti centra
omejitev rasti mesta
meje občin
meja posebne
družbenopolitične
skupnosti
4. RAZVOJNE USMERITVE PO PODROČJIH IN OBMOČJIH
4.1.	Kmetijstvo
Kmetijsko politiko bomo vodili tako, da bo zagotavljala smotrno izrabo vseh kmetijskih zmogljivosti za večjo proizvodnjo ter na tej osnovi pospeševala posebej družbeno usmerjeno kmetijsko proizvodnjo.
Pri opredeljevanju zemljišč, ki bodo trajno namenjena kmetijski rabi, bomo upoštevali potrebe za čim večjo samooskrbo Ljubljane s kmetijskimi pridelki in živilskimi proizvodi, vzporedno s tem pa tudi pogoje za naravno ekološko ravnovesje in trajno poseljenost širšega območja, kar je pogoj za vzdrževanje kulturne krajine in uspešen ljudskfodpor.
Preprečevali bomo drobljenje kmetijskih zemljišč in posvetili posebno pozornost zložbam. Z odkupom ali zakupom vseh kmetijskih zemljišč, ki ne bodo dobro obdelana, bomo povečali zemljišča družbenih kmetijskih TOZD in združenih, tržno usmerjenih kmetov. Za vsa kmetijska zemljišča bomo določili najustreznejšo fabo in izdelali agrokarte. V skladu z opredelitvami bomo izvajali agromelioracije in hidromelioracije ter načrtno gbspodarjli tako s tistimi zemljišči, ki bodo v družbenem planu trajno namenjena kmetijski rabi, kot tudi z drugimi kmetijskimi zemljišči.
S hidromelioracijami oziroma ureditvijo vodnega režima bomo usposabljali zamočvirjena zemljišča na Barju za rodnost, y horjulski dolini in drugje.-
Z agromelioracijami bomo izboljševali zlasti kmetijsko zemljo v hribovitih predelih, pri čemer bomo posvetili posebno pozornost zemljiščem, ki so se v zadnjih dvajsetih letih zarasla z grmičevjem ali so v opuščanju. Tista na katerih pridelovanje tudi najmanj zahtevnih pridelkov ni gospodarsko upravičeno, bomo po razmejitvi prepustili Za pogozditev, ostala pa uredili in usposobili za pašnike ali drugo rabo.
Prednostno bomo razvijali družbeno usmerjeno kmetijsko proizvodnjo ter v ta namen povečali družbena kmetijska zemljišča, združevali sredstva za razvoj družbenih kmetijskih posestev ter družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. Hkrati pa bomo zmanjševali število »mešanih« kmetij ali . takšna zemljišča preusmerjali v družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo.
Načrtno gospodarjenje bomo vzpodbujali z davčno politiko, kreditno politiko, s premijami, z združevanjem sredstev za sofinanciranje razvojnih in pospeševalnih programov ter z drugimi ukrepi. Vodili bomo takšno politiko cen. k; bo zagotavljala dolgoročno stabilne gospodarske pogoje pridelave, s tem bomo krepili ekonomski položaj kmetijskih TOZD in združenih kmetov ter izenačili socialni položaj delavcev v kmetijstvu ter kmetov z delavci drugih gospodarskih področij.
Hribovskim kmetom bomo nadomeščali višje stroške gospodarjenja z davčnimi olajšavami, dodatnimi premijami in ugodnejšimi krediti, tako z a kmetijsko dejavnost kakor tudi za razvoj drugih dopolnilnih dejavnosti, kot so: gozdarstvo, turizem, domača obrt, ipd. S tem bomo uresničevali poseben družbeni interes za ohranitev poseljenosti in videza kulturne krajine, rekreacijskih in estetskih vrednot hribovskih predelov ter vrednot za vseljudsko obrambo, za katero so ti predeli še posebej primerni. Da bi zaposlili
presežek delovne sile, bomo v hribovitih krajih odpirali tudi manjše predelovalne obrate.
Z ugodnimi kreditnimi pogoji bomo pospeševali prenovo hribovskih kmetij, preprečevali pa nekmečko individualno stanovanjsko gradnjo v kmečkih naseljih in večali stopnjo komunalne opremljenosti vasi.
Razvijali in poglabljali bomo povezovanje kmetov t s kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi TOZD, zlasti združevanje zemlje, dela in delovnih sredstev, ter širili proizvodne skupnosti. Stremeli bomo za tem, da bo v družbeno organizirano pridelovanje zajet pretežni del kmetijske zemlje. Krepili bomo tudi dohodkovne povezave kmetijskih TOZD z drugimi agro-živilskimi in trgovskimi TOZD z namenom, da z družbeno organizirano pridelavo krijemo čimvečji del potreb Ljubljane po kmetijskih živilskih pridelkih.
Glede na ekološke pogoje in potrebe -Ljubljane bomo razvoj kmetijstva usmerjali zlasti y tehnološko moderno visoko produktivno živinorejo in pridelovanje vrtnin. V ravninskih predelih bomo pospeševali pridelovanje mleka, vrtnin in perutninarstvo. V hribovitih predelih pa rejo klavne govedi ter ovčerejo. Na Barju bomo organizirali rejo konj za zakol in urejevali ribnike.. Pozornost bomo posvetili' tudi čebelarstvu.
Sirili bomo pospeševalno službo ' in vzpodbujali znanstveno-ražiskovalno delo. Razvoj kmetijstva bomo tako pospeševali tudi z dobro organizirano pospeševalno službo, povezano z znanstvenimi ustanovami ter s sprotnim prenosom izsledkov znanosti v kmetijsko gospodarstvo.
4.2.	Gozdarstvo
Gozdove bomo ohranjali, kjer so pomembni za pridobivanje surovinske osnove za industrijo", za energetsko oskrbo, za zaščito tal pred erozijo, za izboljšanje klimatskih razmer, za rekreacijo in za estetski videz krajine.
Gozdove bomo varovali In izboljševali tako zaradi njihovih splošno koristnih funkcij (zaščita tal pred erozijo, ustvarjanje ugodnejših mikroklimatsMh in hidroloških razmer, rekreacija občanov), kakor tudi zaradi gospodarskih koristi.
V degradiranih gozdovih bomo izboljševali drevesne sestoje, z intenzivnejšo nego povečevali donose, z gfadnjo gozdnih komunikacij ter izboljšanjem tehnologije sečnje in spravila lesa pa povečali storilnost.
Pospešeno bomo pogozdovali hudourniška območja. bregove vodotokov, opuščena ter zarasla manj vredna kmetijska zemljišča, ki ne pridejo v poštev za melioracijo. Gozdove v bližini naselitvenih površin mesta, ki so zanimivi za pasivno rekreacijo prebivalcev, bomo z urejanjem sprehajalnih poti in počivališč spreminjali v parkovne.
Glede na prevladujoči obseg gozdov v Ljubljani in njenem širšem prostoru bomo dosledno čuvali le gozdove z varovalno, lesno proizvodno in rekreacijsko funkcijo. Druge gozdove slabših kvalitet pa bomo namenjali tud} Za potrebe bodoče poselitve ali kmetijstva. V dolgoročnem planu bomo podrobno ovrednotili gozdne površine z vidika gozdnogospodarske, ekološke in urbahe primernosti.
Pozornost bo posvečena tudi lovstvu, saj so pogoji za gojitev divjadi sorazmerno ugodni. V skladu z lovsko-goepodarskimi načrti bo vzdrževan najpri-
mernejši stalež divjadi, tako da ne bodo ogroženi gozdovi niti polja.
4.3.	Vodno gospodarstvo
S sprejemanjem in izvajanjem prednostnih vodnogospodarskih ukrepov in z ustreznimi zakonskimi predpisi bomo trajno varovali in z novimi raziskavami pridobivali pomembnejše vire pitne in tehnološke vode (zaloge vode na Ljubljanskem in Sorškem polju ter Barju), zavarovali in bogatili ljubljansko podtalnico ter zaključili priprave za črpanje podtalnice na Sorškem polju v dogovoru z občinami Kranj in Škofja Loka. Dosledno bomo ohranjali in bogatili obstoječe vodne vire ter izkoriščali prednosti Save, Ljubljanice in drugih rek in potokov.
Na zavarovanih ožjih območjih vodnih črpališč bomo dopuščali le tako dejavnost, ki ne bo onesnaževala podtalnice, pri vseh nujno potrebnih gradnjah pa upoštevali zanesljive zaščitne ukrepe. Podtalnico bomo bogatili z dovajanjem savske vode in zbranih meteornih voda ter z neposrednim izkoriščanjem površinskih voda za potrebe industrije in drugih gospodarskih dejavnosti.
Za obrambo pred poplavami in zavarovanje gospodarsko pomembnih zemljišč bomo opredelili površine za gradnjo zadrževalnikov meteorne vode in vodnih akumulacij, regulirali vodotoke in urejali hudournike. Pri tem bomo upoštevali ekološke, estetske in kraj insko-oblikovalske vidike, kakor tudi. možnosti izrabe vodnih površin za ribištvo, rekreacijo in energetiko.
Ob vodotokih in vodnih akumulacijah bomo vzdrževali čisto in urejeno okolje, na področju Barja pa izvajali hidromelioracijska dela in uredili vodni režim v skladu z zemljiško politiko in ekološkimi zahtevami.
4.4.	Izkoriščanje nahajališč mineralnih surovin
Z nadaljnjim združevanjem interesov porabnikov mineralnih surovin (sedimenti apnenca, dolomita, gline) moramo v bodoče racionalno načrtovati črpališča in jih postopoma omejiti na vrsto večjih, zmogljivejših, ki bodo lahko pokrivala potrebe različnih delov Ljubljane. Z načrtno politiko in organizacijo izkoriščanja bomo obvladovali ekološko ravnotežje, posledice razvrednotenj a okolja in sanirali črpališča.
4.5.	Industrija
Razvoj industrije bo prednostna usmeritev v gospodarskem razvoju mesta. Temeljila bo na usmeritvi v tehnološko in razvojno zahtevne programe, na učinkoviti izbrabi naj novejših tehnoloških dosežkov v vseh proizvodnih dejavnostih in na modernizaciji obstoječih zmogljivosti.
Razvoj ljubljanske industrije bo potekal v tesni povezanosti z ožjim in širšim zaledjem. Pri tem bomo morali upoštevati nekatere prostorske omejitve. V Ljubljani ni območij, za katera ne veljajo strogi ekološki kriteriji, zlasti zaščite zraka, zaščiti vode pa se morata prilagajati tehnologija in lokacija.
Problemi preskrbe z naravnimi surovinskimi in energetskimi viri svetovnih razsežnosti in energetska ter surovinska pasivnost Ljubljane narekujejo usmeritev ljubljanske industrije v investicije v tiste nove
objekte, ki niso intenzivni uporabniki energije; v obstoječih objektih pa je nujna preusmeritev na smotrnejšo porabo energetskih virov.
Prednost bomo dali razvoju tiste industrije, za katero je značilno manjše zaposlovanje, višja izobrazbena struktura zaposlenih, učinkovitejša uporaba dosežkov znanstveno-raziskovalnega dela in večja izvozna usmeritev.
Med temi bo morala imeti odločilno vlogo usmeritev v razvojno in proizvodnjo procesnih računalnikov, lastnih delovnih sredstev in naprav, obdelovalnih in drugih sistemov, ki bodo omogočali visoko produktivno proizvodnjo ter omogočili prodor na svetovna tržišča.
Neustrezno, iztrošeno in ekološko neprimerno industrijo bomo modernizirali oziroma spremenih njeno dejavnost ali pa preselili oziroma opustili.
Površine za industrijo in druge proizvodne dejavnosti bomo opredelili, upoštevaje gospodarske, demografske, ekološke in druge pogoje tako, da bo zagotovljen ugoden dostop z mesta prebivanja in povezanosti s širšimi prometnimi sistemi. Na območju mesta Ljubljane bomo zasledovali selektivno politiko usmerjanja industrije v posamezne namensko opredeljene industrijske cone.
Skladno z zasnovo poselitve bo industrija usmerjena ‘tudi v manjše proizvodne cone, primerne zlasti za razvoj lahke industrije in proizvodnega dela malega gospodarstva, ki tudi ne zahteva izpolnjevanja strogih lokacijskih pogojev in se zato dostikrat lahko prepleta z drugimi dejavnostmi.
Ljubljana ima že danes, na podlagi potrjenih urbanističnih dokumentov, dovolj površin za razvoj industrijskih dejavnosti do leta 2000. Usmerjanje te dejavnosti v namensko opredeljene proizvodne cone ter izhodišče, ki zasleduje uravnoteženje gospodarskega razvoja znotraj ljubljanskih občin, pa zahteva opredelitev novih industrijskih proizvodnih površin, zlasti na območju Viča in Rudnika.
V	dogovoru o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostori Ljubljane bomo predlagali zagotovitev novih površin za gradbeno in ostalo industrijo, predvsem v izvenmestnem prostoru, na območju mesta Ljubljane pa tam, kjer ta dejavnost ni v konfliktu z drugimi interesi. Omejene možnosti so na Brezovici in na Rudniku.
V	perspektivi potrebuje Ljubljana tudi 3 do 4 cone za mestne javne službe in servise. Lokacijo je potrebno zagotoviti v posameznih mestnih krakih ob cestnih priključkih.
Dolgoročne možnosti razvoja tehnološko zahtevnejše industrije so predvsem na območju Save vzhodno od Šentjakobskega mostu do cone, ki je v Dolskem predvidena za morebitno jedrsko elektrarno — toplarno; industrije, ki _ zahteva dobro prometno povezavo, velike površine in bližino mesta, so na območju Brezovice in na območju Rudnika.
V	teh predelih bo možno, glede na razpoložljive delovne potenciale, razvijati tudi razvojno intenzivno industrijsko proizvodnjo.
4.6.	Drobno gospodarstvo
Hitrejši razvoj tehnologije, avtomatizacije proizvodnih postopkov, intenzivnejša izraba zmogljivosti v industriji in gradbeništvu, večja uporaba razvojnih dosežkov in uspešnejše prilagajanje potrebam doma-
čega in tujega trga bodo zahtevali pospešeno delitev dela med velikimi in manjšimi organizacijami in vzporeden razvoj tehnološko in ekonomsko razvitega proizvodnega dela drobnega gospodarstva. Planiranje razvoja proizvodnega dela drobnega gospodarstva bo potekalo v povezavi s planiranjem večjih organizacij zlasti s področja industrije in gradbeništva; razvoj tega dela gospodarstva bomo usmerjali v manjše proizvodne cone.
S procesi urbanizacije povezana demografska gibanja, razvoj osebnega in družbenega standarda, individualizacija potrošnje, tehnični dosežki, razvoj turizma bodo zahtevali pospešen razvoj storitvenega dela drobnega gospodarstva in postopno izenačitev oskrbnega standarda občanov na celotnem območju Ljubljane.
Storitveno dejavnost bomo obravnavali kot del obveznega programa izgradnje stanovanjskih naselij, spodbujali osebno delo na osebnih sredstvih kakor tudi razvoj POZD in druge oblike aktiviranja osebnih sredstev za družbenoekonomski razvoj.
4.7.	Gradbeništvo
Razvoj gradbeništva bo temeljil na aktivnejšem vključevanju v mednarodno delitev dela, sodobnih dosežkih v tehnologiji, ustreznejši samoupravni organiziranosti vseh dejavnosti, na racionalnejši delitvi in specializaciji dela v proizvodno-gradbenem procesu ob hkratnem tesnejšem povezovanju v zaokrožene reprodukcijske celote. Uspešnejši prodor te dejavnosti in širše jugoslovansko in inozemska tržišča bo zahteval povezovanje in razvoj znanstvenoraziskovalnega dela in intelektualnih storitev predvsem na področju projekti ve in inženiringov. Zavzemali se bomo za to, da se vsi objekti gradijo učinkovito, usklajeno ,in kvalitetno.
Za potrebe stanovanjske gradnje bomo razvijali in vgrajevali konstrukcijske sisteme, ki bodo omogočali večjo fleksibilnost tlorisov in s tem dolgoročno funkcionalnost stanovanj. Preučiti bo treba tudi možnost izgradnje tovarne montažnih hiš, ki bi pokrila naraščajoče potrebe predvsem južnega predela Ljubljane. Glede' na vse večji pomen, ki ga bo v družbenem razvoju zavzemala prenova obstoječega stavbnega in komunalnega fonda, se bo. moralo gradben ništvo bolj usposobiti tudi za te potrebe.
V prostorskem oziru bomo gradbeništvo in gradbeno industrijo usmerjali iz sedanjega velikega števila manjših in pogosto nefunkcionalnih lokacij, v nekaj večjih, ustrezno opremljenih con ob pomembnejših prometnih komunikacijah z možnostjo oskrbovanja celotne ljubljanske regije.
Preučili in uvajali bomo nove tehnologije gradnje stanovanj, ki bodo zagotavljale večjo racionalnost, boljšo toplotno in zvočno izolacijo ter večjo fleksibilnost uporabe stanovanj. Bolj kot samo graditev bomo preučevali in razvijali pogoje bivanja stanovalcev ter tem ciljem podredili raziskovalni načrtovalni in tehnološki razvoj pri gradnji gospodarstva stanovanj in sosesk.
4.8.	Trgovina
Trgovino bomo razvijali dohodkovno povezano, kot sestavni del družbene reprodukcijske verige, to je dohodkovno povezano s proizvodno in s pripada-
jočimi servisnimi dejavnostmi. Ob preseganju teženj po zapiranju, ob vsestranskem povezovanju OZD trgovine z OZD drugih delov družbene reprodukcije v okviru Slovenije in celotne Jugoslavije na načelih enotnega jugoslovanskega trga.
Skrbeli bomo za enakomernejšo razporeditev trgovine na drobno na vsem območju mesta, še zlasti kot sestavni del programa izgradnje stanovanjskih sosesk, uvajali novo vsebino in prodajno tehnologijo in krepili sistem centrov v celotnem prostoru mestne regije.
Zunanja trgovina se bo prek združenja in organiziranja konzorcijev in inženiringov usmerjala v celovito gospodarsko sodelovanje, tako z deželami v razvoju kot razvitimi deželami.
Trgovina na debelo bo nosilka dohodkovnih povezav notranje trgovine s proizvodnjo za zadovoljevanje potreb domačega trga. Z dobro organiziranostjo in vzdrževanjem zalog bo skrbela, da bo dotok blaga v trgovino na drobno zadovoljiv, samo blago pa čimbolj pripravljeno za neposredno prodajo.
Trgovina na drobno bo v povezavi z združenim delom v drugih dejavnostih in z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti, sodobnejšimi oblikami prodaje, pospešeno gradnjo novih preskrbovalnih in večjih servisnih središč ter manjših specializiranih trgovin, tam kjer te trgovine ne pokrivajo potreb, zadovoljevale potrebe občanov in drugih kupcev. Celotni sistem in mreža trgovine ter centralnih dejavnosti mora biti oblikovana pregledno in zavestno, tako da kar najbolj ustreza pogojem bivanja in hierarhiji dnevnega, tedenskega, mesečnega in letnega nakupovanja.
Kupci, organizirani v potrošniških svetih, bodo imeli na delovanje in razvoj trgovine na drobno in na izbor blaga in postreženost vedno večji vpliv.
4.9.	Stanovanjsko gospodarstvo
Enak poudarek bomo dajali tako stanovanjski graditvi kot gospodarjenju s stanovanjskim skladom (vzdrževanje, ekonomičnost, izraba itd.). Stanovanjsko graditev bomo V skladu s policentrično' zasnovo usmerjali na območja, ki so prometno funkcionalno povezana zlasti z omrežjem javnega potniškega prometa, kjer so možnosti za delovna mesta in zaposlitve v bližini kraja prebivanja. Omogočali bomo učinkovitejšo zamenjavo stanovanj.
Bivalno okolje v mestu bomo oblikovali po najsodobnejših humanih načelih in pri tem zagotavljali vpliv bodočih stanovalcev. Gradili bomo manjše in humanejše soseske od sedanjih, ki bodo omogočale tudi hitrejše uveljavljanje krajevnih skupnosti kot temeljnih samoupravnih skupnosti delovnih ljudi in občanov na območju, kjer živijo. S sosednjimi občinami bomo planirali skupne soseske. Bivalno okolje bo oblikovano tako, da bo upoštevana potreba otrok, mladine, starejših občanov in invalidov in da bodo povezane z zadosti velikimi zelenimi prostimi površinami.
Minimalna opremljenost takih sosesk bo obsegala, upoštevaje število uporabnikov, osnovno, komunalno in prometno infrastrukturo (vodovod, ogrevanje, elektrika, kanalizacija, PTT, javni promet, parkirne in zelene površine), varen dostop do osnovne šole, WO, trgovine osnovne preskrbe in sedeža krajevne skupnosti ter drugih objektov družbenega standarda.
Z urbanističnimi dokumenti bomo zagotovili možnost dopolnjevanja sosesk tudi z drugimi objekti in napravami.
Novo stanovanjsko gradnjo bomo družbeno usmerjali, pri čemer bomo omejevali število in obseg zazidalnih območij. Dopolnjevali bomo prioritetne
vrstne rede začetka nove stanovanjske gradnje z ozirom na predhodno potrebne naložbe v pripravo in opremo zemljišč ter sočasnega odpiranja delovnih, mest. Bruto gostote novih naselitev bodo racionalne in ne bodo presegle 200 preb./ha, pri čemer bodo upoštevane tudi višinske omejitve na osnovi kriterijev zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Hkrati z odpravljanjem stanovanjskega primanjkljaja bomo izboljšali kvaliteto stanovanja in stanovanjskega okolja, pa tudi povečali poprečno stanovanjsko površino na prebivalca. Ti premiki bodo v bodoče vse bolj zahtevali uporabo take tehnologije, ki bo omogočala bolj prožno in bolj funkcionalno uporabo stanovanj.
Pri zadovoljevanju stanovanjskih potreb bomo bolj racionalno uporabljali obstoječi stanovanjski fond.
Večje naselitvene možnosti obstajajo v okviru petih ljubljanskih občin, upoštevaje usmeritve v policentrični razvoj ljubljanske regije v občinah Vič-Rudnik, Moste-Polje in Šiška, medtem, ko so v občini Bežigrad in zlasti v občini Center omejene možnosti.
Individualno stanovanjsko gradnjo bomo usmerili na za to načrtovana zemljišča slabše nosilnosti, neprimerna za kmetijsko obdelavo, ali v manj kvaliteten gozd. Glede na izbrano in možno zasnovo poselitve bomo preučili in uveljavljali najustreznejši odnos družbene in zasebne gradnje in uvajali novo tipologijo stanovanj.skih hiš.
V	oddaljenosti 10 km od mestnega središča bomo le izjemoma gradili posamezne individualne hiše, sicer pa v okviru strnjene individualne zazidave ali zazidave, ki omogočajo višje gostote (več preb./ha).
Odpravili bomo stanovanja (v Ljubljani še okrog ' 2300 leta 1981), ki so neprimerna za bivanje (6. in 7. kvalitetnega razreda in barake). Za delavce in občane z nižjimi prejemki ter upokojence, bomo odpirali možnosti solidarnostnega in vzajemnega razrešeVanja njihovega stanovanjskega problema.
Gradnjo počitniških stanovanj bomo podredili potrebam poselitve in rekreacijskim potrebam mesta.
Rast nedovoljenih gradenj bomo preprečevali tudi z doslednim uresničevanjem planirane stanovanjske gradnje, z organiziranim odkupom in opremo zemljišč ter usklajeno politiko in skupnimi ukrepi vseh ljubljanskih občin.
V	samoupravnih odnosih bomo usklajevali zemljiško politiko: ustrezno lokacijsko in tehnično dokumentacijo bomo imeli vnaprej pripravljeno; planirali in komunalno opremljali bomo zemljišča za družbeno usmerjeno individualno gradnjo; sekundarne vzroke za nastanek črnih gradenj bomo odpravili s sistematičnim nadzorom terena in učinkovitimi ukreni v zvezi z nedovoljenimi gradnjami, sodelovanjem krajevnih skupnosti in urbanistične inšpekcije, pobudami za dopolnitve in spremembe zakonodaje.
4.10.	Prenova
S prenovo bomo celovito, in usmerjeno obnavljali mestne. in vaške predele, objekte in naprave, po-
membne za zgodovinsko, arhitekturno in ambientalno podobo mesta oziroma naselij.
Prenova obstoječih naselij, industrijskih območij in mesta bo postala pomemben element dolgoročnih usmeritev. V Ljubljani obstaja precej območij starega slabo vzdrževanega in propadajočega, običajno pretežno stanovanjskega fonda, katerim je potrebno povrniti družbeno in ekonomsko življenjsko sposobnost in moč, da bodo spet sposobna živeti samostojno, a obenem prispevati k življenju celotnega mesta kot njegovi organski deli. Zato bomo delovne in bivalne pogoje v teh predelih izenačevali s pogoji v drugih delih mesta. Taki predeli so deli Šentvida, Glinic, Sta-nežič, Dravelj, stare Šiške, Kleč, Savelj, Ježice, Sto-žic, Tomačevega, kompleks vojašnice Ljube Šercerja, Zupančičeve jame, Jarš, Obrij, Šmartnega, Hrastij, Sneberij, Zgornje in Spodnje Zadobrove, Zaloga, Spodnjega Kašlja, Polja, Slap, Vevč, Zadvora, Dpbrunj, Sestra, Bizovika, Zgornje'in Spodnje Hrušice, Stepanje vasi, starih Most, Zelene.,jame, Trnovega, Kozarij, starega Viča, Rožne doline ter številnih zazidalnih otokov oz. njihovih delov na območju občine Center (območja Trubarjeve ceste, območja vzdolž Miklošičeve ceste, Gosposvetske ceste, Vrtače, Vodmata, Tabora, Kra-kovega, Poljan, Kodeljevega), zlasti pa seveda celotno območje Stare Ljubljane.
Prizadevali si bomo obnoviti stanovanjski fond in tam, kjer je to možno, vzpodbujali vračanje stanovanj, ki so bila spremenjena v poslovne prostore, v prvotno rabo, kjer pa to,-ni možno, bomo spremenili strukturo objektov za potrebe sedanjega časa oziroma za dejavnosti, ki sodijo v posamezni prenovljeni del mesta. Zagotovili bomo potresno varnost objektov in posodobitev vseh naprav v sodobni stanovanjski standard.
Sociološki vidiki terjajo pomlajeno sestavo prebivalstva ob zagotovitvi, sociolne varnosti obstoječih prebivalcev, ki kaže običajno! v takih predelih značilne znake stare in sicer zdravstveno ali drugače ogrožene strukture.
V starih delih mesta, zlasti. tistih, ki so bogati kulturnozgodovinskih in* ambientnih vrednot, bomo razvili take dejavnosti, ki povečujejo turistično ponudbo Ljubljane in zagotavljajo razvojne možnosti, primerne za bolj bogato življenje (specializirane trgovine, gostinski lokali, obrt, galerije, prireditve itn.).
S prenovo bomo ohranjali nepremično kulturno dediščino ob ponovni družbeni presoji kulturnozgodovinskih vrednosti posameznih objektov in celotnega območja stare Ljubljane. Pri tem seveda ne "gre za ohranitev spomeniškega fonda samo zaradi estetskega in emocionalnega značaja, temveč tudi njegove ekonomske pomembnosti.	.
4.11.	Promet in zveze
Ljubljana mora izkoristit! ugodno prometno lego in 'se vključiti v slovenski, jugoslovanski in mednarodni prostor z modernizacijo prometnih poti in z uvedbo sodobnih transportnih sredstev ter tehnologijo, skladno z načeli varovanja okolja. V tem smislu bo tudi Ljubljana nadaljevala z izgradnjo začrtanega avtocestnega omrežja in se vključevala v izgradnjo hitre železniške proge Jesenice—Dobova v smeri mednarodne Turške in Balkanske magistralne osi. Oba sistema bosta Ljubljano in celoten slovenski prostor neposredno vključevala v mednarodne transport-
ne tokove na hiter in zahtevam ustrezen način in s tem nudila optimalne prometne možnosti njenega nadaljnjega razvoja. Prav tako bo sistem obvoznic občutno razbremenil tranzitni promet skozi mesto.
Ljubljana bo v naslednjem obdobju zgradila novo prometno središče, s čimer bo nadomestila neustrezni postaji avtobusnega in železniškega prometa. Prometno središče bo organizirano tako, da bo omogočalo dobre povezave med različnimi prometnimi sistemi; od mestnega, regionalnega in mednaročlpega cestnega in železniškega prometa do letališkega terminala, avtobusa, hitre železnice, taxi služb, itd.
Prometna politika mesta bo na podlagi opredeljenega sistema avtocest in razvoja javnega avtobus-, nega in železniškega prometa zagotavljala večje možnosti izbora različnih vrst prometnih storitev. To pa pomeni potrebo po prestrukturiranju celotnega transporta in opredelitev delitve dela med posameznimi nosilci, sistemi in sredstvi'. Pri načrtovanju cestnega omrežja bomo v večji meri kot doslej upoštevali možnost razvoja avtobusnega in tirnega javnega prometa. Tovornjakom in osebnim vozilom, ki prihajajo iz regionalnega prostora in so namenjena v mestno središče, bomo zagotovili parkiranje ob obroču avtocest in na mestih, ki omogočajo ugoden prestop na javna prometna sredstva. Prometni terminali bodo omogočali ugodne in hitre povezave z različnimi prometnimi sistemi. V večji meri kot doslej bomo načrtovali in širili kolesarske in peš poti, mestno središče bomo razbremenili osebnega prometa, uredili bomo nove kolesarske in peš poti, nova parkirišča in terminale. Bolj učinkovito bomo usmerjali mirujoči promet z ureditvijo novih parkirnih zmogljivosti in terminalov ter z ustreznim javnim prometom omogočali postopen proces izločanja osebnega in tovornega prometa iz posameznih območij ter s tem povečanje varnih in raznolikih peščevih površin in mestnih ambientov. Te naloge bodo zahtevale tudi reorganizacijo blagovnega prometa.
Preučevali bomo možnosti za razvoj novih oblik prometa in pri tem upoštevali najracionalnejše rešitve z vidika porabe energije, varstva okolja in obrambe. Ob upoštevanju teh načel bomo pri načrtovanju javnega potniškega prometa usmerjali njegov nadaljnji razvoj ob upoštevanju vloge novega prometnega središča in redne možnosti uvedbe sodobne cestne železnice (tramvaja), zlasti na vseh tistih vpadnicah, ki jih bomo rekonstruirali v naslednjem planskem obdobju. Kombinacija primestne železnice in tramvaja lahko v povezavi z avtobusi tvori celovit sistem mestnega potniškega prometa.
Razvoj prometnih dejavnosti bomo usklajevali s postopnimi spremembami v transportnem sistpmu. Uresničevali bomo dogovore o preusmeritvi blagovnih prometnih tokov s ceste na železnico in dela osebnega prometa na javna prometna sredstva. Pospešeno bomo vzpodbujali tudi razvoj primestnega železniškega prometa. Poleg tega bomo razvijali tudi letalski, potniški in blagovni promet na manjše razdalje in v okviru možnosti, tudi rečni na Ljubljanici. Zagotovili bomo skladen rdzvoj zmogljivosti celotnega PTT sistema — to je poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa.
Zgradili bomo glavni poštnoprometni in telekomunikacijski center z novo glavno telefonsko in elektronsko telegrafsko centralo. Z razvojem telefonskega
omrežja bomo zagotovili 45 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev.
V skladu z nadaljnjim razvojem komunikacijske in informacijske'tehnologije bomo razvijali in zgradili sodobne komunikacijske sisteme in javno omrežje za prenos podatkov v povezavi z obstoječim telefonskim in komunikacijskim omrežjem in njegovo nadaljnjo izgradnjo.
4.12.	Komunalna infrastruktura
Komunalno gospodarstvo bomo razvijali kot sestavni del fiz voj a združenega dela in mesta kot celote.
Razvoj komunalnih dejavnosti (vodovoda, kanalizacije in kolektivne komunalne porabe) bomo usklajevali z razširjenimi potrebami mesta in naselij, predvsem pa izkoriščali že zgrajene kapacitete.
Dolgoročne potrebe oskrbe s pitno vodo bomo zagotovili z izgradnjo novih vodarn, z umetnim bogatenjem podtalnice v Brodu in Rojah, z izkoriščanjem podtalnice na Sorškem polju ter na podlagi ocenjenih potreb in možnosti zgradili ločeno oskrbo s potrebnimi količinami tehnološke vode. Z izgradnjo novih vodohranov bomo povečali rezervne količine vode od sedanjih treh ur na 10 do 12 ur. Obenem bomo razširili oskrbo z vodo iz vodovodnega omrežja na celotno območje ljubljanskih občin.
Z dograditvijo komunalne infrastrukture, zlasti kanalizacijskega omrežja s centralno čistilno napravo v Zalogu, prečiščevanjem industrijskih in,drugih odplak, priključitvijo ločenih vodovodov v enoten sistem bomo izboljšali kvaliteto pitne vode in dosegli, da bo stopnja onesnaženosti v vseh vodotokih le 1. in 2. razreda. Preučili bomo realne možnosti za zgraditev vodovoda za potrebe industrije ob ljubljanskih obvoznicah.
Z razširitvijo kanalizacijskega omrežja tudi na primestna območja bomo zagotovili odvajanje odpadnih voda na vseh območjih, kjer bo urejena oskrba z vodo iz vodovodnega omrežja.
Za smotrnejše odlaganje odpadkov bomo zagotovili lokacije dveh področnih odlagališč glede na razvoj poselitve Ljubljane in upoštevajoč različnost odpadkov.
Komunalno opremo bomo gradili po dogovorjenem prioritetnem vrstnem redu izgradnje mestnih območij in rezervnih lokacij za primer elementarnih nesreč.
Uvedli bomo organiziran odvoz odpadkov tudi v izvenmestni prostor, opredelili lokacijo in postopek celovitega ravnanja z odpadki, uvedli reciklažo kot celovit sistem predelave komunalnih in drugih odpadkov, zgradili bomo vodna črpališča za čiščenje javnih površin ter posebno reciklažno napravo za potrebe celotne ljubljanske regije.
Za potrebe pokopavanja bomo v naslednjem planskem obdobju razširili in uredili nove površine na centralnem pokopališču Žale, zasnovali in uredili parkovno pokopališče velike Žale z izrazito dvona-mensko funkcijo: pokopavanje in ohranitev zelenih površin v mestu. Postopno bomo uredili in ozelenili tudi ostala mestna pokopališča, tudi tista, kjer pokopavanje ni mogoče več širiti ali pa je mogoče ohraniti le žarno pokopavanje.
Na področju urejanja površin bomo v maksimalni meri širili zelene površine med stanovanjskimi in industrijskimi kompleksi ter prometnimi komunikacijami. V novih soseskah bomo zelene površine združevali v večje komplekse, ki bodo zagotavljali smotrnejšo uporabo in sproščeno gibanje. Zgradili bomo nove pau-kovne površine ter uredili za rekreacijske namene parkovne gozdove.
Zelene površine v mestu bomo vključili v vse prostorske in urbanistične načrte kot enakovredne sestavine mestnega prostora, s tem da bomo posvetili posebno pozornost povezovanju parkovnega sistema mesta kot celote in opredelili širši pomSn Golovca, Trnovega, Tivolija in Mosteca.
4.13.	Energetika
Pripravili in sprejeli bomo dolgoročno energetsko bilanco, s katero bomo opredelili vire in porabo posameznih vrst energije. Pri tem bomo največjo pozornost posvetili dolgoročnejši zanesljivosti posameznih virov energije ter racionalni rabi in varčevanju z energijo. V postopku priprave dolgoročnih planskih dokumentov v Ljubljani bomo morali oblikovati na tem pocfročju ustrezne kriterije in ukrepe za uresničevanje energetske politike.
Na področju ogrevanja bo oskrba Ljubljane še naprej temeljila na principu daljinskega ogrevanja s kombinacijo plina iz omrežja. V etapnosti izgradnje sistema daljinskega ogrevanja bomo dajali prednost območjem goste in visoke zazidave, kjer gostota toplotnega odjema zagotavlja ekonomičnost daljinskega ogrevanja. Z daljinskim ogrevanjem ter s tehnološko toplo vodo in paro bomo oskrbovali tudi ljubljansko industrijo.
Za hitrejše širjenje daljinskega ogrevanja bomo razširili obstoječe in zgradili nove energetske vire, načrtovali ter postopoma dograjevali primarno in sekundarno vročevodno omrežje, s sistemskimi ukrepi pa stimulirali priključevanje porabnikov ter s tem prispevali k zmanjševanju onesnaženosti ozračja v Ljubljani.
Sistem daljinskega ogrevanja bomo razvijali tako, da ga bo možno priključiti na bodočo jedrsko elektrarno in toplarno. Dosedanje raziskave lokacijskih možnosti za j.edrsko centralo postavljajo v ospredje območje cone Dol—Dolsko, kar bomo še preučili in sprejemljivost natančneje opredelili.
Ljubljana se bo oskrbovala z električno energijo v okviru enotnega elektroenergetskega sistema, pri tem pa bomo morali zagotoviti čimvečjo zanesljivost oskrbe, tudi z izkoriščanjem manjših vodotokov za izgradnjo majhnih hidroelektrarn za lokalno oskrbo. Hkrati bomo nadaljevali z gradnjo elektroenergetskega omrežja, usklajeno in v medsebojni odvisnosti z izgradnjo novih objektov gospodarske in družbene infrastrukture in stanovanj.
Za učinkovito oskrbo s plinom bomo razdelili oskrbna območja plinarne in toplarne, usposobili obstoječe plinsko omrežje za transport zadostnih količin zemeljskega plina, povezali območje 'plinskih postaj ob Vodovodni cesti, v Kosezah in Zalogu v enotni mestni sistem, usposobili za uporabo zemeljskega plina vse obstoječe notranje instalacije in trošila pri potrošnikih, postopoma dograjevali primarni sistem omrežja zemeljskega plina in sistem regulator-skih postaj, povečali obstoječe in zgradili nove zmog-
ljivosti za pokrivanje ekstremnih umih konic porabe zemeljskega plina, tako da bi leta 2000 v celoti oskrbovali s plinom 1/3 stanovanj. Po letu 1985 bomo začeli z etapno izgradnjo naprav za izravnavo sezonskih neenakomernosti porabe plina, zgradili mestni distribucijski center, ki bo v končni fazi prek telemetričnega sistema in daljinskega upravljanja voden s procesnim računalnikom.
Zaradi neugodnih klimatskih razmer bomo pri izbiri energetskih virov upoštevali nizko vsebnost žvepla, gospodarnost in zanesljivost oskrbe ter varstvo zraka, vode in krajine.
V iskanju novih energetskih virov bomo posebno pozornost posvetili sončni, biomasni in geotermalni energiji, zlasti pa varčevanju, kar je nujno upoštevati tudi v urbanizmu, gradbeništvu in prometu. V okviru dolgoročnega razvoja elektrogospodarstva se bomo odločili za hidroenergetiko izrabe reke Save ob upoštevanju posledic take izrabe na okolje.
Lokacije energetskih virov in naprav bomo opredelili glede na primernost prostora, usklajeno s krajevnimi in širšimi družbenimi interesi.
Energetsko infrastrukturo bomo načrtovali v povezavi s sosednjimi regijami in širšim prostorom, visoko napetostno omrežje pa racionalno, tako da bomo upoštevali perspektivno združevanje sistemov v enem koridorju.
4.14 Storitvene, poslovne in druge dejavnosti
S procesi urbanizacije povezana demografska gibanja, razvoj osebnega in družbenega standarda, individualizacije potrošnje, tehnični dosežki, razvoj turizma in drugo, bodo zahtevali pospešen razvoj storitvenega dela drobnega gospodarstva in postopno izenačitev oskrbnega standarda občanov na celotnem območju Ljubljane. Storitveno dejavnost bomo obravnavali kot del obveznega programa izgradnje stanovanjskih naselij in bomo zanjo zagotovili ustrezne površine.
Kot element sistema poselitve občin in mesta Ljubljane bomo razvijali za mesto značilne dejavnosti, kot so upravne, poslovne, trgovinske, kulturne, žaba vno-rekreacijske, turistično-gostinske, razstavne, prireditvene, delno športne in zdravstvene ter druge podobne storitvene dejavnosti. Sestavni del tega bo tudi razvoj Gospodarskega razstavišča v gospodarsko-poslovni center širšega pomena.
Omenjena usmeritev enakomernejše razporeditve centralnih funkcij v okviru razvojnih smeri v vseh ljubljanskih občinah bo lahko do velike mere zmanjšala pretirane in nehumane gostote zazidave v centru mesta in zmanjšala pritisk tako imenovane »citizacije«, to' je spreminjanje stanovanjskih površin v poslovne. Zato bomo območje mestnega središča izgrajevali postopno, načrtno in v skladu s sprejeto politiko razvoja mestnega središča.
Z nadaljnjim opredeljevanjem podrobnejših usmeritev politike do lokacije, programa, zazidave, prometa, ekologije, kulturne dediščine, ambientalnih historičnih vrednot bomo na specifičnem območju ljubljanskega mestnega središča težili k povečanju kvalitete prostorskih ureditev, čeprav je razumljivo, da pomeni usmeritev in preobrazba sedanje urbane strukture vodilo in 'cilj Ljubljane v naslednjem dolgoročnem planskem obdobju.
r
4.15 Preskrba z živili
Krepili bomo družbeno organizirand preskrbo občanov z živili. Potrebe Ljubljane po živilih bomo dolgoročno zagotavljali s sovlaganji v razvoj agroživil-stva v ljubljanskih občinah in regiji kakor tudi v drugih kmetijskih predelih države, pri čemer si bomo prizadevali, da bomo čimveč hrane pridelali v bližini Ljubljane.
Za preskrbo odgovorne OZD bodo združevale sredstva za razvojne programe, ki vključujejo družbeno organizirano, vnaprej dogovorjeno pridelavo za ljubljanski trg, za pospeševanje kmetijstva in za izboljševanje preskrbe.
Uresničevali bomo dohodkovno povezovanje ljubljanskih agroživilskih in drugih TOZD, zlasti v primerih, ko bo prek celovitega gospodarskega sodelovanja s kmetijskimi območji zagotovljena stalna dobava kmetijskih pridelkov za neposredno porabo in za predelavo.
Pospeševali bomo graditev trgovin za osnovno preskrbo in stremeli za tem, da bi imeli vsi krajani, zagotovljeno dobro osnovno preskrbo. V velikih, novih stanovanjskih soseskah bomo urejevali živilske trge in širili tudi druge sodobnejše načine prodaje (dostava na dom ipd.). Povečevali bomo obseg organizirane družbene prehrane delovnih ljudi in občanov tako med delovnim časom kot izven njega.
Za nemoteno preskrbo v izrednih razmerah bomo vzdrževali rezerve živil in drugih življenjsko nujnih proizvodov.
Razvijali bomo samoupravno odločanje krajanov, tako da bodo ustvarjalno vključeni v reševanje vseh 'vprašanj, dobre osnovne preskrbe v krajevnih skupnostih.
4.16.	Družbena prehrana
Zaradi potrebe po oskrbljenosti delovnih ljudi in občanov z družbeno prehrano bomo z organizirano družbeno akcijo pospeševali in usmerjali dejavnost družbene prehrane tako količinsko, da bi s tem dosegli ustrezno stopnjo oskrbljenosti, kot tudi v kvalitetnem pogledu, da bi izboljšali družbeno prehrano zlasti v zdravstvenem smislu ter s tem vplivali na zdravje in delovno sposobnost delovnih ljudi in občanov.
V ta namen bodo OZD, ki oskrbujejo obrate družbene prehrane s surovinami, polproizvodi, gotovimi izdelki, opremo in reprodukcijskim materialom, ter OZD, ki imajo v svoji sestavi obrate družbene prehrane, združevali sredstva za razvojne programe, ki vključujejo raziskovalne, študijske in projektne pristope na področjih zdravstva, higiene, ekonomike, tehnologije, sociologije, prehranske vzgoje in varovanja okolja ter jih uresničevali v okviru Poslovne skupnosti za družbeno prehrano v SR Sloveniji.
Uresničevali bomo dohodkovne povezave ljubljanskih agroživilskih in drugih OZD zlasti v primerih, ko bo s celovitimi gospodarskimi povezavami zagotovljena stalna oskrba s kmetijskimi pridelki in drugimi izdelki, ki se uporabljajo za pripravo obrokov družbene prehrane.
4.17.	Turizem in gostinstvo
Ljubljana mora v dolgoročnem obdobju izkoristiti ugodno prometno lego, naravno in kulturno de-
diščino in privlačnost razgibanega življenjskega in delovnega utripa mesta in se razviti tudi kot pomemben turistični center. Na teh osnovah mora temeljiti program celovite turistične ponudbe (kultura in zgodovina, trgovina, gostinstvo, kongrbsne in sejeirikke dejavnosti idr.).
Razvoj turizma v Ljubljani bo zahteval sodelovanje vseh gospodarskih in negospodarskih udeležencev v turistični ponudbi. V skladu z njihovimi možnostmi in potrebami bomo tako v mestu kot v okolici razvijali turistične predele (staro mestno jedro, Ljubljanski grad. Šmarna gora, Rakitna, Kurešček, Janče, Trebeljevo, Pugled, Zajčja Dobrava, Korant, rekreacijski pas ob Savi in Sori, Polhograjski Dolomiti, Ljubljanica, Iški Vintgar in druge) ter za potrebe gostinstva in turizma usposabljali tudi posamezne zgodovinske objekte, kot so npr. Fužinski grad, grad Kodeljevo, grad Bokalce in grad Dol. Posebno pozornost pa bomo posvetili poslovnemu in kongresnemu turizmu, ki -ga pospešuje razvoj gospodarstva in prisotnost visokošolskih in znanstveno-raziskovalnih ustanov. Pospeševali bomo tudi različne oblike tranzitnega turizma in posvetili ustrezno pozornost povezano s kulturnimi in prometnimi dejavnostmi razvoju izletniškega rekreacijskega turizma.
Sklenili bomo dogovor za oblikovanje in sofinanciranje prednostnega programa za postopno ureditev rekreacijskih središč na območju ljubljanskih in sosednjih občin ter razvijali zmogljivosti kmečkega turizma kot obliko počitništva in ne gradnje počitniških hiš tako v ravninskih kot hribovitih predelih v bližnji in širši okoliš Ljubljane (Vodice, Polhograjski Dolomiti, Rašica, Trebeljevo, Prežganje, Mali Lipoglav). Zaradi dolgoročno perspektivne vloge v razvoju bomo turizem obravnavali kot razvojno intenzivno storitveno dejavnost skupno z drugimi občinami v regiji.
4.18.	Družbeno varstvo otrok
Da bi čimbolj izenačili pogoje za vstop predšolskih otrok v družbeno življenje ter zagotovili večje možnosti staršem za bolj produktivno delo, strokovno usposabljanje in družbeno udejstvovanje, bomo še naprej pospešeno, vendar upoštevajoč dinamiko rasti materialnih možnosti, širili družbeno organizirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Do leta 2000 bomo zato v Ljubljani zagotovili najmanj 60»/» vključitev predšolskih otrok v WO, ob tem pa intenzivno razvijali tudi cenejše oblike dnevnega varstva kot so družinsko varstvo, vzgojnovarstvene enote v OZD in v stanovanjskih blokih itd.
S postopnim preoblikovanjem VVO v ustanove za celovito predšolsko vzgojo bomo posebno pozornost namenili vzgojni funkciji, dvigu kvalitete in vsebine predšolskih programov in odprtosti VVO. Zagotovili bomo obvezno družbeno vzgojo in varstvo otrok do
5.	leta starosti naprej ter vzgojni program za vse otroke drugih starostnih skupin, pri organiziranju katerega pa bodo sodelovali v okviru skupnosti otroškega varstva tudi drugi dejavniki, ne le VVO, zlasti družbene organizacije in društva, pa tudi starši.
Posebne družbene skrbi bodo deležni tudi otroci z omejenimi telesnimi In duševnimi sposobnostmi.
V okviru materialnih možnosti bomo podaljšati, porodniški dopust za nego otroka, sredstva za denarne pomoči bomo postopoma preusmerjali v družbeni standard vseh otrok.
4.19.	Vzgoja in izobraževanje
Vzgoja in izobraževanje bosta imeli v družbenem razvoju pomembno mesto, saj neposredno vplivata na oblikovanje in razvoj človekove osebnosti in ustvarjalnosti ter na njegovo vključevanje v družbeno re-prod ikcijo. Zato bomo vzgojo in izobraževanje razvijali kot enakovredni sestavini, pri čemer bo poseben poudarek zlasti na marksistični zasnovanosti vseh sestavin vzgojnoizobraževalnega dela. Z izpopolnjevanjem vsebine, uvajanjem sodobnih oblik, metod in organizacije dela in z uporabo sodobne učne tehnologije bomo zagotavljali večjo kvaliteto na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja. Pospeševali bomo razvoj raziskovalnega in drugega strokovnega dela za potrebe vzgoje in izobraževanja in 'zagotovili prenos novih spoznanj v vzgojno izobraževalno prakso. Prestrukturiranje gospodarstva v Ljubljani ter usmerjanje njegovega razvoja v tehnološko zahtevne in razvojno intenzivne proizvodnje bo zahtevalo tudi povečanje interesa in odgovornosti združenega dela za razvoj izobraževanja.
Dolgoročni razvoj na področju osnovnega šolstva in širitev osnovnošolske mreže bosta usmerjena k izenačevanju pogojev za izobraževanje vseh šoloobveznih otrok .v ljubljanskih občinah. Postopoma bomo prehajali na enoizmenski pouk na vseh šolah in razvijali osnovno šolo kot celodnevno vzgojnoizobra-ževaino organizacijo, pri čemer bomo dali naj večji poudarek njeni vsebinski prebrazbi.
Osnovna šola bo postala družbeno središče v krajevni skupnosti oziroma stanovanjski soseski in se bo neposredno vključevala v njeno življenje in delo. Omogočala bo družbenopolitične, samoupravne, izobraževalne, kulturne, rekreativne in druge dejavnosti krajanov.
Zagotovili bomo večja družbena sredstva za po-1 stopno zagotavljanje brezplačnega šolanja (razširjeni program življenja in dčla osnovne šole, učbeniki, organizirana prehrana itn.).
V usmerjenem izobraževanju bomo razvili samoupravno dogovarjanje in povezovanje izvajalcev in uporabnikov in s tem doslednje uresničevali sodobno 'menjavo dela .na tem področju. Z ustrezno organizacijo, pogoji za izobraževanje, bivanje in spremljajoče študijske dejavnosti bomo zagotovili skladen razvoj usmerjenega izobraževanja.
1 V Ljubljani bomo izvajali v srednjem usmerjenem 'izobraževanju vzgojnoizobraževalne programe, skladno 'z uresničitvami gospodarskega razvoja Ljubljane in regije, kar bo pripomoglo k racionalizaciji in trajnejši razmestitvi vzgo j n oizobraževalnih programov v Ljubljani in regiji. Ljubljana bo enotno območje v oblikovanju srednješolskega prostora in usmerjanju mladine v skladu s kadrovskoizobraževalnimi potrebami ljubljanskega združenega dela.
Usmerjeno izobraževanje na višji in visoki stopnji se bo v Ljubljani še naprej razvijalo usklajeno 1 z drugimi visokošolskimi izobraževalnimi središči v SR Sloveniji.
Strukturna neskladja med vrsto dela in vrsto in stopnjo izobrazbe bomo presegali tudi z dopolnilnim in. permanentnim izobraževanjem že zaposlenih, s posvečanjem možnosti za izobraževanje ob delu in iz dela, z večjo prilagodljivostjo kadrov pri zaposlovanju in prezaposlovanju ter z učinkovitim usmerjanjem mladine in odraslih v izobraževanje za op-
ravljanje delovnih nalog in opravil, ki bodo potrebna združenemu delu.
Z izvajanjem sistema štipendiranja bomo zadovoljevali kadrovske potrebe v združenem delu na osnovi usklajenih dolgoročnih razvojnih usmeritev.
4.20.	Raziskovalna dejavnost
V	raziskovalni dejavnosti bo poglavitni cilj stalno večanje sklada kvalitetnih domačih znanj na področjih informatike, energetsko in surovinsko racionalne ter ekološko čiste tehnologije, moderne organizacije ter neprekinjena rast znanstvene ravni in kvalitete raziskovalnih ter izobraževalnih dejavnosti. Vztrajali bomo pri tem, da bodo vsi samoupravni subjekti planiranja, vsi nosil* posebnih družbenih interesov in posebnih nalog v procesih prestrukturiranja planirali in zadovoljevali svoje potrebe po raziskovalnem delu ter v ta namen združevali tudi ustrezna sredstva. Oblikovanje in organizirano izvajanje večjih skupnih projektov, usmerjenih h ključnim .problemom in procesom prestrukturiranja Ljubljane, ter samoupravno združevanje sredstev za njihovo izvedbo bo tisti mehanizem, ki naj bi sodoločal možnosti in krepitev materialne podlage za uspešen razvoj raziskovalne dejavnosti.
Krepili bomo delež raziskovalnega dela, ki se opravlja v okvirih svobodne menjave dela v občinskih in v mestni raziskovalni skupnosti, ter se prek njih vključevali v celovit sistem samoupravnih interesnih skupnosti za znanost v Sloveniji in Jugoslaviji. Upoštevajoč cilje in funkcije vseh delov sistema raziskovalnih skupnosti bomo v ORS in'v mestni raziskovalni skupnosti uresničevali predvsem tiste probleme raziskovalnega dela, ki bodo nudili boljše poznavanje zakonitosti ključnih procesov družbene preobrazbe in prestrukturiranja gospodarstva in s tem omogočali kvalitetnejše upravljalsko obvladovanje in usmerjanje teh procesov. Uveljavili bomo vnaprejšnje oblikovanje kompleksnih projektov skladno s prioritetnimi dolgoročnimi družbenoekonomskimi potrebami, v izvajanje teh projektov bomo vključevali le usposobljene raziskovalne organizacije, zagotovili pa bomo tudi, da bodo rezultati vseh raziskav, ki bodo izjedene v okviru svobodne menjave dela, dostopni širši javnosti.
V	okviru plansko usmerjenega procesa prestrukturiranja gospodarstva in uresničevanja politike gospodarske stabilizacije bomo ustvarjali potrebne razmere za hitrejše programsko, poslovno in dohodkovno povezovanje OZD v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih in celotnega sistema raziskovalnih, visokošolskih, akademijskih ter industrijskih raziskovalno razvojnih organizacij. V odvisnosti od krepitve teh oblik sodelovanja se bo spreminjala tudi struktura temeljnih in uporabnih raziskav, krepil pretok znanj v neposredno prakso družbene proizvodnje, s tem pa tudi vloga znanosti kot najkvalitetnejšega generatorja tehnoloških inovacij. Take oblike sodelovanja bodo vplivale tudi na hitrejše vključevanje domačih znanstvenih izsledkov v prakso pedagoško izobraževalnih procesov na univerzi, pospešile bodo načrtno usposabljanje kvalitetnih raziskovalnih kadrov ter ustvarjale pogoje za uspešnejši razvoj medrepubliškega in mednarodnega znanstvenega sodelovanja.
Raziskovalne organizacije, posebej pa še SAZU, Univerza Edvarda Kardelja in mednarodni razisko-
valni centri se bodo sistematsko vključevali v vsa družbenorazvojna dogajanja (procese) v Ljubljani. Okrepili bodo svoje delovanje in vpliv v družbenih svetih, v sistemu usmerjenega izobraževanja, še posebej pa pri vzgoji in usposabljanju delavcev za odgovorne naloge v sferi organiziranega političnega, gospodarskega in družbenega življenja. Za nemoten razvoj in delovanje teh organizacij bomo zagotavljali potrebne prostorske pogoje, v dokumentih o dolgoročnem prostorskem razvoju Ljubljane pa zanje zagotovili tudi potrebna zemljišča.
4.21.	Kultura
Razvijali bomo tako kulturno politiko, ki bo ljubljanskim delavcem in občanom omogočila, kar naj večjo dostopnost h kulturnim dobrinam, ter kulturno ustvarjalnost uveljavila kot Organski del vsakdanjega življenja in dela, kar je poglavitna razvojna usmeritev na tem področju. Ob upoštevanju že zgrajenih in predvidenih prostorskih zmogljivosti ustanov narodnega in mestnega pomena ter s pridobitvijo oziroma ustrezno ureditvijo in programsko povezanostjo sedanjih zmogljivosti bomo z enako pozornostjo razvijali mrežo najnujnejših prostorov za kulturne dejavnosti, zlasti v novozgrajenih soseskah in primestnih naseljih, spreminjali bomo togo institucionalno organiziranost kulturne dejavnosti s povezovanjem dela in sredstev in prostorov med sorodnimi delovnimi organizacijami ter med organizacijami in društvi. S tem bomo dosegli usklajeno programsko ponudbo. Krepili bomo splošno kulturno vzgojo in ljubiteljsko dejavnost.
Programi kulturnih dejavnosti bodo v večji meri kot sedaj upoštevali potrebe občanov vseh starosti, pri čemer bodo zlasti mladi rodovi deležni večje pozornosti, tudi zaradi uresničevanja izobraževalnih in kulturnih programov v vseh stopnjah izobraževalnega sistema.
Z izboljšano mrežo kulturnih dejavnosti in prireditev, z. optimalnim ' izkoriščanjem obstdječih kadrovskih in tehničnih zmogljivosti na kulturnem področju ter dvigom kulturne ravni prebivalstva bomo dosegli razširitev kroga obiskovalcev in uveljavili Ljubljano kot srednjeevropsko kulturno in kongresno središče ter mesto, ki bo lahko svojim prebivalcem in drugim obiskovalcem omogočilo vabljivo kulturno ponudbo In boljše življenjske pogoje.
4.22.	Telesna kultura in rekreacija
Z razvojem telesne kulture in rekreacije kot ene izmed oblik vzdrževanja telesnokulturnih navad in znanj, pridobljenih v procesu vzgoje in izobraževanja 'bomo povečali vitalnost delovnih ljudi in občanov, kar bo prispevalo k večji delovni storilnosti. Zato bomo, ob upoštevanju, obnavljanju in posodabljanju obstoječih telesnokulturnih objektov in površin, zgradili v skladu s sprejetim planom gradnje telesnokul-tumih objektov do leta 2090 toliko uporabnih koristnih telesnokulturnih površin, da bomo dosegli 3 m^ na prebivalca.
Z novimi organizacijskimi oblikami delovanja in povezovanja nosilcev dejavnosti množičnega športa v okviru krajevne skupnosti, š sodelovanjem športnih društev, z organizacijami združenega dela in te1-lesnokulturnim. življenjem v krajevni skupnosti ter
z usklajenim načrtovanjem programa množičnega športa v Ljubljani bomo še bolje razvijali samoupravne odnose v telesni kulturi in omogočali uresničevanje zastavljenih usmeritev.
Tistim udeležencem v telesni kulturi, ki so sposobni in voljni, da dosegajo vrhunske rezultate, bomo zagotavljali ustrezne pogoje za njihov razvoj, vadbo in udeležbo na tekmovanjih. Po končani športni poti jim bomo zagotovili,vključitev v delo, spoštujoč njihov delovni, športni in drugi prispevek. Posebno pozornost bomo posvetili ustreznim sodobnim napravam in pripomočkom za vadbo: vzdrževanju objektov in naprav. Tak razvoj vrhunskega športa bo omogočal tudi primerne, kakovostne in zanimive vrhunske športne prireditve, s katerimi naj bi si Ljubljana ponovno zagotovila mesto enega pomembnih središč vrhunskih športnih prirediteljev v Evropi, kar je v bližnji preteklosti zaradi ugodne lege in drugih pogojev že bila.
4.23.	Zdravstveno varstvo
Razvoj zdravstvenega varstva bo temeljil na skrbi za zdravje, vseh starostnih skupin prebivalstva, zato bo v svojih dolgoročnih usmeritvah dalo prednost preventivni dejavnosti in izboljšanju kurativnih oblik zdravljenja. Zdravstveni delavci v osnovni zdravstveni dejavnosti bodo s poglabljanjem in povezovanjem strokovnega dela, širjenjem dispanzerskega dela, zdravstveno vzgojo in izobraževanjem še bolj kot doslej prispevali k izboljšanju zdravstvenih razmer. S tesnejšim povezovanjem celotne zdravstvene službe bomo prispevali k hitrejšemu izboljševanju zdravstvenega -stanja delavcev in njihovih delovnih pogojev.
Ob stalnem izboljševanju splošne ravni zdravstvenih storitev si bomo dosledno prizadevali za uveljavljanje socialistične morale in etike v odnosih med zdravstvenimi delavci in bolniki. Razvijali bomo vzgojo človeka za ohranitev lastnega zdravja in krepitev zdravstvene preventive ter uveljavljali skrb za zdravje kot sestavni del razvoja mesta.
Pri razvoju zmogljivosti za zdravstveno varstvo bomo upoštevali samoupravno opredeljene spremembe v izvajanju zdravstvenega varstva, pri čemer bomo posebej spremljali in usklajevali delitev dela ter odnose med osnovnim, specialističnim in bolnišničnim zdravstvenim varstvom na območju Ljubljane.
Z intenzivnejšim razvojem domače zdravstvene tehnologije bomo zmanjševali odvisnost od uvoza; razvoj kliničnega centra pa bo vključen v mednarodno delitev dela, predvsem na posameznih področjih medicine. Klinični center bomo vključevali ob zagotovitvi ustrezne opreme, v mednarodno - delitev dela predvsem z vrhunskimi storitvami na ravni svetovnih dosežkov na posameznih področjih medicine.
4.24 Socialno skrbstvo
, Na področju socialnega skrbstva bomo v prihodnjem obdobju bolj krepili preventivne oblike dela, predvsem z izenačevanjem družbenoekonomskega položaja občanov v celovitem sistemu socialne varnosti, z učinkovitejšim informiranjem in osveščanjem ljudi, s poglabljanjem strokovnega dela in njegove organiziranosti, povezovanjem občanov v OZD in KS med seboj in s strokovnimi službami oziroma izvajalskimi
organizacijami z namenom, da bi zmanjšali obseg pasivnih oblik družbenih pomoči ter s humanizacijo odnosov med ljudmi zmanjševali potrebe po institucionaliziranih oblikah dejavnosti. Poseben poudarek bomo dajali razvijanju prostovoljnega socialnega dela ter samostojnih oblik medsebojnih pomoči (npr. sosedska pomoč) in razvijanju pravočasnega opozarjanja na socialne težave ljudi v delovnem in bivalnem okolju.
Se nadalje bomo razvijali strokovno delo, iskali nove, ustreznejše oblike dela s posamezniki in družbenimi skupinami, ki potrebujejo posebno družbeno skrb.
4.25.	Socialno varstvo
Zagotavljanje socialne varnosti delavcev bomo uresničevali z izvajanjem načela delitve po delu in njegovih rezultatih ter rezultatih minulega dela. Z delitvijo po delu, ki je bistvena materialna in moralna vzpodbuda delavcu, bomo ustvarili pogoje, da si' bo čim večje število delavcev s svojim delom zagotavljalo socialno varnost.
Se. naprej bomo razvijali in dograjevali načelno socialistične solidarnosti in vzajemnosti za zmanjševanje ekonomskih in socialnih razlik, ki nastajajo 'zaradi blagovnega načina gospodarjenja in tržnih zakonitosti in različne razvitosti območij, ter izenačevali pogoje dela med organizacijami združenega dela na istem področju - in med posameznimi območji.
Osnovni poudarek bo na postopnem izenačevanju družbenega standarda vseh delovnih ljudi in občanov, še posebno otrok in mladine ter starejših občanov, kar pa bomo dosegli z nadaljnjim hitrejšim povečevanjem sredstev za družbeni standard v primerjavi z osebnim, seveda v skladu z našimi ekonomskimi možnostmi.
Da zaposlimo celotno za delo zmožno populacijo, bomo družbeno skrb namenili zaposlovanju mladine, usposabljanju, prekvalifikaciji in zaposlovanju delovnih invalidov ter teže zaposljivih oseb.
Uresničevanje socialne varnosti bomo dosegli s poglabljanjem v teoretična spoznanja ter z interdisciplinarnim pristopom pri preučevanju in razreševanju socialne problematike. Skupnost socialnega varstva bo razvijala tudi takšne organizacijske oblike, ki bodo zagotavljale kompleksno uresničevanje socialnovarstvenih nalog.
4.26.	Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja bomo zaradi predvidenih objektivnih zakonitosti večanja števila stare populacije, uveljavljanja krajšega delovnega dne in izboljšanja življenjskih in delovnih razmer ter subjektivnih vzrokov uveljavili večjo prilagodljivost delovne dobe željam in zmožnostim posameznikov, na primer: možnost zgodnejšega upokojevanja ob ustrezni nižji pokojnini in nove oblike vključevanja upokojencev v družbeno življenje. Rast življenjskega standarda upokojencev bo usklajena z rastjo življenjskega standarda aktivnih delavcev, seveda v odvisnosti od razvoja v republiki in državi.
Posebno družbeno skrb bomo namenili starejšim občanom. Z razvojem različnih oblik dela in rekreacije, s široko razvejano mrežo servisnih storitev.
z ustreznimi arhitektonskimi rešitvami itn. Za starejše občane v domovih in za tiste, ki bodo želeli ostati v svojem domačem okolju, bomo bolj celovito in kompleksno kot doslej skušali zadovoljiti individualne in družbene potrebe ter interese starejših občanov.
Zaradi naraščanja invalidskih upokojitev bomo v večji meri razvijali preventivne dejavnosti, pri čemer bomo ob strokovnih in organizacijskih rešitvah zagotovili tudi mehanizem za večjo zainteresiranost in odgovornost delovnih organizacij za preprečevanje invalidnosti. Z adaptacijo delovnih mest in delovnih orodij, z usposabljanjem in prekvalifikacijo invalidov bomo zagotovili vključevanje invalidov v delovni proces in s tem naj sprejemljivejšo usmeritev na področju družbene skrbi za to populacijo.
4.27 Zaposlovanje
Na področju zaposlovanja bomo izvajali politiko produktivnega in racionalnega zaposlovanja ter zagotovili ‘zaposlenost predvsem z doslednim uresničevanjem začrtane preobrazbe izobraževanja v skladu z dolgoročnimi potrebami združenega dela. Ob tem pa bomo posebno pozornost posvetili zaposlovanju mladine, povratnikom iz inozemstva, delavcem iz drugih republik in obeh pokrajin, skrbi za večje izkoriščenosti kadrovskega potenciala ter urejali bolj prožne oblike zaposlovanja, kot npr. delovno razmerje s skrajšanim delovnim časom, večizmensko delo, delovno razmerje z več delovnimi organizacijami ipd.
V	skladu s policentrično usmeritvijo nadaljnjega razvoja Ljubljane ter zaradi omejevanja strukturne nezaposlenosti bomo intenzivneje preusmerjali dnevne delovne migracijske tokove v regijo in iz regije.
Z razvojem sistema družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja bomo vzpodbujali in razvijali nadaljnji proces podružbljanja na področju oblikovanja in uresničevanja politike zaposlovanja.
V	prvih letih dolgoročnega planskega obdobja bomo z načrtnim usmerjanjem medobčinskega in medrepubliškega zaposlovanja izravnavali strukturna neskladja med potrebami po delavcih v združenem delu in lastnim prilivom ob zagotavljanju ustreznih pogojev za življenje in delo teh delavcev.
2e v sredini dolgoročnega planskega obdobja pričakujemo relativno večjo stopnjo rasti zaposlovanja v terciarnem in kvartarnem kot sekundarnem in primarnem sektorju dejavnosti. Kadrovska neskladja, ki bodo pri tem nastajala bomo opravljali s poklicnim preusmerjanjem in prekvalificiranjem.
4.28. Varstvo kulturne in naravne dediščine
Varovanju kulturne in naravne dediščine bomo v največji meri posvetili našo skrb. saj je kulturno dediščino mogoče ohraniti, revitalizirati in ob tem zagotoviti pravilno vrednotenje in predstavitev arheološkega, umetnostno-zgodovinskega, etnološkega, naravovarstvenega in arhivskega fonda ter spomenikov NOB in ljudske revolucije.
Pri delovnih ljudeh in občanih bomo krepili zavest o pomenu kulturne in naravne dediščine; spodbujali jih bomo k uresničevanju njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti na področju kulturne in naravne dediščine.
Varstvo in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine bomo aktivno^ vključevali v sistem družbenega
planiranja. Na tem področju bomo uveljavljali družbenoekonomske odnose, spodbujali samoupravno organiziranje in vključevanje vseh dejavnikov, ki lahko prispevajo k vrednotenju in aktiviranju naravnih in kulturnih spomenikov.
V dolgoročnih planih bomo upoštevali specifično problematiko posameznih spomeniško varstvenih območij, zlasti starega mestnega jedra. Pri izgradnji nove železniške in avtobusne postaje bodo Navje vključili kot trajen kulturni spomenik. Posebno skrb bomo posvetili tudi ureditvi Krakovega.
Izoblikovali bomo posebne varstvene smernice za predmestne ambiente ter vaška naselja. Za Barje in južno obrobje Ljubljane bomo izoblikovali spomeniški in naravovarstveni program. Krajinsko bomo vrednotili tudi območje Ljubljanskega polja. Naravno dediščino bomo upoštevali pri izdelavi vseh planskih aktov in urbanističnih dokumentov.
4.29. Družbeni sistem informiranja in sistem javnega obveščanja
Za potrebe celovite obveščenosti delovnih ljudi in občanov o dogajanjih in podatkih, pomembnih za njihovo odločanje in uresničevanje procesa družbene reprodukcije bomo stalno izpopolnjevali in medsebojno povezovali družbeni sistem informiranja ter sredstva javnega obveščanja v Ljubljani.
Za uresničevanje omenjene usmeritve bomo pozornost posvetili takšnemu izpopolnjevanju vsebine sredstev javnega obveščanja (dnevnik, tedniki. RTV. glasila OZD, družbenih organizacij in društev), ki bo delovnim ljudem in občanom zagotavljala pravočasno, točno in racionalno informacijo na podlagi smotrne delitve dela in na podlagi sodobnih tehnoloških in tehničnih dosežkov na področju komuniciranja.
Načrtno izgrajevanje sistema informiranja na območju ljubljanskih občin in mesta bomo dosegli s smotrno povezavo in dopolnjevanjem vseh dejavnikov v informiranju. Informacijski sistem za potrebe mesta in občin bo vključen v družbeni sistem informiranja kot mehanizem za zbiranje, obdelavo in objavljanje družbenega razvoja. Na ta način bomo omogočili sprotne in zgoščene informacije za potrdbe delovanja delegatskega sistema pri dogovarjanju in sprejemanju odločitev na vseh področjih družbenega sporazumevanja. Za učinkovito izgradnjo in porabo ter nadaljnje razvijanje družbenega sistema informiranja v Ljubljani bomo pozornost posvetili pravočasnemu izobraževanju ustreznih kadrov, razvijanju lastnega znanja ter pridobivanju ustrezne računalniške opreme.
V okviru komunalnega informacijskega sistema bo baza podatkov zagotovila po eni strani spremljanje vseh gospodarskih in družbenih gibanj ter njihovih vplivov v prostoru, po drugi strani pa posodobitev upravnih postopkov in vseh drugih postopkov ter tako zagotovila racionalno družbeno režijo. Ob tem bomo morali zagotoviti zaščito osebnosti, varovanje osebne, poslovne in uradne tajnosti ter preprečiti zlorabe podatkov in informacij.
Ljubljana bo sledila naj novejšim tehničnim dosežkom na področju, informacijskih sistemov v povezavi z republiškim in zveznim informacijskim sistemom, organizirala banko podatkov ter povezovala centralni računalniški sistem s terminali, kar bo skrajšalo pretok informacij za vse uporabnike. Na tej osnovi bomo za prostorske posege in zemljiško politi-
ko zagotovili tudi čimbolj ažurno in uporabno geodetsko dokumentacijo.
5. OSNOVE RAZVOJNIH USMERITEV PO OBČINAH
5.1.	Občina Ljubljana Bežigrad
Občina Bežigrad beleži nadpovprečno rast na področju gospodarstva, zlasti na področju prestrukturiranja gospodarstva, izgradnje infrastrukture ter izenačevanja splošne ravni družbenega standarda.
V	opredeljevanju možnosti nadaljnjega razvoja v prostoru občine se križajo interesi med prizadevanji za čim večjo samooskrbo občine s kmetijskimi pridelki in težnjami po nadaljnjem širjenju urbanih površin. Predvsem so to območja Dobrave - Nadgorice, Šentjakoba - Podgorice in Dola vzhodno od Kamniške Bistrice. Z urbanističnimi dokumenti je opredeljenih razmeroma malo večjih prostih površin za stanovanja.
V	obdobju do leta 2000 se bo v občini Bežigrad povečalo število prebivalcev od današnjih 58.000 na okoli 72.000. Občina bo obdržala svojo prodornost v gospodarskem razvoju zlasti s pospeševanjem proizvodnje računalništva in telematskih naprav na podlagi usklajenih proizvodnih programov v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Z organizirano modernizacijo, prenovo in dopolnjevanjem stanovanjskih sosesk in industrijskih območij, vnašanjem primernih novih dejavnosti ter novimi objekti družbenega standarda bomo povečali družbeno in ekonomsko sposobnost razmeroma manj razvitih predelov v občini, predvsem pa naselij Ježica, Stožice in Tomačevo.
Na območju sedanje vojašnice Ljuba Šercerja bomo ustvarili nov mestni predel s poslovnimi, centralnimi in oskrbnimi dejavnostmi in stanovanji. Za stanovanjsko gradnjo bomo v občini namenili površine med Savo in Podgorico. Javnim objektom pa površine v ožjem pasu vzhodno od Vojkove ulice. Individualno stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali v še proste površine znotraj stanovanjskih naselij z nizko gostoto. Nove industrijske obrate bo možno graditi le v že določenih conah v Podgorici, Dolu ter Črnučah - Brodu.
Skladno z izgradnjo prometnih komunikacij višjega reda in razvoja poselitve bomo v dolgoročnem obdobju usmerjali razvoj večjih oskrbnih središč in drugih centralnih dejavnosti razen ob Titovo cesto tudi v Šentjakob in Črnuče ter ob križišče Titove in obvozne ceste. Med centralne dejavnosti posebne vsebine sodi Gospodarsko razstavišče, kateremu je potrebno zagotoviti možnosti dolgoročnega razvoja.
V	občini bomo ohranili okoli 1500 ha zemljišč za trajno kmetijsko rabo, za kar bo potrebno zaustaviti nadaljnje zaraščanje kmetijskih zemljišč. Ta bodo predvsem v območju Črnuč proti Rašici in nad Črnuško gnjajnp med Nadgorico in Dobravo, vzhodno od Šentjakoba in Podgorice v okolici Beričevega in Brinja (med Savo, Litijsko cesto in Kamniško Bistrico), v območju Savelj - Kleč ter v območju Dola med Kamniško Bistrico in občinsko mejo na vzhodu.
V,	Dolu je rezervat za jedrsko elektrarno in toplarno. Odločitev o njeni gradnji bo sprejeta ob oblikovanju dolgoročnih planskih dokumentov v skladu s programom dolgoročnega razvoja elektrogospodarstva.
V	razvoju prometne infrastrukture bomo v območju občine Bežigrad posodobili pomembne prometne objekte — zgradili bomo severno obvozno že-
lezniško progo v dvotirno primestno železniško komunikacijo s postajališči ter zgradili obvozno cesto od kamniške proge do Smartinske ceste kot del načrtovane mestne obvozne ceste. Na območju občine Bežigrad se bomo zavzemali za izgradnjo hidroelektrarn na Savi (HE Ježica in HE Šentjakob), upoštevaje posledice take gradnje na okolje. V rekreacijskem pasu ob Savi bomo uredili športno-rekreacijski, zabaviščni in gostinski center s spremljajočimi objekti in napravami (kopališče Ježica, centralni športni stadion, itd.). Za turistične, gostinske in rekreacijske namene bomo uredili tudi območje Koranta. Kompleks Zal, ki je že namenjen za potrebe osrednjega ljubljanskega pokopališča bo treba povečati v smeri proti severu in zahodu ob obstoječem krematoriju in znotraj varovalnega zelenega pasu in hkrati preveriti ali ostane 'tudi še v bodoče edino centralno ljubljansko pokopališče. Spominski park 'Navje bomo vključili v večji mestni park ob Gospodarskem razstavišču oziroma ob prometni glavi. Zagotovili bomo prodor zelenja vzdolž »klina« med Vojkovo ulico in Zalami proti mestu. Titova cesta, ki dobi posebno spominsko obeležje, bo projektirana v dogovoru z občino Center in Vič-Rudnik.
5.2.	Občina Ljubljana Center
Občina Ljubljana Center je izrazit center poslovnega, trgovskega, izobraževalnega in kulturnoumet-" niškega življenja ter organov in služb državne uprave, ki zaradi slabo razvitega mestnega javnega prometa preobremenjujejo mestno središče in- delovno okolje v tem območju. Posledica te hipertrofije je ob znanih problemih energetske oskrbe . in zlasti onesnaženega zraka, opuščanje stanovanj, to je neskladnosti v strukturi bivalnih in drugih funkcij mestnega središča oziroma celovitosti socialnega in ekonomskega razvoja občine Center. Zanemarjanje starejšega stavbnega fonda, zlasti v stanovanjskem območju Stare Ljubljane ter ohranjanje vredne arhitekturne dediščine terja pospešeno delo v prenovi mesta, ki se je že pričelo.
V nasprotju s preteklim obdobjem, ko je bil poudarek na vsestranski rasti in hitrem razvoju občine, je temeljna naloga prihodnjega obdobja usmerjen, skladen in human razvoj družbenoekonomskega, socialnega in fizičnega okolja. S tem bomo zaustavili nadaljnje zmanjševanje števila prebivalcev oziroma zagotovili njegovo postopno povečanje.
Izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev prebivalcev občine Center in mesta Ljubljane je dosegljivo po poti vsestranske postopne modernizacije in prenove, ki je osnovna usmeritev srednjeročnega in dolgoročnega obdobja v nadaljnjem razvoju občine Center.
Da bi bili uspešni v splošni in vsestranski prenovi občine so prednostne naloge naslednje:-tehnološka organizacija in kadrovska prenova nosilcev gospodarstva in proizvodnje v občini v smeri intenzivnega dela, povezanega z vrhunskim znanjem, pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva kot novega nosilca v gospodarstvu občine, sistematično in selektivno razbremenjevanje (decentralizacija, dekoncentracija) zazidalno, programsko in prometno najbolj obremenjenih delov občine, prpdvsem pa mestnega' središča, postopna prenova in humanizacija fizičnega okolja; na vseh področjih družbenega, gospodarskega,’ socialnega
in urbanističnega delovanja je potrebno preiti iz količinskega v kvalitativni razvoj.
S postopnim uvajanjem učinkovitega javnega prometa, izgradnjo parkirnih kapacitet na robu mestnega središča in z ustreznim prometnim režimom bomo območje centra razbremenili pritiska osebnih^ motornih vozil in s tem posledic, ki jih ta povzroča s hrupom, omejevanjem gibanja pešcev in kolesarjev, z onesnaženjem zraka ter nesmotrnim zasedanjem površin. Z izgradnjo nove centralne železniške in avtobusne postaje, poštno prometnega centra, terminalov za letalski promet in druga prometna sredstva,1 bomo ustvarili pogoje za uvedbo integralnega potniškega prometnega sistema v Ljubljani.
Razvoj Kliničnega centra "bomo usmerjali tako, da tudi tu ne bo prišlo do prevelikih zgostitev. S tem v zvezi je potrebno opredeliti tudi zasnovo 'razvoja visokega šolstva v občini Center.
5.3.	Občina Ljubljana Moste-Polje
Občina Moste-Polje je kljub doslej nekoliko počasnejšemu gospodarskemu razvoju od ljubljanskega povprečja na številnih področjih zmanjšala svoj zaostanek. Občutno je dvignila rast družbenega proizvoda, dokončala je nekaj pomembnejših investicij ha področju prestrukturiranja gospodarstva in izgradnje komunalne infrastrukture. V svojem razvoju se srečuje s problemom iztrošenosti in ekološke neustreznosti nekaterih industrijskih obratov, ki uklenjeni znotraj naseljenih območij nimajo večjih možnosti nadaljnjega prostorskega širjenja in razvoja ter povzročajo konflikte z neposrednim okoljem. Starejša naselja tudi lista, ki so se danes znašla znotraj strnjenih mestnih območij, so marsikje komunalno še neustrezno opremljena in slabo vzdrževana. Velike težave ima občina tudi s pojavom nedovoljenih gradenj.
-Število prebivalcev se bo v obdobju do leta 2000 povečalo od današnjih 65.000 na £0.000, odvisno od obsega izgradnje novih naselitvenih zmogljivosti v občini. Večje možnosti za družbeno usmerjeno izgradnjo novih stanovanjskih naselij so v Fužinah — Hrušici in Polju — Vevčah oziroma Slapah in v Zg. Kašlju. Individualna organizirana gradnja bo usmerjena v območje Bizovika, Sp. in Zg. Kašlja, S ostra in Zadvor.
V veliki meri pa bomo stanovanjski fond dopolnjevali in prenavljali tudi znotraj in na obrobju obstoječih (starih kmečkih in delavskih) naselij, zlasti v Polju, pa tudi v Sostrem, Zadvoru, Zalogu, Slapah, Vevčah, Starih Mostah, Zeleni jami. Pri tem ne bomo prenavljali le stanovanjskega fonda, temveč tudi ustrezno komunalno in prometno infrastrukturo. V okviru celovite prenove mesta bomo sanirali tudi tiste industrijske obrate, ki so dotrajani in ekološko neprimerni ali povzročajo konflikte v prostoru. To so npr.: Kemična tovarna Moste, INDOV, Žima, ter nekateri obrati gradbene industrije. Te bo treba tehnološko modernizirati, spremeniti njihovo dejavnost ali pa preseliti. V primerih izselitve obrata bodo imele na izpraznjeni lokaciji prednost dejavnosti, ki so potrebne za normSlrio delovanje krajevne skupnosti, pa jih doslej zaradi prostorske stiske ni bilo mogoče realizirati. Izgradnjo novih industrijskih objektov bomo usmerjali v obstoječe in urejene proizvodne cone, kjer je še okoli 2GC ha prostih .površin,
tehnološko zahtevnejše pa predvsem v območje ob Savi, vzhodno od Zadobrove in cono Dolsko. Velike lokacijSKe prednosti za razvoj industrije (železniški in cestni priključki, tovorni terminali, tehnološka voda, bližina energetskih virov — zlasti možne nuklearne toplarne — elektrarne v energetski coni Dol — Dolsko ter , olizma drugih industrij in stanovanj) zagotavljajo občini Moste-Polje pogoje za njen še hitrejši nadaljnji in vsestranski razvoj. Strnjeni razvoj poselitve in proizvodnih dejavnosti bo omogočal razvoj večjih središč oskrbnih, trgovskih in drugih centralnih dejavnosti ob Zaloški cesti, v območju stanovanjskega naselja Fužine in v območju Siape-Polje. Površine za razvoj zdravstva bomo rezervirali na območju Litijske ceste.
Posebno skrb bomo posvetili kmetijski politiki. V neposredni bližini mesta oomo pospeševali sodobno proizvodnjo v poljedelstvu, vrtnarstvu, živinoreji in deloma perutninarstvu, v m ibovitih predelih pa predvsem živinorejo in čebelarstvo. V teh območjih, ki so za kmetijsko obdelavo manj ugodna, pomembna pa so za ohranitev naseljenosti, ru,acacijskih in estetskih' vrednot ter uspešne Ijudsne obrambe, bomo kmetom priznavali olajšave pri davkih in prispevkih in z ugodnimi krediti razvijali dopolnilne dejavnosti, zlasti kmečki turizem ter dodelavo nekaterih izdelkov na domu. V ravninskem območju bomo ohranili večje in strnjene kmetijske površine v Zadobrovi in ob Savi vzhodno od naselja Dolsko, jugozahodno in jugovzhodno območje naselja Senožeti do Save, območje Sp. Kašlja, območje Zg. 'Kašlja, površine severno od Sostra in vzhodno od Ljubljanice vse do podnožja Kašeljskega griča. Obsežne kmetijske površine bomo ohranili tudi med Litijsko cesto in cesto proti Sadinji vasi in med Golovcem- ter znaten del kmetijskih zemljišč v hribovitem delu občine. Skupno bomo ohranili v občini Moste-Polje za trajno kmetijsko rabo okoli 4100 ha zemljišč in okoli 93.000 ha gozdnih površin. Zato bomo z ustreznimi ukrepi preprečevali nadaljnje zaraščanje kmetijskih zemljišč. Trajno bomo varovali pomembnejše vire pitne vode, gospodarsko pomembna zemljišča ter se zavzemali za gradnjo vodnih akumulacij na Savi (HE Zalog in HS Laze) in obrambo pred poplavami, upoštevaje posledice takih gradenj na okolje. Zgradili bomo centralno čistilno napravo v Zalogu s priključnim primernim sistemom kanalizacijskega omrežja in Park tehnične kulture v sotočju Ljubljanice—Save in Kamniške Bistrice, skladno s potrebami po sanaciji slabih ekoloških razmer na tem območju in v Zalogu ter izgradnje vzhodnega infrastrukturnega koridorja.
Za razvoj proizvodnih dejavnosti in intenzivne poselitve v vzhodnih delih občine bomo zgradili povezovalni cestni sistem (vzhodni krak mestne obvozne ceste) ter primarne ceste — Zaloško oziroma njeno nadomestilo. Litijsko in Snebersko cesto ter cesto med industrijskimi conami MP 2 in MP 3 (Litijska — Zaloška — Smartinska) oziroma povezovalno cesto s cono Dol. Z izgradnjo hitre železnice bo v Mostah-Po-Iju treba pomembno razširiti tudi železniški tovorni terminal in zgraditi novo obvozno progo za tovorni promet proti Črnučam in Vižmarjem ter priključke na železnico v smeri proti vzhodu.
Športno rekreacijske programe bomo zagotovili v krajevnih skupnostih in naselitvenih območjih Obrije. Zelena jama, Kodeljevo. Športni park ob Litijski cesti, v Vevčah, Zalogu in Zelenem gaju. Za
dnevno rekreacijo prebivalcev pa bomo uredili odprte športno-rekreacijske površine na Golovcu, v obvodnem svetu Ljubljanice in Save, na območju Zajčje dobrave, Pugleda, Janč in Trebeljevega. Naravna krajinska območja bomo ohranjali v Zajčji dobravi in dolini Besnice (ohranjanje ekološkega ravnotežja), varovali in urejali oomo naravni rezervat Besnica (dolina potoka Besnica) in Spominski park Pugled (ožje in širše območje — zaščita območja NOB). Preučiti je treba posledice morebitne določitve rezervata za plovno pot Donava—Jadran. ‘Posebno pozornost bomo posvetili ureditvi vodotokov Ljubljanica—Sava kot nosilcev sistema zelenih površin.
5.4.	Občina Ljubljana Šiška
Med ljubljanskimi občinami dosega občina šiška nadpovprečno rast v gospodarstvu in nekaterih drugih pomembnejših kazalcih razvoja. Vendar nadaljevanje dosedanje dinamike ni več možno pri obstoječi gospodarski strukturi in tehnični opremljenosti dela. Proizvodnja je v nekaterih delovnih organizacijah še preveč odvisna od uvoza surovin, tehnologije in znanj a. Zato bomo nadaljnji razvoj občinskega gospodarstva gradili predvsem na razvojno intenzivnih in hkrati energetsko in surovinsko manj zahtevnih proizvodnih programih v okviru razvojno dinamičnih dejavnosti, ki lahko zagotovijo proizvodno tehnološko preobrazbo gospodarstva in omogočajo večji izvoz. Med te sodijo strojegradnja, elektroindustrija, elektronika in bazična kemija. Ob tem pa bomo omogočali v okviru dolgoročnih možnosti in prilik razvoj tudi nekaterim delovno intenzivnim panogam kot npr. tekstilni, ki je zadnja leta dosegla visoko stopnjo aku-mulativnosti in izvozne usmerjenosti. Na področju socialnega razvoja so še znatne razlike med posameznimi območji občine v razvitosti in dostopnosti posameznih segmentov družbenega standarda ter življenjskih in delovnih pogojev. Problemi prostorskega razvoja nastajajo ob hitri širitvi urbanizacije in rasti prebivalstva, kar je vodilo v strnjeno in nakopičeno zazidavo vzdolž Celovške in na območjih Kosez 'in Dravelj, na izvenmestnih območjih pa deloma tudi razpršeno gradnjo. Za prenovo in sanacijo starejših stanovanjskih in industrijskih predelov v občini ni bilo razpoložljivih, sredstev, zato so tu. precejšnji zaostanki. Temu razvoju ni bilo mogoče slediti z izgradnjo ustrezne komunalne, energetske in družbene infrastrukture. Velike težave ima občina pri preprečevanju in odstranjevanju nedovoljenih gradenj, ki se pojavljajo praviloma na najboljših kmetijskih ali družbeno drugače pomembnih zemljiščih.
Kmetijstvo je pomembna gospodarska panoga občine Ljubljana Šiška. V nižinskem delu območja občine bomo pospeševali poljedelstvo in vrtnarstvo v primestnem območju, ravno tako pa tudi govedorejo (živinorejo) tako v nižinskem kakor tudi v višinskem območju občine. Za trajno kmetijsko proizvodnjo bomo namenili okoli 4600 ha zemljišč, za kar bomo s posebnimi ukrepi preprečevali nadaljnje zaraščanje kmetijskih zemljišč. V občini so območja večjih kmetijskih kompleksov zemljišč in sicer: Vodiški, med Sinkovim turnom in Skaručno, pod Gameljnami, Pir-niški del Sorškega polja (Jeprca) območje ob Savi (med gorenjsko železnico in Savp) in območje Stane-žič in Mednega. Na teh kompleksih bomo izvajali arondacije in komasacije za doseganje boljših ciljev gospodarjenja in življenja na teh območjih. Z vidika
interesov tudi drugih uporabnikov je kritično območje Stanežič.
Z večanjem obrambne sposobnosti, varstva kulturne krajine za potrebe rekreacije, s priznavanjem olajšav pri davkih in prispevkih in ugodnimi kreditnimi pogoji bomo pospeševali kmečki turizem in drobno gospodarstvo.
Gospodarjenje z gozdovi bo usmerjeno v pospeševanje izboljšanja gozdnih kompleksov po kvalitetni strukturi lesa, zlasti v severnem in zahodnem delu občine, ravno tako . pa tudi v vzdrževanje varovalnih gozdov. Druge manj kvalitetne gozdove bomo namenili delno kmetijski proizvodnji in urbanizaciji (predvsem območje Skaručenskih in delno Rašiških gozdov).
Na območju občine Ljubljana Šiška bomo preučili možnosti izgradnje hidroelektrarn na Savi pri Gameljnah in Tacnu; izvedena pa bo regulacija Ga-meljščice in Gračenice.
Rudnine in mineralne surovine bomo pridobivali na območju manjše ranljivosti krajine, pri tem upoštevali varovanje prodišč in vodonosnih plasti ter eksploatacijo sproti sanirali. Upoštevali bomo tudi možnosti pridobivanja rudnin in mineralnih surovin na že obstoječih kamnolomih in odpirali nove ter pri tem upoštevali varstvo krajine in sanacije.
Industrijo bomo razvijali s sodobno proizvodno tehnologijo prednostno na področju elektronike, tele-matike, strojne industrije, kemije, vinarstva in pivo-varništva. Po dosedanjih dokumentih ima občina še razpoložljive proizvodne površine. Pomembna je tudi prenova in' zgoščevanje zmogljivosti v že obstoječih proizvodnih površinah zlasti v mestnem delu občine Ljubljana Šiška in starejših predelih v smeri ekološko in proizvodno ustreznejših dejavnosti.
V obdobju do leta 2000 se bo število prebivalcev občine Ljubljana Šiška povečalo od dosedanjih 84.000 prebivalcev na okoli 110.000. odvisno od obsega izgradnje novih naselitvenih zmogljivosti. Izgradnja teh bo usmerjena tudi v dopolnitev obstoječih stanovanjskih naselij v okviru celovite prenove mestnih predelov. Območje prenove bodo Spodnja stara Šiška, Šentvid, Medvode in posamezna naselja v širšem prostoru občine. Možnosti za gradnjo novih naselij so v območjih, ki so že opredeljena in sicer Podutik in Stanežiče, druga pa je potrebno še preučiti in opredeliti v dolgoročnem planu, usklajeno s potrebami kmetijstva, gozdarstva, zaščite virov pitne vode in usmeritvijo Ljubljane kot celote. Potencialna območja za poselitev so predvsem Gameljne, Šmartno ter območje med Vodicami in Smlednikom, ob upoštevanju potrebne oskrbe s centralnimi, storitvenimi in oskrbnimi dejavnostmi in zagotavljanju načela policentričnega razvoja, v manjši meri pa tpdi v ostala naselja, predvsem na manj kvalitetna območja. V nadaljnji usmeritvi na policentrični razvoj bodo preučene predvsem možnosti Medvod, Vodic, Šentvida, kjer je dosedanji razvoj že prinesel in oblikoval nekatere centralne oziroma samostojne funkcije naselitvenih središč. Potrebno bo zagotoviti tudi varovanje nekaterih vaških naselij glede na krajinske in ruralne danosti.
Na območju občine Ljubljana Šiška bomo do leta 2000 zgradili tudi več infrastrukturnih objektov in naprav in sicer avtocesto Vodice—Vižmarje—Kozarje, ter del severne obvozne mestne ceste med Celovško in Kamniško progo (Titovo cesto). Ravno tako bomo preverili možnosti vzpostavitve industrijske ceste na
črti Stara Šiška — Vižmarj e (Metalka) in izvedli III. fazo rekonstrukcije Celovške ceste. Ob naštetih pomembnejših nalogah bomo stremeli za izvajanjem tudi ostalih infrastrukturnih povezav v zunaj-mestnem območju občine Ljubljana Šiška.
Ravno tako bomo preučili možnosti izgradnje proge hitre železnice od meje občine Kranj do meje občine Center ter del obvozne železniške proge proti Črnučam in Mostam. Z graditvijo hitre železnice bo možno sprostiti obstoječo Gorenjsko progo za primestni in regionalni promet in nanjo navezati nova naselitvena in proizvodna območja v smeri Medvode, Pirniče in Skaručna.
Na področju oskrbe, storitvenih in centralnih dejavnosti je na območju občine Ljubljana Šiška zaslediti razlike med posameznimi območji občine tako glede razvitosti kakor tudi dostopnosti. Prizadevali si bomo za vzpostavitev teh dejavnosti predvsem na območju Stare Šiške, Šentvida, Medvod, Gameljn in Tacna, Vodic, Smlednika in Skaručne.
Razvoju turistične in gostinske dejavnosti bomo posvetili večjo skrb predvsem na območju Sore, Zbilj in Dragočajne, ravno tako pa bomo razvijali kmečki turizem na območju Polhograjskih Dolomitov, Šmarne gore in Rašice ob upoštevanju ugodnejših pogojev razvoja živinoreje in ohranjanja kmečkega življa na teh območjih.
Ob upoštevanju današnjih zmogljivosti in vizije razvoja mesta Ljubljane in občin do leta 2000 bo potrebno zagotoviti nove površine za športno rekreacijsko. dejavnost (ob upoštevanju sedanjega primanjkljaji) tako na mestnem kakor tudi zunaj mestnem območju občine. Prizadevali si bomo za ohranitev in vzpostavitev novih zelenih površin v okviru mesta, za gradnjo športnih objektov v stanovanjskih soseskah glede na program KS, ravno tako pa za ohranitev in obogatitev s programi predvsem na področju Polhograjskih Dolomitov, Rožnika, Šišenskega hriba in rekreacijskem območju Sore in, Zbilj. Program telesne kulture in rekreacije bo potrebno uskladiti s programi razvoja turizma in gostinstva zaradi boljše ponudbe uporabnikom.
Za gradnjo telesnokulturnih objektov še na območju občine Ljubljana Šiška nudijo možnosti predvsem na območju Podutika, Šentvida, Sore, Medvod in ob savskem pasu v Tacnu in Gameljnah. Prostorske možnosti in zmogljivosti glede na planirane potrebe mesta Ljubljane in občin je potrebno preveriti in uskladiti.
5.5.	Občina Ljubljana Vič-Rudnik
Občina Vič-Rudnik je pretežno agrarna občina in predstavlja pomembnega preskrbovalca mesta "Ljubljane s kmetijskimi proizvodi. V dosedanjem razvoju je s svojim gospodarskim potencialom prispevala eno desetino k ustvarjenemu družbenemu proizvodu na območju Ljubljane, pri čemer je, ob konstantnem deležu primarnega sektorja, terciarni sektor močno povečal svojo udeležbo v družbenem proizvodu. Pomembno je dvignila realni družbeni proizvod in splošno raven družbenega standarda.
Po površini je občina skoraj še enkrat večja kot vse druge ljubljanske občine skupaj. Razvojne možnosti, ki so izhajale iz razpoložljivih površin za razvoj gospodarskih dejavnosti v občini, doslej , niso bile izkoriščene v zadostnem obsegu, saj je bil gospodar-
ski razvoj v preteklih letih usmerjen pretežno v urbane in obmestne predele Ljubljane, največji del občine pa se razprostira zunaj strnjenega mestnega območja in je razmeroma redko poseljen. To je v preteklem razdobju povzročilo tudi razlike v gospodarski in družbeni razvitosti posameznih območij občine, pa tudi kot celota se je občina relativno počasneje razvijala od nekaterih drugih ljubljanskih občin.
To je v dosedanjem razvoju, ki je bil usmerjen pretežno v urbane in obmestne predele, povzročilo razlike v gospodarski in družbeni razvitosti posameznih območij občine. Ključni problemi nadaljnjega razvoja gospodarstva v občini je velika iztrošenost proizvodne opreme, splošno pomanjkanje industrije in zastarelost tehnologije. Večina naselij in vasi na podeželju, pa tudi velik del mestnih območij je še vedno komunalno neustrezno opremljen in slabo vzdrževan. Med ljubljanskimi občinami ima občina Vič-Rudnik tudi največ težav s pojavom nedovoljenih gradenj (zlasti na Barju), opuščanjem kmetijske proizvodnje v hribovitih predelih in zaraščanjem kmetijskih zemljišč. Poseben problem je urejanje in raba zemljišč na Ljubljanskem barju.
Število prebivalcev se bo v obdobju do leta 2000 povečalo od današnjih 77.000 na okoli 104.000, odvisno od obsega izgradnje novih naselitvenih zmogljivosti. Del teh bomo pridobili s prenovo in pretehtanim dopolnjevanjem obstoječih naselij in mestnih območij, kar bo pomemben element dolgoročnih usmeritev razvoja občine. Večjo stanovanjsko graditev, vključno s komunalno in,energetsko opremo, spremljajočimi objekti družbenega standarda in določenimi proizvodnimi dejavnostmi pa bomo usmerjali v območja, ki bodo ustrezno povezana s pomembnejšimi zaposlitvenimi območji in drugimi območji Ljubljane. Te možnosti so, upoštevaje potrebo po ohranitvi večjih strnjenih kvalitetnih kmetijskih površin in usmerjenih kmetij, zlasti v Kozarjih, Na Utiku, v Gaberjah, Stranski vasi, med Brezovico. Vnanjih in Notranjih Goricah, na Lavrici, Škofljici, Gaijevici in Ilovici. Organizirano individualno gradnjo pa bomo usmerjali v strnjene zazidave na pobočja in manj kvaliteten gozd.
Nesorazmerje med številom stanovanj (prebivalcev) in zaposlitvenimi možnostmi v gospodarskih dejavnostih terja v občini Ljubljana Vič-Rudnik pospešeno izgradnjo novih industrijskih' obratov. Možnost izgradnje novih con so na Brezovici in na Škofljici, razširitev pa na Lavrici. V teh conah, ki imajo odlične možnosti za železniške in cestne priključke na primorsko in dolenjsko vpadnico, bomo prednostno razvijali razvojno intenzivne panoge industrije ter v prvi vrsti zagotavljali ustrezen prostor za večje investicije, za kajtere bodo združevale sredstva tudi organizacije združenega dela iz drugih ljubljanskih občin ter z drugih, območij. Poleg razvojno intenzivne, lahke predelovalne, lesne in ekološko čiste kemične industrije bomo v njih locirali . tudi blagovne terminale s spremljajočimi skladišči ter nekatere mestne službe in servise za potrebe Ljubljane. Ustrezno mesto v dolgoročnem razvoju občine Vič-Rudnik bo dobila tudi prenova, tehnološka modernizacija ali zamenjava obstoječe zastarele in ekološko neustrezne proizvodne opreme ter hitrejši razvoj malega' gospodarstva.
Na podlagi takšnih razvojnih usmeritev bo občina dosegala v razdobju do leta 2000 nadpovprečno go-
spodarsko rast v primerjavi z' razvitejšimi ljubljanskimi občinami ter se s tem postopoma približevala povprečni ravni razvitosti tudi v republiškem merilu.
Sanacije obstoječih mestnih območij in naselij na podeželju bodo vključevale., tudi zgraditev in posodobitev ustrezne komunalne in druge infrastrukture.
V	okviru mesta bomo prenovili in revitalizirali Krekovo in Trnovo ter sanirali Rakovo jelšo in druga velika območja nedovoljene gradnje s celovitimi načrti.
Pomembnejša središča oskrbnih in drugih centralnih dejavnosti bomo razvijali razen ob Tržaški cesti še v območju Kozarij, na Škofljici, Rudniku, Ilovici, Trnovem, v Velikih Laščah, Horjulu in Polhovem Gradcu. Kmetijsko in stavbno zemljiško politiko bomo uskladili z drugimi ljubljanskimi občinami. S politiko obdavčenja in ustreznim kreditiranjem bomo skrbeli, da bodo obdelana .vsa zemljišča, ki bodo namenjena za trajno kmetijsko rabo, skupno okoli 23.000 ha. Zato bomo morali z ustreznimi ukrepi preprečiti tudi nadaljnje zaraščanje' kmetijskih zemljišč.
V	območjih, kjer je donosnost kmetijskih zemljišč slabša, bomo razvijali živinorejo in dopolnilne dejavnosti, zlasti kmečki turizem in drobno gospodarstvo. V ravninskih območjih kjer je kmetijska žemlja najboljša, bomo pospeševali poljedelstvo, vrtnarstvo in ponekod živinorejo. Večja strnjena kmetijska območja bomo obdelovali v dobrovski, horjulski in polhograjski dolini, na Barju (kjer po dosedanjih ocenah lahko z melioracijami pridobimo do 8000 ha relativno kvalitetnih kmetijskih zemljišč), pri Vnanjih in Notranjih Goricah, zahodno od Loga v Iškem vrša ju in pri Škofljici. Dosledno bomo varovali gozdove z varovalno, lesnoproizvodno in rekreacijsko funkcijo. Črpališča zalog mineralnih surovin, ki so na območju občine Vič-Rudnik precejšnje in kakovostne, bomo postopno racionalno omejili na nekaj večjih za potrebe južnega dela Ljubljane. Na področju vodnega gospodarstva bomo z graditvijo ustreznih zadrževalnikov vode v hribovitih območjih občine omogočali regulacijo in kontrolo hidroloških razmer in odstranili nevarnost pred poplavami na Barju in mestnih delih južne Ljubljane.
Prometno infrastrukturo bomo modernizirali predvsem v hribovitih območjih, da bi s tem zagotovili ustrezno povezanost teh predelov z drugimi območji občine in mesta.
Za potrebe mesta in širše skupnosti pa bomo v tem obdobju dogradili južno obvoznico avtocesto s priključki, terminali in spremljajočimi objekti' ho-telskoservisne dejavnosti ter športno letališče na Barju.
Zavarovali bomo tudi koridor za oživitev možne železniške povezave Ljubljana—Vrhnika. Večje športne in rekreacijske površine bomo uredili na Viču (Svoboda), ob Ljubljanici, predvidoma na Barju v podaljšku Titove ceste, na Rudniku, Golovcu, v Iškem Vintgarju in pri Polhovem Gradcu' Polhograjske Dolomite, območje Kureščka in Rakitne bomo Urejali in opremljali za potrebe rekreacije in izletniškega turizma ter primarneje organizirali gradnjo počitniških hiš. Naravna krajinska območja bomo ohranjali v Iškem Vintgarju, na Barju, ob Ljubljanici in v krajinskem parku Polhograjskih Dolomitov v skladu z načeli urejanja in razvoja teh območij.
Opredeljene probleme in dolgoročne usmeritve posameznih občin bomo reševali in uresničevali skup-
no in usklajeno v okviru mesta Ljubljane kot povezujoči družbenopolitični skupnosti. Šibko sodelovanje mestnih občin pri skupnem načrtovanju razvoja in prevzemanju odgovornosti za izvajanje skupnih nalog bomo zboljšali z razvojem takšnih oblik samoupravnega družbenega sistema, ki bo zagotavljal usklajevanje različnih interesov in upoštevanje posebnih pogojev in možnosti posamezne občine.
6.	MEDOBČINSKO SODELOVANJE
Obstoječe soodvisnosti med različnimi občinami in OZD v ljubljanski regiji se ne bodo večale in zahtevale intenzivnejše in bolj vsestransko programiranje reševanja skupnih razvojnih vprašanj, zato si bodo ljubljanske občine in mesto še naprej prizadevali za skupno reševanje vseh širših 'razvojnih problemov v okvirih medobčinskega sodelovanja.
Ljubljana se bo pri oblikovanju dogovora O skupnih temeljih dolgoročnih planov občin ljubljanske regije zavzemala za naslednje skupne razvojne naloge:
— Obstoječo koncentrirano poselitev na ožjem ljubljanskem območju je potrebno zaustaviti tako, da se predvsem v občinah Domžale, Grosuplje in Vrhnika razvijejo ustrezna razbremenilna središča, ki bodo zagotavljala dobre bivalne in delovne možnosti ter ustrezne povezave z Ljubljano s sredstvi javnega prometa.
— Za doseganje take preusmeritve je potrebno opustiti zapiranje gospodarstva v občinske in mestne meje in dejavnosti in programe, tako proizvodne kot neproizvodne, ki niso vezani na aglomeracij ske prednosti Ljubljane in preusmeriti, v dogovoru z občinami v regiji, tudi na ustrezne lokacije v širšem Ij ubij anskem prostoru.
— Dekoncentraciji dejavnosti naj sledi tudi celovita stanovanjska' gradnja, ki bo temeljila na skupnih medobčinskih projektih in tako zagotavljala združevanje sredstev tudi za razvoj družbene, komunalne in prometne infrastrukture.
— Za bolj uravnotežen razvoj regije je posebnega pomena postopno izenačevanje pogojev dela in bivanja v regiji in sicer predvsem v manj razvitem južnem predelu regije. V skladu s strategijo prestrukturiranja gospodarstva bomo določili proizvodne dejavnosti in programe, ki se lahko uspešno razvijajo tudi v manjših naseljih in tako zagotovijo osnove za razvoj, manj razvitih občin in območij tako z vidika splošnega ljudskega odpora kot z vidika dopolnilne dejavnosti kmetijskega zaledja regije (Logatec, Cerknica, Ribnica, Litija in Kočevje)-. To bomo uresničevali na podlagi usklajevanja predvidenega razvoja drugih občin v okviru medobčinskega sodelovanja.
— Samooskrbo občin s kmetijskimi proizvodi je potrebno reševati v okviru regije, na osnovah dogovorjene kmetijske zemljiške politike, pridobivanja novih kmetijskih zemljišč (npr. Barje) in skupnega pospeševanja razvoja kmetijstva.
— Na osnovah skupno dogovorjenih kriterijev bomo določili območja, ki jih je potrebno zavarovati pred poselitvijo z vidika varstva narave, kulturne dediščine, SLO, varovanja neobnovljivih naravnih virov ter rekreacije ža potrebe ene ali več občin v regiji. Politika varovarija in razvoja teh območij bo oblikovana na podlagi skupnih razvojnih projektov.
— Za skladen razvoj regije je pomembno oblikovati skupna stališča do Razvoja gospodarske, .pro-
metne, komunalne in družbene infrastrukture, ki oskrbuje več občin, to velja zlasti za proizvodnjo in distribucijo energije, hitro železnico in primestne železnice, avtocestni sistem s priključki in ustrezno cestninsko politiko, regionalne vodovode in dovajanje in čiščenje odpadnih voda in morebitno izgradnjo vodnih akumulacij.
Pri tem bo potrebno zagotoviti, da se bo omenjena infrastruktura razvijala v času in prostoru skladno s strategijo bolj umirjene rasti Ljubljane in pospešenim razvojem drugih, skupno dogovorjenih naselitvenih središč.
— V občinah ljubljanske regije je potrebno pristopiti k enotnemu razvoju strokovnih planskih služb in informacijskega sistema, ki bo omogočal uveljavitev sočasnega in kontinuiranega sistema družbenega planiranja in spremljanja uresničevanja v medobčinskem okviru dogovorjenih planskih nalog in ukrepov.
7.	KONČNE UGOTOVITVE IN USMERITVE
Te smernice so podlaga za podrobnejšo opredelitev dolgoročnih razvojnih ciljev in nalog v dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje od leta 1986—1996 oziroma za nekatera področja tudi do leta 2000.
Za uresničevanje ciljev in usmeritev v teh smernicah se bomo zavzemali tudi pri oblikovanju in sprejemanju dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane in pri opredeljevanju širših dolgoročnih razvojnih interesov z drugimi občinami in mesti v Sloveniji in Jugoslaviji.
Na podlagi teh smernic se bomo aktivno vključevali v oblikovanje dolgoročnih razvojnih usmeritev v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji. Na drugi strani pa bodo smernice za pripravo dolgoročnega plana SR Slovenije in smernice za pripravo dolgoročnega plana Jugoslavije, potem ko bodo sprejete, ena od podlag in okvir za oblikovanje dolgoročnih planskih dokumentov v Ljubljani. )
Cilje in naloge dolgoročnega razvoja, ki jih opredeljujemo v teh smernicah, predstavljajo skupaj z dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji izhodišče za oblikovanje dolgoročnih planskih dokumentov samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so nosilci dolgoročnega razvoja v Ljubljani.
Cilje in usmeritve v teh smernicah bomo upoštevali in uveljavljali pri izdelavi urbanističnih načrtov občin in mesta Ljubljane.
St. 010-1/82
Ljubljana, dne 11. maja 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Niko Pogačnik 1. r
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak 1. r.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
Predsednik Skupščine, mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 980.
Na podlagi 9. člena odloka o priznanjih občine Ljubljana Bežigrad (Uradni'list SRS, št. fi/82) je Izvršni . svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, na seji dne 29. aprila 1982 sprejel
PRAVILNIK
o kriterijih za podeljevanje priznanj ter o delu komisije za nagrade in priznanja občine Ljubljana Bežigrad
,	1. člen
Naslov častni občan podeljuje občinska skupščina s svojim sklepom. Posebno listino o naslovu častnega občana izroča predsednik občinske skupščine. Podeljuje se osebam, ki imajo posebne zasluge za razvoj in napredek občine in za njeno povezavo z občinami v SR Sloveniji in v SFRJ, bivšimi in .sedanjimi prebivalci občine, za izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela.
*	2. člen
Nagrade podeljuje s sklepom občinska skupščina vsako leto ob občinskem prazniku, 24. junija.
3.	člen
Plakete občine Ljubljana Bežigrad podeljuje s sklepom občinska skupščina časovno in številčno neomejeno.
4.	člen
Kandidata za naslov častni občan, za nagrade in za plakete občine Ljubljana Bežigrad (posameznike, samoupravne organizacije, delovne skupine, temeljne in druge organizacije združenega dela, družbenopolitične in družbene organizacije, zveze in društva) lahko predlagajo delovne, družbene in družbenopolitične organizacije, SIS, društva, zveze, občani občine Bežigrad ter upravni in skupščinski organi občine Ljubljana Bežigrad.
Predlog za podelitev naslova častni občan, mora predlagatelj posredovati komisiji-za nagrade in priznanja (v nadaljevanju: komisija) v izjemnem.primeru se lahko podeli naslov častni občan še pred sklepom občinske skupščine na predlog predsedstva občinske konference SZDL.
Predlog za podelitev nagrad je treba poslati Komisiji za nagrade in priznanja Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, vsako leto do 20. aprila. Razpis za na-« grade se objavlja vsako leto v glasilu SZDL Ljubljana Bežigrad »Zbor Občanov«.
Z razpisom se objavi:
1.	temeljna načela o podeljevanju nagrad,
2.	podatke, ki jih mora vsebovati predlog za podelitev nagrad,
3.	kdo je lahko predlagatelj,
4.	rok do katerega morajo biti poslani predlogi.
Predlog za podelitev plakete lahko pošlje predlagatelj komisiji, kadarkoli med letom. O predlogu mora komisija odločiti najkasneje v dveh mesecih.
Razpis za podelitev plakete občine^Ljubljana Bežigrad se ne objavlja.
5.	člen
Nagrade oziroma plakete občine Ljubljana Bežigrad podeljuje občinska skupščina za dosežke na naslednjih področjih:
1.	Gospodarstva:
—	za uspehe pri razvijanju in pospeševanju samoupravljanja,
—'za posebne uspehe trajnejšega pomena
a)	pri dviganju produktivnosti dela in povečeva-
nju učinkovitosti gospodarjenja v organizacijah združenega dela, —	.	.	■
b)	pri razvijanju in osvajanju novih proizvodnih programov in tehnologij,
c)	pri uvajanju sodobnih znanstvenih, organizacijskih in tehničnih dosežkov,
d)	pri vključevanju v mednarodno delitev dela,
e)	pri posebnih dosežkih delavcev v združenem delu, predvsem na področju novatorstva, racionaliza-torstva in izvoza,
f)	za izredne dosežke na področju kmetijstva in gozdarstva.
Pri ocenjevanju dosežkov na področju gospodarstva se upošteva javna ocena, prihranki, ki so posledica elementov1 iz tega člena in pomembnost za gospodarski razvoj občine pri gospodarjenju.
2.	Vzgoje in izobraževanja:
a)	za uspehe pri razvijanju in pospeševanju samoupravljanja in idejnosti vzgoje,
b)	za pomembne uspehe pri uvajanju novih oblik in metod vzgojnoizobraževalnega dela ter uresničevanju vzgojnih smotrov,
c)	za posebne uspehe pri razvijanju splošnega strokovnega in dopolnilnega izobraževanja mladih in odraslih,
d)	za posebne uspehe pri usposabljanju kadrov na področju vzgoje in izobraževanja,
e)	tehnične vzgoje.
Pri ocenjevanju vzgojnih in izobraževalnih dosežkov se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost za vzgojno in izobraževalno delovanje.
3.	Raziskovalne dejavnosti in znanosti:
—	za.uspehe pri razvijanju in pospeševanju samoupravljanja,
—	za pomembne uspehe trajnejšega pomena pri:
a) razvijanju sodobnih metod raziskovalnih oziroma znanstvenih dosežkov s področij tehnologije in tehnike, ekonomije, medicine in družbenih ved ter njihovo uvajanje v namensko uporabo, v pedagoško in raziskovalno dejavnost,
b)	inovacijah (izumiteljstvo, tehnične izboljšave, koristni predlogi za navedena področja pod a),
c)	izredni uspešnosti in pomembnosti izvršitve raziskovalnih nalog ali izvajanja raziskovalnega oziroma znanstvenega dela,
d)	za uspešno publiciranje raziskovalnih in znanstvenih dosežkov doma ali v tujini s svojega delovnega področja,
e)	vključevanje v mednarodno sodelovanje na področju raziskovalnih oziroma znanstvenih dejavnosti,
f)	organiziranju in vodenju strokovnih in strokovno kurativnih dejavnosti.
Pri ocenjevanju raziskovalnih in znanstvenih dosežkov se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost za raziskovalno in znanstveno delovanje.
4.	Kulture:,
a)	za izjemne dosežke na gledališkem, glasbenem, likovnem, literarnem, publicističnem, filmskem področju ter za dosežke drugih, za kulturni razvoj posebej zaslužnih delavcev, zavodov in organizacij,
b)	za organizacije in delavce, ki so dosegli izredne uspehe na področju organizacije in razvoja množične kulturne vzgoje.
Pri ocenjevanju umetniške in kulturne storitve ali njene interpretacije se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost za kulturno življenje.
5.	Telesne kulture:
a)	za organizacije in delavce, ki so dosegli izredne uspehe na področju organizacije in razvoja množične telesne kulturne in tehnične vzgoje,
b)	za športnike, ki so dosegli vrhunske rezultate,
c)	za organizacije in strokovnjake, ki so dosegli izredne uspehe v strokovnem deli* s posamezniki in ekipami pri publicističnem in raziskovalnem delu, ki ima poseben pomen za razvoj telesne kulture in vzgoje.
Pri ocenjevanju umetniške in kulturne storitve se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost za telesno kulturno življenje.
6.	Zdravstvenega in socialnega varstva:
1.	za razvijanje in pospeševanje samoupravljanja
2.	za pomembne uspehe pri:
a)	izvajanju preventivnih in kurativnih dejavnosti,
b)	organizaciji in vodenju strokovnih dejavnosti,
c)	zdravstveni vzgoji občanov,
d)	za posebne uspehe trajnejšega pomena pri razvijanju in izpopolnjevanju socialnega dela,
e)	za proučevanje problematike zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in kadrovske politike,
f)	za posebne uspehe pri uresničevanju družbenega dogovarjanja o temeljih kadrovske politike in družbenega dogovarjanja o zaposlovanju,
g)	za strokovne dosežke pri analitično-raziskoval-nem delu, ki ima poseben pomen za razvoj družbene in strokovne dejavnosti za socialno skrbstvo,
h)	za posebne uspehe pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju delavcev za potrebe socialnega skrbstva,
i)	za proučitev problematike na vseh področjih socialnih dejavnosti.
Pri ocenjevanju dosežkov na področju zdravstvenega in socialnega varstva se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost za razvoj zdravstvenega in socialnega varstva v občini.
7.	Ljudske obrambe in družbene samozaščite:
a)	za uspehe v pripravah, organizaciji in usposabljanju delovnih ljudi in občanov na delo v vojnih raz-
merah, za uspehe pri organizaciji in mobilizaciji človeških in materialnih zmogljivosti, pri varovanju delovnih ljudi in občanov ter pri obrambi države,
b)	za uspehe pri uporabi, organizaciji, razvoju, graditvi in opremljanju teritorialne obrambe v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti, za posebne uspehe pri ustanavljanju štabov in enot teritorialne obrambe,
c)	za uspehe pri organizaciji in usposabljanju štabov in enot civilne zaščite v naseljih, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in v občini, za pripravljanje in udeležbo delovnih ljudi in občanov pri usposabljanju za reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in ob hudih nesrečah,
* d) za uspehe pri vzgoji in izobraževanju, pri organiziranju in dogovarjanju ter samoupravnem urejanju aktivnega odnosa delovnih ljudi in občanov v družbeni samozaščiti do varovanja družbene lastnine in samoupravnih odnosov kot temeljev socialne varnosti delovnega človeka,
e) za izredno požrtvovalnost pri reševanju življenj in družbenega premoženja.
Pri ocenjevanju aktivnosti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost za delovanje ljudske obrambe in družbene samozaščite.
•	8. Družbenopolitičnih dejavnosti:
a)	za uveljavljanje ustavnih načel na področju delegatskih odnosov v temeljnih, splošnih ter drugih delegacijah,
b)	za negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB,
c)	za dosežene vidne uspehe na področju samoupravljanja in organiziranosti v krajevnih skupnostih,
d)	za izredno prizadevnost in vidne uspehe pri organizacijskem delu, za uveljavljanje sodobnih znanstvenih metod dela ter organizacijskih dosežkov v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, strokovnih društvih in združenjih ter drugih pomembnih družbenih dejavnostih.
Pri ocenjevanju družbenopolitičnih dejavnosti se upošteva javna ocena, idejnost in pomembnost dosežkov na tem področju.
6.	člen
Komisija dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik komisije. Seje komisije so sklepčne, če jim prisostvujeta najmanj dve tretjini članov.
Komisija sprejme sklep o predlogu za priznanja občine Bežigrad, ko zanjo glasujejo vsi prisotni člani.
O delu na sejah komisije se piše zapisnik, ki vsebuje:
a)	kraj in datum seje,
b)	poimenski pregled navzočih članov,
c)	ugotovitev sklepčnosti,
d)	dnevni red,
e)	povzetek razprave,
f)	sklepe.
7.	člen
Komisija ima tajnika, ki ga imenuje občinska skupščina.
t Član komisije, ki je predlagan za eno izmed priznanj občine Ljubljana Bežigrad, se mora iz komisije izločiti takoj, ko zve za predlog.
Komisija pregleda vse prispele predloge, jih natančno prouči ter po potrebi zahteva od predlagatelja
dodatne podatke in pojasnila. Komisija mora pridobiti stališča in mnenja družbenopolitičnih organizacij.
Komisija lahko imenuje v sodelovanju s komisijo za volitve in imenovanja za posamezna področja strokovno komisijo, za proučitev predlogov za občinska priznanja.
Strokovna komisija je pomožni organ, ki članom komisije pomaga pri težjih odločitvah, ki terjajo posebna strokovna znanja.
Število članov in način dela strokovne komisije določi komisija sproti za vsak primer posebej.
8.	člen
Komisija mora pripraviti predloge kandidatov za nagrade najkasneje do 1. junija in jih poslati sekretariatu skupščine s primerno obrazložitvijo.
9.	člen
Vsako leto predlaga komisija občinski skupščini podelitev do šest nagrad in neomejeno število plaket.
Komisija lahko predlaga podelitev več nagrad z istega področja in ni potrebno, da so vsako leto upoštevana vsa področja, navedenh v 5. členu tega pravilnika.
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika, preneha veljati pravilnik o kriterijih za dodeljevanje nagrad in plaket ter o delu komisije za nagrade in priznanja občine Ljubljana Bežigrad, ki je bil sprejet na seji izvršnega sveta dne 7. 2. 1979 in objavljen v Uradnem listu SRS, št. 6/79.
11.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-5/79
Ljubljana, dne 11. maja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Jurij Zavec 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA 981.
PO R O C I L O
občinske volilne komisije o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Šiška
Občinska volilna komisija v občini Ljubljana Šiška obvešča Skupščino občine Ljubljana Šiška, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Šiška dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
delovni ljudje in občani
a)	vpisanih v volilni imenik	57.010
b)	glasovalo na volišču (po volilnem
imeniku in s potrdili)	50.672
c)	glasovalo	po pošti	364
č) skupaj glasovalo (b 4- c)	51.036
d)	glasovalo	za kandidatno	listo	15.256
e)	glasovalo	proti kandidatni	listi	3.321
Na kandidatni listi je bilo 25 delegatov.
Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov:
delovni ljudje In občani
1.	kandidat	Ivan Bizant	45.051
2.	kandidat	Aleksander Bole	45.021
3.	kandidat	Janja Domitrovič	44.958
4.	kandidat	Maks Cebek	45.032
5.	kandidat	Tone Gerbec	45.022
6.	kandidat	Karel Gornik	45.028
7.	kandidat	Alojz Ivančič	45.025
8.	kandidat	Anton Kocjančič	45.035
9.	kandidat	Zoran Kos	45.030
10.	kandidat	Bojan Košmrlj	45.036
11.	kandidat	Eva Košuljandič	44.966
12.	kandidat	Tone Krušič	45.039
13.	kandidat	Jožica Pantar	45.022
14.	kandidat	Jože Petrič	45.064
15.	kandidat	Franci Pipan	45.034
16.	kandidat	Miro Podbevšek	45.051
17.	kandidat	Branka Predikaka	45.018
18.	kandidat	Mojca Rugelj	45.045
19.	kandidat	Tone Skušek	45.051
20.	kandidat	Jožica Škraban	45.035
21.	kandidat	Anka Tominšek	45.028
22.	kandidat	Janko Tribušon	45.026
23.	kandidat	Srečko Vrhovnik	45.044
24.	kandidat	Justina Zgonc	45.016
25.	kandidat	Vlasta Žlebnik	44.948
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih izidov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja.
Občinska volilna komisija v občini Ljubljana šiška
Tajnik	Predsednik
Jože Predikaka 1. r.	Albert Mislej 1. r.
Člani
Vasja Kreft 1. r.
Tone Frantar 1. r.
Branka Tatalovič 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA 982.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 10. člena odloka o urbanističnem programu občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/73 in 9/77) ter 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 5. maja 1982 na 2. seji zbora krajevnih skupnosti in 2. seji zbora združenega dela sprejela
ODLOK
o zazidalnih načrtih za naselji Poljčane in Makole
1.	člen
Sprejmeta se zazidalna načrta za naselji Poljčane in Makole. Zazidalna načrta je izdelal Stanbiro Slovenska Bistrica, biro za urbanizem in geodetske storitve pod številko 46-ZN/80 z dne 5. maja 1982 za naselje Poljčane in 45-ZN/80 z dne 5. maja 1982 za naselje Makole.
2.	člen
Zazidalna načrta obsegata programski del, ki ga sestavljata tekstualni in grafični del.
S.	člen
Zazidalna načrta sta med uradnimi urami stalno
na vpogled občanom in organizacijam združenega dela na občinskem sekretariatu za urbanizem, gradbeništvo in komunalo Slovenska Bistrica.
4.	člen
Manjše odmike od zazidalnih načrtov, ki ne spreminjajo namembnosti zazidave in prometnih razmer, lahko dovoli Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica.
5.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija skupne uprave inšpekcijskega nadzora občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 1/1-350-6/80
Slovenska Bistrica, dne 5. maja 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
983.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 5. majb 1982 na 2. seji zbora krajevnih skupnosti in 2. seji zbora združenega dela sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in odstotku za izračun odškodnine /a Razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica za leto 1982
1.	člen
Ta odlok določa povprečno gradbeno ceno 1 m1 stanovanjske površine in odstotek od povprečne gradbene cene stanovanjske površine pri določanju odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče in za stavbna zemljišča, na katerih je prenehala lastninska pravica.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za 1 m2 3 4 stanovanjske površine kot osnova za izračun odškodnine znaša 14.000 din.
Povprečna gradbena cena iz prvega odstavka tega člena ne zajema stroškov urejanja stavbnega zemljišča.
3.	tioa
Korist za 1 m« razlaščenega zemljišča se določi v
višini 0,6 odstotka od povprečne gradbene cene stanovanjske površine, določene v prejšnjem členu tega odloka.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino
in odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 11/81).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1/1-38-11/82
Slovenska Bistrica, dne 5. maja 1982.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. L r.
984.
Na podlagi 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) in 24. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 2. seji zbora krajevnih skupnosti in 2. seji zbora združenega dela dne 5. maja 1982 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutom osnovnih šol Pohorski odred Slovenska Bistrica, Spodnja Polskava, Gustav Šilih Laporje, Šmartno na Pohorju, Anice Černej Makole, Edvard Kardelj Poljčane, Veljko Vlahovič Črešnjevec, Tinje in Pohorski bataljon Oplotnica
I
Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje k statutom osnovnih šol:
— Pohorski odred Slovenska Bistrica, ki so ga delavci šole sprejeli na referendumu dne 5. 1. 1982;
— Spodnja Polskava, ki so ga delavci šole sprejeli na referendumu dne 30. 9. 1980;
'— Gustav Šilih Laporje, ki so ga delavci šole sprejeli na referendumu dne 26. 2. 1982;
— Šmartno na Pohorju, ki so ga delavci šole sprejeli na referendumu dne 13. 5. 1981;
— Anica Cernej Makole, ki so ga delavci šole sprejeli na referendumu dne 17. 2. 1982;
— Edvard Kardelj Poljčane, ki so ga delavci šole sprejeli na referendumu dne 25. 2. 1981;
— Veljko Vlahovič Črešnjevec, ki so ga delavci šole sprejeli na referendumu dne 5. 6. 1981;
— Pohorski bataljon Oplotnica, ki so ga delavci šole sprejeli na referendumu dne 19. 2. 1982;
— Tinje, ki so ga delavci šole sprejeli na referendumu dne 31. 3. 1981.
II
Sklep o soglasju se objavi v Uradnem. listu SRS.
St. 1/1-115-1/82
Slovenska Bistrica, dne 5. maja 1982.
Predsednik Skupščine občine ,	Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. I. r.
985.
Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumi in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ter 60. ijlena statuta krajevne skupnosti Makole jc skupščina deh-gaiov krajevne skupnosti Makole na svoji seji dne 14. maja 1982 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Makole
1.	člen
Razpisuje se referendum v krajevni skupnosti Makole, ki obsega naselja: Dežno pri Makolah, Jelovec, Ložnica, Makole, Mostečno, Pečke, Savinsko, Stari grad, Stopno, Stranske Makole, Strug, Štatenberg in Varož, za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju kot samoprispevek občanov k uresničevanju programa razvoja krajevne skupnosti Makole.
2.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila za izvedbo programa, ki je sestavni del tega sklepa kot njegova priloga.
3.	člen
Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1987. S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 9,000.000 din.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Makole in sicfer:
1.	od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu — po stopnji 2 %>,
2.	od neto pokojnin — po stopnji 2%>,
3.	od katastrskega dohodka ali dohodka negozdnih površin in vrednosti za posek odkazanega lesa — po stopnji 4 %>,
4.	od dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic:
a)	zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku;	,
—	od bruto osebnega dohodka — po stopnji 2°/»,
b)	zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku
—	od odmerjenega davka — po stopnji 100/o.
5.	člen
1.	Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnim, pokojnin z varstvenim dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter drugih nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
2.	Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust.
3.	Plačila samoprispevka so oproščeni tudi občani, kj prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki mesečno ne presega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
6.	člen	/
Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani vpisani v splošni volilni imenik ter zaposleni občani, stari več kot 15 let.
7.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 6. 6. 1982 do 7.00 do 19.00 ure na glasovalnih mestih, ki jih določi svet krajevne skupnosti Makole, izvede pa ga volilna komisija krajevne skupnosti Makole. Za postopek o glasovanju na referendumu se uporablja zakon o volitvah in delegiranju v skupščine.
8.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost
Makole
glasovnica
Na referendumu, dne 6. 6. 1982 o izvedbi krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1987 za sofinanciranje programa in razvoja krajevne skupnosti Makole, to je za vodooskrbo, asfaltiranje in urejevanje krajevnih cest, gradnjo transformatorskih postaj, telefonskega omrežja, mrliške veže, doma krajanov in športnih igrišč v skladu s sklepom o razpisu o uvedbi krajevnega samoprispevka
glasujem
za	proti
Glasujete tako, da obkrožite besedo za, če se. strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkrožite besedo proti, če se ne strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka.
9.	člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev po tem programu je odgovoren svet krajevne skupnosti Makole, ki mora o zbranih in porabljenih sredstvih ob koncu vsakega leta poročati skupščini delegatov krajevne skupnosti.
10.	člen
O uporabi sredstev samoprispevka, ki se bodo zbrala nad predvidenim zneskom iz 3. člena tega sklepa, odloča skupščina delegatov krajevne skupnosti v letnih programih dela.
11.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke v okviru svojih pristojnosti.
12.	člen
- Skupščina delegatov krajevne skupnosti Makole sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev izjavila za uvedbo samoprispevka.
13.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Makole.
14.	člen
Referendum vodi volilna komisija krajevne skupnosti Makole, ki jo imenuje skupščina delegatov v krajevni skupnosti Makole.
15.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Makole, dne 14. maja 1982.
Predsednik
skupščine delegatov • krajevne skupnosti Makole
Marjan Kaučič L r.
986.
Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in statuta krajevne skupnosti Tinje je skupščina krajevne skupnosti Tinje na svoji seji dne 21. marca 1982 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Tinje
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Tinje, ki obsega naselja: Planina, Tinjska gora — vzhodni in zahodni del, Turiška - Jurišna vas, Malo Tinje, Fošt-Radkovec in Tinje.
*	2. člen
Samoprispevek se bo uvedel za celotno območje krajevne skupnosti Tinje za dobo 5 let, in sicer od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1987. leta ter je namenjen za realizacijo dela Srednjeročnega plana krajevne skupnosti po naslednjem programu:
1.	za ureditev šolskega okolja in preureditev stare šole — 1,000.000 din (ob izgradnji nove šole)
2.	izgradnja treh transformatorjev — 750.000 din
3.	preostala sredstva zbrana s samoprispevkom pa se uporabljajo za komunalno ureditev vasi v celotni krajevni skupnosti. Ta sredstva se bodo delila po enakem deležu na zaposlenega na vasi Planina, Tinjska gora — vzhodni in zahodni del, Turiška - Jurišna vas, Malo Tinje, Fošt - Radkovec in Tinje.
3.	člen
Za izvršitev programa iz prejšnje točke je potrebno 3,436.000 din; s samoprispevkom pa bi se zbralo 3,186.000 din.
4.	člen
Samoprispevek so dolžni plačevati delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti, in sicer:
1.	občani, ki so zaposleni in prejemajo osebne dohodke 2,5 °/o od osebnega neto dohodka,
2.	občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) 3,5 °/o od osnove od katere plačujejo davke in prispevke,
3.	občani, zavezanci prispevka od katastrskega dohodka od kmetijstva in gozdov, v višini 2,5 •/«,
4.	občani, ki prejemajo pokojnine, ki so večje od pokojnin z varstvenim, dodatkom v višini 2,5 6A,
5.	občani, ki so lastniki vikendov na področju krajevne skupnosti Tinje 2.000 din letno,
6.	občani, zdomci, ki imajo stalno bivališče na omenjenem področju v višini 2,5 */o od povprečja osebnih dohodkov v SR Sloveniji za njihovo kategorijo; z njimi se sklepajo letne pogodbe.
5.	Ben
Način pobiranja samoprispevka:
—	za zaposlene v delovnih organizacijah se krajevni samoprispevek obračuna pri izplačilu mesečnih osebnih dohodkih in odvede na poseben račun pri krajevni skupnosti Tinje;
—	ža občane, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki) ter zavezanci
za plačilo davkov od gozdnih in negozdnih površin
obračuna in pobira samoprispevek uprava za družbene prihodke Skupščine občine Slovenska Bistrica in odvede na poseben račun pri krajevni skupnosti Tinje;
—	za upokojence pobere krajevni samoprispevek
skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ga odvede na posebni račun krajevne skupnosti Tinje;
—	vsi enkratni zneski, ki se pobirajo letno se
zbirajo na poseben račun krajevne skupnosti ali pa direktno na račun krajevne skupnosti Tinje.
6.	člen
Krajevnega samoprispevka ne plačajo občani, ki so po 10. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št/ 3/73) oproščeni plačila samoprispevka.
Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani oziroma samoprispevek ne plačujejo od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, štipendij ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevka ne plačujejo občani katerih osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnin ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka v preteklem letu.
7.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti plačila krajevnega samoprispevka v roku, se samoprispevek izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
8.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti Tinje, ki so vpisani v splošni volilni imenik ih tisti, ki so, stari na 15 let in so v rednem delovnem razmerju.
9.	člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu je odgovoren svet krajevne skupnosti Tinje.
10.	člen
Referendum za uvedbo samoprispevka bo dne
6.	6. 1982 od 6. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma.
11.	člen
Na referendumu glasujejo volilci neposredno ih tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Tinje
Glasovnica
Za referendum dne 6. 6. 1982 o uvedbi krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1987
za območje krajevne skupnosti Tinje za obnovo in izgradnjo komunalnih objektov in naprav po pro-gramu.
Glasujem
ZA	PROTI
Glasujete tako, da obkrožite besedo ZA, če se strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkrožite besedo PROTI, če se ne strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka.
12.	člen
Za postopek za uvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77).
Postopek vodi in izid glasovanj« ugotovi komisija za uvedbo referendum*.
13.	člen
Za zbiranje samoprispevka in za izvajanje del, ki se bodo sofinancirala z zbranimi sredstvi samoprispevka odgovarja svet krajevne skupnosti.
K Sen
Svet krajevne skupnosti mora veafco leto na krajevno običajen način obvestiti občane o višini zbranih sredstev in o uporabi teh.
15.	člfen
Sredstva za izvedbo referendtuna zagotovi krajevna skupnost Tinje.
16.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 21/3t1982
Tinje, dne 21. marca 1982.
Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti Tinje
Maks Tramšek 1. r.
ŽALEC
987.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 5. odstavka
14.	člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, »t 1/79 in 11/81) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. maja 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
1. člen
Spremeni se 3. člen odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 30/79) tako. da se glasi:
odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda znaša . za ’ kvadratni meter zemljišč:
—	100 din za kmetijska obdelovalna zemljišča L katast. razreda,
—	86 dih za kmetijska obdelovalna zemljišča II. katast. razreda,
—	72 din za kmetijska obdelovalna zemljišča III. katast. razreda,
—	48 din za kmetijska obdelovalna zemljišča IV. katast. razreda,
—	36 din za kmetijska obdelovalna zemljišča V. katast. razreda,
—	30 din za kmetijska obdelovalna zemljišča VI. katast. razreda,
—	24 din za kmetijska obdelovalna zemljišča VIL katast. razreda,
— 20 din za kmetijska obdelovalna zemljišča Vlil. katast. razreda
ter za kmetijske neobdelovalne površine in gozdove.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi ian po objavi v Urad a ena listu SRS.
SL 3S8-6/79-3
Žalec, dne 5. maja 1982.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek L r.
988.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji dne 29. aprila 1982 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrt* industrijskega območja SIGMA Zalee na Vranskem
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrinja osnutek zazidalnega načrta industrijskega območja SIGMA Žalec.
n
Osnutek zazidalnega načrta industrijskega območja
SIGMA Žalec bo v času javne razgrnitve na vpogled javnosti v prostorih občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo, zavoda za načrtovanje Žalec in krajevne skupnosti Vransko.
III
V času javne razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta industrijskega območja SIGMA Žalec poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnost
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski oglasni deski in na oglasni deski krajevne skupnosti Vransko.
St 350-79/82-6
Žalec, dne 29. aprila 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Ervin Janežič, dipl. oee. L r.
POPRAVEK
V pravilniku o vodenju evidence o eksplozivnih snoveh, objavljenem v Uradnem listu SRS, številka 16-903/82 z dne 10. maja 1982 se besedilo predzadnje rubrike obrazca št. 3/6 pravilno glasi: »Opis načina uničenja — vrtanje vzporedne luknje, izvržen eksploziv vrnjen v skladišče«; na naslednjih straneh pa objavljamo še obrazca št. 3/1 in 3/4, ki sta pomotoma izpadla.
UredniitTO
Obraze
N D
Obrazec št. 3/4
Delovišče 	 Zaporodn^šf						 St. skladišča 				 Datum 			 19	 Knjiga eksplozivnih snovi — priročno skladišče																		
Izmena	S ra > X S					Eksploziv — razstrelivo										Detonatorji		
															skupno kg	deton. vrvica nV	vžig. vrvica m'	deton.
						Št.		2	Št.		2	št.		2		št.		
												I				1		
i		Zaloga predhodne izmene																
		Prejeto med izmeno			prvič													
					drugič													
					tretjič													
		Grad- bišče		Podpis | „ minerja |														
		Izdano za porabo																
			—															
						,												
																		
											'							
			Skupno iz		cjano It -It	—_												
		Ostanek	2’i																
		Vrnjeno v	| P£ViS_ skladišče	j	; Stanje na koncu izmene					>											
																		
							1 ..							1				>
n		Z-aloga predhodne izmene																
		Prejeto med izmeno			prvič													
					drugič													
		. 1 tretjič																
		Grad- bišče		Podpis	T minerja ~l														
		1																
		„1!																
		5	za pora																
																		
																		
			Skupno izdano č':															
		Ostanek	-vi —			 Vrnjeno v	j prvič skladišče	| dvUgic.																
																		
																		
		Stanje na koncu izmene																
m		Z;.loga predhodne izmene																
		Prejeto med izmeno			prvič													
					drugič tretjič													
																		
		Grad- bišče		Podpis j v minerja | *'1														
		Izdano za porabo																
																		
																		
																		
																		
			Skupno izdano Ss															
		Ostanek _	—																
		Vrnjeno v skladišče			prvič													
					drugič													
		Stanje na koncu izmene Skupno dnevna poraba																
Pooblaščena oseba: ...
POPRAVEK
V	odločbi Ustavnega -sodišča SR Slovenije, št. Ul 95/78-16 z dne 20. 4. 1982, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 16-907/82 z dne 10. 5. 1982 sta bili ugotovljeni tiskovni napaki in se
—	v 8. vrsti, drugega odstavka obrazložitve odločbe pravilno glasi: »... 9., 15. in 27. člena«;
—	v 2. vrsti tretjega odstavka obrazložitve se pravilno glasi: »... v razdobje.«
Uredništvo
POPRAVEK
V	odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Laško, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 10-561/82 z dne 26. III. 1982 se v 2. členu pika nadomesti z vejico in doda besedilo »uporablja pa se od 1. 1. 1983 dalje«.
Sekretar
Skupščine občine Laško
Eleonora Grosar 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o ustanovitvi, sestavi, nalogah in načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana Šiška, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 13-811/82 z dne
16.	aprila 1982 se v drugi vrsti 11. člena beseda »cerkvenih« zamenja z besedo »verskih«.
Skupne strokovne službe SO Ljubljana Šiška
POPRAVEK
V	odloku o dopolnitvah odloka o davkih občanov Skupščine občine Šentjur pri Celju, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 32-1540/81 z dne 6. XI. 1981 se v 6.b členu popravi strojepisna napaka tako, da se v davčni lestvici razpon davčne osnove »nad 60.000 do 100.000*< spremeni in se pravilno glasi »nad 50.000 do 100.000«.
Sekretar
Skupščine občine Šentjur pri Celju Hinko Pap 1. r.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
961.	Razglasitev Izvolitve Predsedstva Socialistične re-
publike Slovenije in objava njegove sestave	1213
962.	Odlok o izvolitvi predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije	1213
963.	Odlok o izvolitvi podpredsednikov Skupščine Socialistične republike Slovenije	1213
964.	Odlok o izvolitvi Komisije Skupščine SR Slovenije
za vclitve, imenovanja in administrativne	zadeve	1214
965.	Odlok o imenovanju generalnega sekretarja in na-
mestnika generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije	1214
966.	Odlok o Izvolitvi predsednika in podpredsednika
Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije	1214 * v
Stran
967.	Odlok o imenovanju sekretarja Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije 1215
968.	Odlok o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora občin Socialistične republike Slovenije	1215
969.	Odlok o imenovanju sekretarja Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije	1215
970.	Odlok o izvolitvi predsednika in podpredsednika
Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije	1215
971.	Odlok o imenovanju sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije 1215
972.	Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednika in
članov Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije	1216
973.	Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in
članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in o imenovanju republiških sekretarjev in predsednikov republiških komitejev	1216
974.	Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in
članov odborov Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije	1217
975.	Objava izvolitve delegatov Skupščine SR Slovenije
za Zbor republik in pokrajin Skupščine S FR Jugoslavije	A 1218
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
976.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982	1218
977.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za tinancira-nje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1219
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
978.	Družbeni dogovor o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine za srednjeročno obdobje 1981—1985	1219
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
979.	Smernice za pripravo dokumentov »Ljubljana 2000« 1223
9&0. Pravilnik o kriterijih za podeljevanje priznanj ter o delu komisije za nagrade in priznanja občine Ljubljana Bežigrad	1251
981.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasovanja
na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Siska	1253
982.	Odlok o zazidalnih načrtih za naselji Poljčane in
Makole (Slovenska Bistrica)	1253
983.	Odlok o poprečni gradbeni ceni za stanovanjsko površino in odstotku za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Slovenska Bistrica
za leto 1982	1254
984.	Sklep o soglasju k statutom osnovnih šol Pohorski
odred Slovenska Bistrica, Sp. Polskava, Gustav Šilih Laporje, Šmartno na Pohorju, Anice Cernej Makole, Edvard Kardelj Poljčane, Veljko Vlahovič Črešnjevec, Tinje in Pohorski bataljon Oplotnica (Slovenska Bistrica)	1254
985.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju krajevne skupnosti Makole (Slovenska Bistrica)	1254
986.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi samoprispev-
ka za območje krajevne skupnosti Tinje (Slovenska Bistrica)	1256
987.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o od-
škodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Žalec)	1257
988.	Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta in-
dustrijskega območja SIGMA Žalec na Vranskem (Žalec)	1257
—	Popravek pravilnika o vodenju evidence o eksplozivnih snoveh	1257
—	Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije,
Št. U I 95/78-16	1260	•
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini	Laško	1260
—	Popravek odloka o ustanovitvi, sestavi, nalogah in
načinu dela delovnih teles Skupščine občine Ljubljana šiška	1260
—	Popravek odloka o dopolnitvah odloka o davkih občanov Skupščine občine Šentjur	pri	Celju	1260
Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi
v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar. šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72