J1!- AVGUST 1981 GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ m aJL Bi A T BI m v mm v «p »T mSk I n ra M aivaB», Be ni BBEd^K im ^mS. EHu, 1^1 di JL vi ŠTEVILKA 8 w Ha iHhiHB LETO XV IMP Glasnik izdaja Delavski svet sozd IMP —Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9725 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Andrej Zadravec in Slavko Žagar. Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Dela za montažne tozde bo vse manj Ih *dušie v naših montažnih tozdih je ob pregledovanju polletnih hefaCUn°v vse Prei kot spodbudno. Res je, da ima večina še dovolj a’ toda nihče ni tako naiven ali brezbrižen, da ne bi opazil resnih Mnenj, ki napovedujejo slabe čase. prej najboljše možnosti zaslužka. alPrej je udarilo tozd Klima °ntažo, ker je specializiran za Prem°, ki se ji je najlaže od-Vedatk Klimatskim napravam 'anV -?a^e*a majati tla pod no-r.iH- Ze zaradi energetske krize. 1 tozd Dvigalo, ki sicer ni čisti ^n)ažer (in je še vedno obre- 7 Vre nntrun iih elahn- tii v"‘ z vrsto notranjih slabo-nise,J’ ?e krepko čuti, da zdaj niso ir">os|1Si’ bi se gradilo velike ,ljni>0i °Vr)e stavbe, kjer so imeli Ena najpomembnejših stabilizacijskih nalog je pač omejevanje investicij, kar pomeni nujno manj dela za monterje. Če to vemo, potem se moramo pripraviti. Kakšno je stanje in kaj bi kazalo ukreniti smo se pogovarjali v delovnih organizacijah Promont, Emond in PMI Maribor. O tem pišemo na 3. strani. Najbrž pa ne bo odveč, da pri Ijefl [ima' di im«1 lefli' o P6 a ■ Smotrna delitev dela med tozdoma ISO in TEN Konec maja so v delovni organizaciji Emond sprejeli načelen ^ govor o razmejitvi proizvodnih programov v tozdih TEN in ISO. ni ,dotočnih naprav bo ISO delal naprave za visoke, TEN pa za pj° napetost. To je osnova, na podlagi katere bo delovna sku-na Pripravila konkreten program, ki ga bodo nazadnje potrdili i; ni0uPravni organi. Konkretizirano gradivo mora biti priprav- Jeno avgusta. “ *Ta predlog delitve pro-Uarriov izhaja iz naravne deli-e dela in vemo, da se je v ekaterih tujih firmah po-°bna organizacija dobro ob-, es a>« pravi v.d. direktor de-Bo?S or8anizacije Emond I j la vil Sestavni del dogovora o de-Programov med tozdoma in ISO je tudi obvez-Il0at> ki jo je prevzel prodajni ' ektor Emonda, da bo za oba °zda zagotovil dovolj k vali-te‘nega dela. ^ | oris Krist je takole pove-. al- kakšne rezultate pričaku-1° od omenjene delitve Proizvodnih programov: _ Ne bo več medseboj-trn 3 ^onkuriranja in nesmo-ta,e8a Podvajanja dela — prav,V proizvodnji kot pri pri- lano ^rza^e bo bolje obde-Preprostejša bo nabava materiala v obeh tozdih. TEN nabavlja zdaj čez 3.000 različnih materialov — ko bo na podlagi delitve proizvodnega programa nekatere programe opustil, bo seveda nabavljal manj različnih materialov. Ta načelna delitev programov, pa vendarle ne izključuje sodelovanja, kakor bo potrebno. Trenutne proizvodne zmogljivosti tozda ISO namreč ne bodo zadoščale za vse potrebe pri proizvodnji vosokonapetnostnih naprav in tu bo še nujno sodelovanje s TEN-om. Kot smo uvodoma omenili je to šele načelen predlog, ki ga bo treba konkretizirati, da bodo lahko samoupravni organi sprejeli ustrezne odločitve. Zato nameravajo v obeh tozdih organizirati temeljito javno razpravo tako v družbenopolitičnih organizacijah kot v samoupravnih organih. L. J. tem opozorimo še na nekatere ukrepe republiške in zvezne skupščine, kakor tudi izvršnih organov, ki so bili v zadnjem času sprejeti za omejevanje investicij. Po resoluciji o družbenogospodarskih gibanjih V letošnjem letu, naj bi sredstva za naložbe zmanjšali za 6 odstotkov realne vrednosti. Na osnovi podatkov o gospodarskih gibanjih napovedujejo strokovnjaki, da bodo v resnici kar za 15 odstotkov manjša, kar dovolj jasno kaže, kako trdno se zapirajo vrata za investicije. Investicije v osnovna in obratna sredstva predstavljajo okrog 40 odstotkov družbenega proizvoda Jugoslavije. Predračunska vrednost investicij je 31. marca letos znašala 1.320 milijard dinarjev — le 4 odstotke manj od vrednosti družbenega proizvoda gospodarstva, je povedal predsednik ZIS Ve-selin Djuranovič na seji zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ. V Jugoslaviji je bilo takrat nad 26.000 investicijskih .objektov. Tudi ko so delegati vseh treh zborov slovenske republiške skupščine 28. julija razpravljali o nujnih nalogah za uresničevanje stabilizacijske poltike, so bile naložbe v središču pozornosti. * Predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zeml jarič je na tej seji povedal naslednje: »Kljub resnim opozorilom, da je treba naložbe spraviti v realne okvire, so v naši republiki samo od 1. aprila do 1. junija začeli na novo graditi 675 objektov.« Tako je v Sloveniji trenutno v gradnji 3.779 objektov. Da bi zavrli neugodne gospodarske tokove, so delegati republiške skupščine na zadnji seji sprejeli tudi pet interventnih zakonov, med katerimi je tudi Zakon o prčpovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opremo v letu 1981. V občinah pa so temeljito preverili vse investicijske načrte, kar je že pripeljalo do tega, da so v Sloveniji ustavili kar precej že začetih gradenj. Bili smo na proslavi ob štiridesetletnici vstaje •gmBmsmsmm ammMmssm Maši problemi pri zaposlovanju in/38 ktos smo povprašali kadrovske službe, kakšne probleme ka|A>.naš' tozdi pri zaposlovanju novih delavcev, ki prihajajo iz šol, maln-hP0lniuH0 naloge, ki jim jih nalaga družbeni dogovor o mini-vjj,, 6 standardih pri zaposlovanju in koliko se drže omejitev pri šte-zvod?-POSlenih- V nekaterih ljubljanskih tozdih (Trata, Klima proi-jaia . Skip, Elektromontaža, Dvigalo) sem se o tem pogovar- in del« •* kadrovskih služb, drugim ljubljanskim in zunanjim tozdom so d0 vVnini skupnostim pa sem poslala pismena vprašanja, na katera bor i ®nc|l julija odgovorili tile tozdi: Alchrom Ruše, Montaža Mari-taž» v aenirski biroji Maribor, ISO Slovenske Konjice, Blisk, Mon-'Super. ^hrom se pri zapo-Pr°blem' n°V'h delavcev kažejo janja s!”.P.r5dvsem zaradi uva' V tnTri lcnost* nekaterih del. ribor P inženirski biroji Ma-vanju aj0 težave pri zaposlo-načjna r, pzedočanju sistema in delavcem°^ “tants^e dejavnosti jejo. ’ ki jih na novo zaposlu- tozd Montaže Mari-dobiva :aP°s|ovanju so v tem, da tično dpf P°^*’cn'h šol za prak-učence ,° Prema'° usposobljene ki Pr,haL8°Spodarstvu- Učenci, Pttpravl lz osnovnih šol in se ce, so laJ° 23 monterske pokli-ntonter,uema,° zainteresirani za Poklic odW rl0’ S3i SO se za ta slabega , predvsem zaradi Težave = sPeba v osnovni šoli. se delav'°.nadalje tildi vtem, ker rebskemudeLk° prilagaiajo te' Vanju°ndu V se pri zaposlo-okrno °vib delavcev zatakne r0g zatakne s anovanjskih težav predvsem pri delavcih iz drugih republik, ki pridejo iz internata, pa jim mora tozd preskrbeti streho nad glavo. Te težave reši tozd prek samskih domov in zasebnih sob. Delavcem v samskih domovih in zasebnih sobah regresira stanarino v višini 40 odstotkov. Tozd Klima proizvodnja ima stalne probleme pri pridobivanju novih proizvodnih delavcev. To pa zato, ker je stroka sama po sebi deficitarna. Nadalje so težave pri zaposlovanju delavcev za najzahtevnejše naloge (diplomirane inženirje strojništva) z ustrezno prakso. Doslej so si pomagali s svojimi učenci v gospodarstvu in s štipendisti. Glede na to, da nekaj let v tozdu niso mogli dobiti ključavničarjev iz slovenskega prostora, so prejemali v uk učence iz drugih republik, kar je bila praksa celotnega IMP, a se je to v zadnjem obdobju izkazalo kot negativno, saj je v zadnjem času odšla cela vrsta delavcev, ki so se izučili v tozdu, pa so se vrnili v svoje rojstne kraje v sosednje republike, kjer so se zaposlili v novo odprtih, tovarnah. Nekaj teh delavcev, ki so v tozdu ostali, pa še je vživelo v okolje, pa sedaj dosega v tozdu dobre delovne rezultate. V tozdu Skip se pri zaposlovanju novih delavcev, ki prihajajo iz šol, srečujejo v glavnem s stanovanjskimi problemi, ki jih pa ne morejo sami rešiti. Tozd Skip je podpisnik samoupravnega sporazuma za gradnjo samskega doma, ki bo zgrajen prihodnje leto v Šiški, v katerem bo nudil streho samskim delavcem. Tozdu primanjkuje kvalificiranih delavcev, ki naj bi jih dobili iz šol. V tozdu Elektromontaža v glavnem nastajajo problemi zaradi potreb po kadrih, ki naj bi šli delat v Irak. Trenutno imajo v tozdu še dovolj svojega kadra, vendar pa je med strokovnim kadrom premalo delavcev, ki bi bili pripravljeni dalj časa opravljati delo v inozemstvu. Tudi v tozdu Dvigalo se porajajo težave pri zaposlovanju novih delavcev, ki prihajajo iz šol, predvsem se zatakne pri zaposlovanju delavcev, ki pridejo iz šol in so iz drugih republik, pa nimajo stanovanj. Žal tem delavcem, ki so večinoma z defici- tarnimi poklici, tozd ne more dati stanovanj, ker jih nima, delavci pa se zato ne morejo zaposliti in odhajajo domov v rojstni kraj. Da se v tozdu ISO Slovenske Konjice ne bi povečalo število režijcev, so odklonili učence, ki so končali srednje šole in so se želeli zaposliti v režiji. Tozdi Blisk, Montaža Koper in Trata pa nimajo težav pri zaposlovanju. Kar zadeva omejevanje števila zaposlenih bodo imeli na primer v tozdu Klima proizvodnja letos celo manj zaposlenih kot prejšnja leta. V tozdu Skip ne morejo nadomestiti niti fluktuacije predvsem v proizvodnji. Da bi zadržali delavce v proizvodnji, nameravajo s samoupravnim sporazumom na novo ovrednotiti dela in naloge v neposredni proizvodnji ter nekaj visokih strokovnih del in nalog v razvoju in tehnologiji. V tozdu Elektromontaža predvidevajo, da bodo vse učence, ki bodo v letošnjem septembru opravili zaključne izpite, sprejeli v delovno razmerje za nedoločen čas in tako izpolnili planska predvidevanja glede števila zaposlenih v letošnjem letu. Tozd Dvigalo se pri zaposlovanju drži predpisa glede omejitve števila zaposlenih. (Nadaljevanje na 6. strani) IZ VSEBINE: • V letošnjem prvem polletju smo zaradi izostankov zapravili povprečno 6 delovnih ur več kot tani. Iz analize, ki jo je pripravila planska služba sozda, smo povzeli podatke o bolniških izostankih z dela in analizo osebnih dohodkov v prvem polletju. str. 2 • S kakršnimi problemi se ubada in kakšne načrte ima tozd Alchrom? str. 4 • Posebna delovna skupina pripravlja sanacijski načrt za tozd Dvigalo. Res je, to ni prvič, zato je bilo mnogo ugotovitev in usmeritev za ta tozd že mnogokrat povedanih. Toda zdaj gre zares — sanacija mora uspeti, ali pa bo treba tozd ukiniti. str. 5 • PMI gradi svojo največjo kotlarno na premog doslej — v Nemški demokratični republiki. str. 5 • V celjski Klimi .so na problemski konferenci ZK sprejeli sklepe, kaj je treba narediti, da bodo delegati v samoupravnih organih in delegacijah za skupščine lažje in uspešneje delovali. str. 5 • Usmerjeno izobraževanje nalaga vrsto nalog tudi združenemu delu. Kako smo se jih lotili pri nas? str. 6 • S kulturno dejavnostjo se v IMP ne moremo preveč pohvaliti. Zdi se celo, da v zadnjem času pojema. str. 6 • Kaj prinašajo nova zakonska določila na področju stanovanjskega gospodarstva? str. 7 V letošnjem prvem polletju Izgubili smo več delovnih dni kot lani Planska služba sozda je za prvo letošnje polletje pripravila analizo o stanju zaposlenih doma in v tujini, bolniških in drugih izostankih ter o osebnih dohodkih. Iz nje je razvidno, da se je v celotnem IMP v omenjenem obdobju število zaposlenih zmanjšalo za 110. Na delo v inozemstvo je odšlo 247 delavcev IMP, iz inozemstva pa se jih je vrnilo 32. V tem času se je nabralo v celotnem IMP 174 izgubljenih delovnih ur na zaposlenega, kar je za 6 ur več kot v enakem obdobju lam. Skip, ki so nabrali kar 6 ur na za- S številom izgubljenih ur na zaposlenega prednjačijo v tozdu LSNL, saj so jih zapravili kar 240. Najmanj delovnih ur na zaposlenega pa so izgubili Počitniški domovi — samo 32. V celotnem IMP je bilo 46 izgubljenih delovnih ur na zaposlenega zaradi bolniških, zaradi bolezni delavcev do 30 dni. Rekordno število tako izgubljenih ur, kar 100 se je nabralo na zaposlenega v delovni skupnosti DO Klima. Najmanj, le 12, pa jih imajo v delovni skupnosti DO Klima. Zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni nad 30 dni je bilo v IMP 27 izgubljenih ur na zaposlenega, torej 19 ur manj kot jih je bilo zaradi odsotnosti do 30 dni. V izobraževalnem centru so prednjačili z dolgimi bolniškimi, saj so zaradi tega izgubili 117 delovnih ur na zaposlenega. V tozdu Blisk so z dolgotrajnimi bolniškimi izgubili samo 7 delovnih ur na zaposlenega. Zaradi bolezni do 30 dni in nad 30 dni je bilo v IMP izgubljenih 73 delovnih ur na zaposlenega, kar je 41,9 odstotka vseh izgubljenih ur v tem obdobju. Zaradi neopravičenih izostankov z dela sta bili v IMP izgubljeni 2 delovni uri na zaposlenega, kar je 1,2 odstotka izostankov zdela. Največ neopravičenih izostankov z dela je bilo v tozdu poslenega. Večidel tozdov in delovnih skupnosti DO pa je bilo brez neopravičenih izostankov. Zaradi opravičenih izostankov z dela pride na zaposlenega v IMP izgubljena delovna ura, to pa je 0,6 odstotka izgubljenih ur na zaposlenega v IMP v analiziranem obdobju. Največ izgubljenih delovnih ur zaradi opravičenih izostankov so imeli v tozdu Zastopstva in sicer kar 15, to pa je 10,4 odstotka na zaposlenega. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v juniju je bil 11.327 dinarjev. Podatki o osebnih dohodkih v prvem polletju pa so objavljeni v tabeli. Za primerjavo naj navedemo podatek, da je bil po podatkih republiškega zavoda za statistiko junijski povprečni osebni dohodek 10.360 dinarjev. V primerjavi z lanskim junijem so se povprečni osebni dohodki v naši republiki povečali za 28,3 odstotka. Seveda pa življenjski stroški rastejo precej hitreje od osebnih dohodkov. Statistika je izračunala, da so se v šestih mesecih povečali za 44,5 odstotka. Realni osebni dohodki so v letošnjem prvem polletju padli za 11 odstotkov, je povedal predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič na zadnji seji republiške skupščine. DO Panonija Kljub pomanjkanju repromateriala so dosegli kar lepe rezultate Težki gospodarski problemi, s katerimi se srečujejo skoraj vse delovne organizacije širom naše domovine, so vplivale na poslovanje v prvem polletju tega leta, tako, da večina delovnih organizacij ni dosegla načrtovanih rezultatov. Mnogo je tudi takšnih delovnih organizacij, ki so ugotovile ob pregledu polletnih rezultatov, da so poslovale z izgubo.- Delavci v IMP DO Panonija so polletno obdobje zaključili dokaj uspešno, če ob doseženih poslovnih rezultatih pomislimo tudi na probleme, s katerimi so se srečevali. Že na samem začetku koledarskega leta je morala večja skupina delavcev na prisilni dopust, saj jim dobavitelji niso dobavili potrebnega materiala za proizvodnjo. Podobne težave so se pojavljale vse obravnavano obdobje. Slabi oskrbi se je pridruževalo še izsiljevanje dobaviteljev, ki vedno pogosteje zahtevajo sovlaganja in plačevanje materiala z devizami, katerih pa v Panoniji skoraj ne ustvarjajo. Dober rezultat so dosegli samo z velikim razumevanjem delavcev in njihovim trudom. V prvem polletju so v Panoniji ustvarili 400.389.000 din celotnega prihodka in je tako povečan za 59 odstotkov napram letu 1980, oziroma z £ 53 odstotkov višji od načrtovanega za prvo polletje 1981. Finančni plan za to obdobje so izpolnili 94-odstotno. Količinski plan je dosežen z 88-odstotno, plan proizvodnje pa s 85,5 odstotno. Zaradi zunanjih vplivov je izpad količinske realizacije pri kotlih za žganjekuho in montaži nahrbtne motorne škropilnice. V obeh navedenih primerih Panonija ni dobila naročene kličine materiala: bakra in motorjev. V vseh ostalih primerih, pa je v večini primerov prisoten notranji faktor. Glede na doseženi rezultat ocenjujejo, da je produktivnost porastla za 13 odstotkov, svoje izdelke pa podražila za 14 odstotkov, prav toliko, kot so se povečale cene repromateriala. Dosegli so 108.923.000 dinarjev čistega dohodka, kar je 65 odstotkov plana za leto 1981. Od tega so namenili za poslovni sklad 41.508.000 din (106 odstotkov plana za leto 1981). Za osebne dohodke so razdelili 56 milijonov dinarjev. Glede na doseženi rezultat so se v Panoniji odločili, da bodo povečali osebne dohodke od 1. 7. 1981 dalje za 6 odstotkov in izplačali 4 odstotke razlike za prejeti OD v obdobju januar — junij in sicer za realizirane ure brez bolniške. Da se poslovni uspeh v drugem polletju ne bi poslabšal so sprejeli določene ukrepe, za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje nadaljnjega poslovanja. * A. Z. Fakturirna realizacija za junij 1981 'onta j- Realiz. Pl ar. v 103din) Izvršitev Indeks izvršit 1981 6 mes. junij junij 6 mes. 6 mes.1980 let.pl (5:1) .ol.6mJpl.jui ?5:2) (4:3) TOZD, 30 ... 1 2 3 4 5 6 7 8 9 OV - SFRJ 644.000 309.470 59.680 61.928.874 295.583.788 256.847.757 46 j 96 104 - inoz.(m.) 60.000 - - 4.651.486 15.974.859 16.837.821 27 - - m - SFRJ 329.000 160.600 28.910 61.205.754 188.793.703 138.634.570 57 U8 215 - inoz. 65.000 - - 4.399.761 14.332.790 9.714.487 22 - MK - SFRJ 393.SOC 191.150 34.600 33.993.052 160.967.944 157.405.900 41 84 98 - inoz. 42.000 - 2.429.444 10.002.495 144.472 24 J - PB Kp 12.829 6.040 1.100 2.056.459 3.248.Ul 6.679.571 25 1 54 187 SD 3.696 1.800 320 306.347 1.871.944 1.470.457 51 104 96 PRCMCNI SFRJ 1.383.025 669.060 124.610 159.490.486 650.465.490 561.038.255 47 97 U8 PHCM0NT skupaj 1.550.025 • - 170.971.177 690.775.634 587.735.035 45 - MM - SFRJ 690.000 340.900 66.500 95.322.765 362.939.490 304.151.093 53 ! 106 143 * - inoz. 85.530 - - 18.654.815 39.729.064 18.481.227 46 - - IB 72.600 36.000 ■ 6.200 3.494.894 30.039.610 26.015.824 41 83 56 BLISK - SFRJ - inoz. . 252.000 13.570 124.400 24.300 28.462.690 1U. 517.974 99.008.423 44 90 U7 EKD - SFRJ - inoz. 313.000 ., 6.780 1 163.400 31.800 23.806.668 131.728.842 U3.521.866 42 75 EMI - SFRJ 1.345.600 664.700 128.800 151.087.017 636.225.916 552.697.206 47 96 117 EMI - skupaj 1.451.480 - 169.741.832 675.954.980 571.178.433 47 i - EM - SFRJ 597.000 294.290 52.050 58.423.525 385.289.439 293.709.958 65 Ul U2 - m.brez.bl.izvo. 560.000 276.070 48.830 51.376.672 331.841.442 281.696.524 59 uo 105 - m.z blag.Izv. 577.000 284.450 50.310 58.063.075 383.U7.942 285.477.190 66 135 115 - projekt 20.000 9.840 1.740 360.450 2.161.497 8.232.768 U 22 21 - EM brez bi. Izv. 580.000 285.910 50.570 51.737.122 344.002.939 289.928.292 58 U7 102 - inoz. 116.000 - - 9.866.637 28.969.047 16.351.351 25 - - DVG - SFRJ 228.500 109.480 20.484 18.240.922 91.427.559 76.597.748 40 84 89 - inoz. 4.500 - - 204.892 1.831.858 - 41 - - TEN 600.000 282.768 54.560 55.326.569 275.674.581 216.727.315 46 97 101 - jaki tok 344.000 162.700 31.185 31.879.635 173.388.683 U0.426.954 50 107 102 - šibki tok 256.000 120.068 23.375 23.446.934 102.285.898 96.300.361 40 85 100 ISO 175.000 84.666 15.535 16.267.990 83.923.254 59.479.141 48 99 105 CK 24.200 11.965 2.110 2.009.142 10.997.270 10.571.300 45 92 95 EMM) - SFRJ 1.624.700 783.169 144.739 150.268.148 847.3U.103 657.085.462 52 108 104 EMCND - skupaj 1.745.200 - - 160.339.677 878.U3.008 673.436.813 50 - — KLIMAT 358.000 155.000 1 31.000 30.861.032 156.456.834 137.261.887 44 101 100 TIO 300.OOD 145.500 27.600 26.227.326 U8.802.702 U9.242.U9 43 89 95 PANONIJA 765.000 451.587 73.000 77.255.000 406.043.106 259.558.871 53 90 106 TRATA 580.000 275.900 50.000 40.518.447 226.362.453 285.252.307 39 82 81 ITAK 145.350 74.900 13.100 11.900:171 75.981.694 67.881.508 52 101 91 SKIP 386.560 210.280 44.653 40.195.163 178.756.210 207.828.217 46 85 90 IPKD 114.180 48.000 15.728 ■14.003.427 38.061.861 33 79 89 no 1.226.090 609.080 123.481 106.617.208 519.162.218 560.962.032 42 85 86 LSNL 431.000 207.714 39.989 42.0U.852 226.739.773 167.476.489 53 109 105 EVA 133.300 65.100 12.000 13.594.913 67.257.746 75.709.658 50 103 113 vn-o 48.375 23.916 4.170 4.777.881 25.611.485 - 53 107 115 LEK 90.000 42.420 8.520 10.888.299 48.129.815 33.217.354 53 114 U8 LIVAR 702.675 • 339.150 64.679 71.272.945 367.738.819 276.403.501 52 108 UO IP 470.949 224.400 38.300 39.054.761 225.699. U8 182.949.917 48 101 102 MP - SFRJ • 261.297 124.900 22.472 23.804.770 131.024.277 105.459.142 50 105 106 - inoz. 12.500 • 1 » - 656.455 1.713.269 - 15 - - KLIMA - SFRJ 732.246 349.300 60.772 62.859.531 356.723.395 288.409.059 49 102 103 KLIMA - skupaj 744.746 - - 63.515.986 358.436.664 288.409.059 48 - - INŽ 92.056 45.500 8.000 13.194.615 <45.307.551 45.633.309 49 jajO' 165 PB 67.000 32.636 5.984 4.130.200 30.029.145 31.261.398 45 89 89 ZAST 165.000 80.856 14.024 24.484.204 83.170.841 88.337.543 50 103 69 AICHHCM 117.558 52.058 15.308 16.266.778 55.881.746 40.868.279 48 107 106 IC 15.297 8.190 1.365 1.473.547 8.954.413 7.293.U7 59 103 108 IZIP 456.911 220.150 44.681 59.549.344 223.343.696 213.393.656 49 101 133 PD 11.140 2.000 1.500 1.708.307 2.590.027 961.697 23 130 U4 IMP SFRJ 8.805.389 4.375.522 824.862 897.196.344 4.294.864.306 3.621.655.103 49 98 109 M aknaj 9.211.267 - 938.059.834 4.407.417.688 3.688.547.103 48 115 95 : 136 14Č „ ioJ Pol 69230 je ] ; ' oslo iu!rega I {frPut Jj/ako 215 115 115 v l^izac -ek i llSnont ll8;aniz Jjjlovo Siačrt 26y°> 115 Ja 2 if- 'Opt U5 ačrt Če I44|bal lOč,aJb 141 anjt 10< ov) 123 ode 2 o jlo 2 Iris 114 106 k S 156, 5 i£>4 fot 93 Pl 135 k0P 89 Pod -ara ll5|em 133 :ak< 123 »rek 32*iizii 124asn' 124 'Op 99 !ras 3f lovi 9* a ni Analiza osebnih dohodkov v prvem polletju \ OD Povpreč. izplač. Povpreč. Povpreč. Povpreč. Fovpr.lzpl. Povp.CO za Popr.CD za PdVp. % gib. Povpreč. izplač.na izplač. na preseg. za 182 ur 182 ur brez 1 za 182 ur z dela v vseh izplač. C® TOZD \ na uro proizv.uro režij.uro norm brez nadur nad.in g.d. nad.in g.d. izplačilih na zaposl> 1 2 3 4 5 6 7 9 9 1. OV 61,64 45,48 56,16 11,93 11.198 10.396 11.218 6,86 12.094 2 e KM 3. MK - SD 61,24 54,71 40,84 44,61 44,04 59,02 54,36 . 33,10 9,38 6,44 11.137 9.892 7.433 10.325 9.449 6.947 11.146 9.957 7.433 7 j 10 4,23 6,53 11.542 10.313 7 709 i- DS DO 66,05 61,78 54,33 - 11.999 11.100 12.021 7 \ 37 13.308 PROMONT 59,95 45,29 55,37 8,91 10.887 10.174 10.911 6,29 11.586 4. MM 57,17 43,76 55,82 11,63 10.383 10.383 10.405 12.068 5. IB 79,75 61,40 55,80 34,56 14,531 14.531 14.515 14.205 6. BLISK 51,67 44,50 58,14 3,51 9,357 9.375 9.404 9.160 7. EKO 51,00 43,45 54,37 4,16 9.. 211 9.211 9.282 9.195 - DS DO 67,74 * 55,74 - 12.340 12.340 12.329 13.360 OMI 56,07 44,82 56,01 9,03 10.177 10.177 10.205 - 10.714 8. EM 9. DVG 62,11 43,76 54,89 4,66 11.309 9.593 11.304 14,20 13.539 57,73 46,52 54,84 16,72 10.463 10.463 10.507 10.392 10. TEN 59,00 42,47 51,16 14,91 10.711 10.119 10.738 5,19 11.583 1 11. ISO 56,57 45,14 52,96 7,29 10.247 9.682 10.296 5,27 10.391 j - CK 52,83 39,89 - 9.619 8.898 9.615 7,30 9.499 1 - DS DO 80,00 60,44 62,79 - 14.564 13.459 14.560 7,53 14.911 EMOND 61,23 44,58 54,43 9,40 11.135 10.216 11.144 7,82 12.165 12. KLIMAT 56,97 42,00 53,63 16,00 10.307 9.926 10.369 3,47 12.220 13. TIO 55,94 44,50 52,55 11,72 10.145 ■ 9.957 10.181 1,80 10.139 14. PAN 48,94 36,32 44,90 16,54 8.894 8.554 8.907 3,76 9.034 15. TRATA 60,82 40,81 52,13 17,77 11,066- 10.094 11.069 8,68 11.841 16. ITAK 63,45 43,76 55,74 18,90 11.588 10.611 11.548 8,18 12.701 17. SKIP 62,40 44,96 52,10 12,99 11,340 10.361 11.357 8,27 12.650 18. IPKO 54,08 39,44 52,16 5,08 9.824 8.987 9.843 8,25 9.593 - DS DO 70,81 55,61 - 12.849 11.712 12.887 6,64 12.829 IKO 62,10 42,13 53,23 15,43 11.297 10.314 11.302 8,49 12.064 19. LSNL \ 55,15 41,27 56,00 9,47 10.005 10.005 10.037 10.054 20. HVA 58,86 45,78 58,09 4,32 10.707 10.707 10.713 - 11.599 21. VIPO 62,67 48,13 60,56 3,06 11,297 11.297 11.406 - 11.763 22. LBK 55,12 38,62 . 56,09 13,37 10.023 10.023 10.032 - 10.734 - DS DO 64,65 54,63 - 11.777 11.777 11.766 - 12.313 1 LIVAR 57,81 42,07 55,67 8,65 10.492 10.492 10.521 - 10.799 23. IP 57,35 44,96 53,32 3,91 10.425 9.651 10.438 7,29 11.074 i 24. MP 65,06 44,90 61,34 12,12 11.805 10.751 11.841 8,44 12.873 - DS DO 67,89 - 59,15 - 12.327 11.308 12.356 8,00 13.278 KLIMA 60,94 44,94 56,45 6,79 11,058 10.177 11.091 7,74 11.870 25. INŽ 82,71 - 68,53 - 15,062 14.7 6s2 15.053 1,95 15.201 26. PB 80,30 69,49 62,97 3,64 14.535 13.925 14.615 4,02 14.387 27. ZAST 71,75 54,99 66,50 13,92 13.004 12.365 13.059 4,60 13.022 28. ALCH 66,18 44,36 66,69 41,95 12.017 12.017 12.045 - 12.452 29. IC 58,29 „ 52,65 - 10.603 10.481 10.609 1,15 9.885 DS DO 73,54 - 63,62 - 13.321 12.751 13.384 4,13 13.245 IZIP 74,88 57,69 65,51 16,32 13.599 13.215 13.628 2,71 13.635 PD 42,01 - 34,47 - 7.646 7.134 7.646 6,69 8.955 IBI 68,52 - . 58,50 - 12.471 12.460 12.471 7,71 13.080 DS SOZD 71,17 62,33 12.966 12.061 12.953 6,80 13.678 IMP 59,56 44,06 55,26 10,64 10.813 10.270 10.840 4,84 11.468 JJ” T 123 Je 105 ied 269 "din ____tia U9 »ali 119 odi _____.Ja roj ov< R lač rih itie feni ep ili. tal ti ikt lor ep ječal ra\ od Osi o ( t, ( lab eb ali Tu lo zb \ ire. la; es nvi •i li etr ad tih Pic ■ar e po mE ak Ji; na »ol eri ag; nž lei iai la lel lol »bi »0| K)$ ontaža ima vse manj dela in vse več konkurentov pdor hoče delati vse, ne bo j nič naredil zelo dobro 102 Polletne bilance naših montažnih tozdov so kaj različne. Medtem, 922» je pri nekaterih kriza že očitna, kažejo za druge številke še zdravo ' oslovanje. Toda podatki o sklepanju pogodb nam ne obetajo nič do-re8*- Ni več velikih objektov v Sloveniji. Na vrsti natečajev v drugih 113 ‘»oblikah smo propadli, ker smo bili dosti dražji od konkurentov. 122® 0 nekaterim tozdom že grozi pomanjkanje dela. 213 113 - .*?■ direktorja delovne orga-l07 ek Je Pr°mont Samo Poljanci; nnr/311' ie dal podatke za tri UfenizS- TZdHVAej del°Vni °r" l^lovnH • r°zd Ogrevanje-vo-ll8iaxr^ Je ostal za 4 odstotke pod Ujiio jcp300 fakturirano realiza- 115 Ja zamontaža j° ie Prese" tflLonc 1. odstotkov, Montaža H9 pa Je za 16 odstotkov pod SibČaldPohKedaTv kf° “ jC 104 ovl t-Pdovod (za 17 odstot- 129 ^ llnia Montaža za 10, do- 130 2 od$tmvntaža Koper pa je za otkov manjši kot lani. i°6 * s*a^Šim rezultatom i* labosli1 "° ,e L LoDeJ3*611?31^3 tozda Montaža lt) pc?arskepiZVira le iz splošne 8°- - aradi *C Sltuacije, pač pa tudi 115 ieurei not1ranjih slabosti. Zaradi 133 ;ak0yenia odnosov šepa tudi 2^'teknah dela ~ od priprave’ 124 ,j7- °ave do operativne orga- ?.'i"?eradbiičihTakoic Htloper v!k,aj Je tozd Montaža 99 !ra«tix lako kratkem času tako 96 lovne",® pokvaril svoje po- s&rfKjasfsft __jža Drp°ntaža’ saJ Klima mon- a ;a/;7i,,: Sega Plan fakturirane odk,? Je’ pa se je OV pri do-U9 DdkU vendar le bolje odrezal. da to govori o nižjih °vod V tozdu Ogrevanje-vo- l^32*'^3 pa je tudi zaradi ne- rihodkeohliZaCijHe-’- k3jti mCd ltle Ob penodicnem računu »na/vUnovodstvo sešteti le e Da ’ 8a je tozd zares dobil, ili^ehračunov, ki so jih ista- zadovoljni,« pravi Samo Poljanšek. »Saj je dobila Klima montaža lani več kot 45 odstotkov pogodb prek Inženiringa, Ogre-vanja-vodovod pa tudi nad 30 odstotkov. Le Montaža Koper jih z 10 odstotki pogodb manj čuti.« Zdaj pa poglejmo, kako je s pogodbami za prihodnje! Pogodba za nikšički vodovod je trenutno edino veliko delo Najprej dobre novice: Tozd Ogrevan je-vodovod ima dovolj dela do pozne jeseni. Povpraševanje po montaži centralne kurjave in vodovodnih instalacij še traja in tu je sklenjena tudi edina zares velika nova pogodba in sicer za gradnjo vodovoda Nik-šič. Povsem drugače pa je s tozdom Klima montaža. Klima montaža je svoj polletni plan realizacije sicer presegla, toda polletni plan pogodb je ostal neizpolnjen. In v Promontovi prodaji niti za naprej ne vidijo možnosti, da bi za Klimo montažo našli dovolj dela. Klimatske naprave so žrtev energetske krize Ta dejavnost, ki je bila nekaj časa zelo konjukturna, je prišla pod udar že zaradi energetske krize. Ko se je podražila nafta in energija nasploh, so v tujini in doma začeli ugotavljati, da klimatizacija v takšnem obsegu, kot so jo vgrajevali prej, ni več potrebna oziroma je nesmotrna. Posledica gospodarske situacije v Jugoslaviji pa je, da se ustavlja gradnja že začetih objektov, ali se odlaša z objekti, za katere so pogodbe že sklenjene. O slabih perspektivah za montažno delo v prihodnosti jasno govori tudi dejstvo, da je premalo dela za projektivne biroje — tako OV, Klima montaža kot gradili. »Dejstvo, da smo dobili vse objekte, ki se gradijo s krediti Ljubljanske banke, kaže, da smo naredili, kar moremo,« pravi Samo Poljanšek. »Toda v Sloveniji zdaj ni več kapitalnega objekta.« V drugih republikah nismo dobili del, ker smo predragi Vse bolj očitno postaja; da ima Jugoslavija preveč monterjev za Zlizan • po8ledamo neplačano ti 18 J°> P? vidimo naslednje: »ktUrir md'j°nih šestmesečne iontažane/eal'Zaci^e ima Klima _ lulvx, v ___________ ePlačanih r?® milijonov še Koper. Če danes ne projektira- je'v°dovodm/-inn 9*rev?‘ mo- pomeni’ da Jutri ne bomo aMirftp'ssssrt od bresti če h^Kn°St' del navrgle ! 'otrpne hlle situacije hitreje j ^'^bitiS,°menjenih sla' I - Inženiringom zares stabilizacijski obseg gradnje. To seveda pomeni, da se vsi na vse kriplje borijo za delo. Borijo pa se z nizkimi cenami. Inženiring je skušal pridobiti delo v drugih republikah (Olimpijska dvorana Sarajevo, RTV Sarajevo, hotel Agava v Budvi, hotel Palače Pe-trovac na moru), toda naše ponudbe so bile precej predrage, da bi lahko računali na uspeh. Kako naprej? V. d. direktorja Promonta najprej omenja, da bomo morali drugače pristopiti k izdelavi ponudb. Navadili se bomo živeti od amortizacije, brez akumulacije, kajti še vedno je bolje imeti delo, pa čeprav samo pokrivaš stroške, kakor pa da brez dela čakaš na posle, kjer boš ustvaril dobro akumulacijo. Zdaj niso časi, da bi tozdi metali drug drugemu polena pod noge »Potrebno bo tudi mnogo več medsebojnega razumevanja med tozdi v sozdu,« pravi Samo Poljanšek. »Morala bo prodreti zavest, da je bolje, če smo vsi 80-odstotno zasedeni, kot pa da eden ostane povsem brez dela.« Kot primer neprincipielnega obnašanja v sozdu opozarjajo na celjsko bolnišnico. V začetku so se, kot pravijo, domenili, da bo pri gradnji sodelovala tudi Klima montaža, ki bo izvajala klimatske naprave, vse ostale instalacije pa naj bi izvršila Klima Celje. Zdaj pa hočejo Celjani narediti še klimatske naprave in to ravno v času, ko je Klima montaža brez dela. Kar se tiče spora zaradi celjske bolnišnice, pravi direktor delovne organizacije Klima Celje inž. Lojze Zupanc, da je pogodbo za dela na tem objektu sklenil tozd Inženiring, ki je dela, kot običajno, oddal izvajalskemu tozdu. Tokrat je bila pač določena Klima Celje. Svet Inženiringa je o tem ponovno razpravljal, pravi Lojze Zupanc, in obveljala je odločitev, da naj opravi vsa dela na bolnišnici Klima Celje. Direktor celjske Klime tudi trdi, da njemu ni poznan noben predhodni dogovor, po katerem naj bi izvajala klimatizacijo na celjski bolnišnici ljubljanska Klima montaža. Svet Inženiringa je o tem razpravljal konec maja in sprejel sklep, naj vsa dela na celjski bolnišnici izvaja Klima Celje. V razpravi so tako odločitev utemeljevali, češ da je Klima Celje ves čas sodelovala pri pridobivanju tega posla, da je objekt v njeni neposredni soseščini in da si bo Klima Celje s tem delom pridobila dobro referenco. Iz neuspešnih natečajev moramo potegniti nauke Tozd Ogrevanje-vodovod je kot že rečeno, zaenkrat dobro preskrbljen z delom. Vendar pa to ne pomeni, da lahko ta tozd križem rok gleda v prihodnost. Iz naših neuspešnih natečajev za velika dela v drugih republikah moramo potegniti zaključke. Prav verjetno je, da so vsaj v nekaterih naši konkurenti sestavljali nerealne ponudbe. »Zares ne vidim možnosti, kako bi lahko uspešno zaključili posel s cenami, kot so jih določili za nekatere pogodbe. Prepričan sem, da bodo našli način za uveljavljanje podražitev,« pravi Samo Poljanšek. Toda da konkurenca dela z izgubo ali skuša naplahtati investitorje, bo za nas bolj slaba tolažba, če bomo brez dela. Zamisliti se bo treba tudi nad lastnimi cenami in ugotoviti, kaj bi lahko naredili, da bi bili cenejši. Na primer: Planska cena ure tozda OV je nekako za 50 dinarjev dražja od Klima montaže. Toliko je višja režija v tem tozdu. Pa ne prispevki za delovno skupnost v Promontu ali sozdu in sploh režija na višjih ravneh. Vse to plačujeta oba tozda enako. Razlika je predvsem zaradi stroškov, ki nastajajo za vzdrževanje in obratovanje OV upravnih in proizvodnih prostorov. Ali se tu ne bi dalo kaj bolj smotrno urediti in poceniti, še posebej, če upoštevamo, da je zraven Dvigalo, sicer iz druge delovne organizacije, ki ima prav tako nekatere precej visoke stroške. Toliko o Promontovih montažnih tozdih. Pomanjkanje projektantskih naročil napoveduje suhe mesece Elektromontaža je v 6 mesecih presegla načrtovano fakturirano realizacijo za 31 odstotkov. Za Elektromontažo nikakor ne bi mogli reči, da ji zmanjkuje dela, saj so polletni plan pogodb presegli za 24 odstotkov. To je dobro. Toda projektiva je izpolnila komaj^žž odstotkov šestmesečnega plana, kar že kaže slabo perspektivo. Julon, Ljubljana Direktor tozda Inženirski biroji v Mariboru Ervin Forstner pravi, da bodo letos uspeli zagotoviti dovolj dela. Po slabem startu v januarju in februarju (zimski čas), so bili naslednji meseci uspešnejši. Toda če je dela dovolj za letos, je vprašanje, kako bo prihodnje leto. Zamisliti se je nad tem, da letos nismo uspeli pridobiti večjega objekta kot so bili v preteklosti npr. Tovarna sladkorja Ormož, Krka Ljutomer, Kotlarna TO Maribor, Energana Varaždin ipd. in da je velikost objektov le nekaj 10,000.000 dinarjev. Tudi v bližnji perspektivi ni videti, da bi se pripravljala gradnja večjih objektov, ki bi bili primerni za IMP. Poleg tega je vedno dovolj prisotna zahteva investitorjev, da bi izvajalci dela kreditirali. PMI Maribor izvaja v Mariboru in okolici komaj 25 odstotkov svojih zmogljivosti, kar pomeni, da morajo tudi drugam. Zadnja leta so precej delali v Vojvodini (hoteli Kanjiža, Park 2 Novi Sad itd.) in da bi si tam zagotovili delo tudi v prihodnje, so sklenili samoupravni sporazum z inženirsko firmo Plan — Novi Sad. Pri montaži se moremo bolj usmeriti v izvoz Ker pa je na domačem trgu vse manj dela, bo torej nujno uresničiti 20-odstotno usmeritev v izvoz, kot je že opredeljeno v srednjeročnem planu. Toda za prodor v tujino bo potrebno še marsikaj narediti tako v Jugoslaviji kot v IMP, pravi inž. Forstner. Npr. Jugoslavija še vedno ni članica FIDIC (mednarodna organizacija svetovalnih podjetij), kjer članice dobijo na vpogled pregled tenderjev, ki so v izdelavi, celo dva meseca in več prej kot nečlanice. Tudi v IMP bo potreba še marsikaj narediti, posebno kar se tiče strokovnjakov za investicijska dela v tujini. Tozd Inženiring sicer dosega zelo lepe uspehe v Iraku, vendar bi bilo koristno zastaviti še na drugih tržiščih. V PMI so se problema lotili tako, da so v podiplomski študij za izvajanje investicijskih del v tujini, ki je prvi tovrstni študij pri nas, vpisali 5 sodelavcev. Prvi bodo študij končali leta 1982. Ob visokih cenah bledijo naše druge prednosti Tudi PMI ima težave s konkurenco. Na nekaterih objektih so cene naših ponudb tudi do 30 odstotkov večje od konkurenčnih, pravi inž. Forstner. To sicer ni nič novega, ker smo tudi prej bili pri malih objektih in stanovanjski izgradnji dragi, toda PMI aduti so bili kompletnost tako pri projektiranju kot pri izvedbi, dobro obdelane ponudbe (pri zanimivih objektih so vedno ponujali še lasten predlog in tehnično rešitev) in renome, ki so si ga ustvarili s solidnim delom v preteklosti. Zdaj, ko je konkurenca ostrejša, pa bo potrebno narediti še kaj več. »Mislim, da bomo morali naše ponudbe še boljše obdelati, nuditi tudi variantno izvirne naše tehnične rešitve in izvedbe in na kraju krajev se bomo morali tudi bolj specializirati,« pravi inž. Forstner. »Zdaj vsi naši tozdi mislijo, da so sposobni organizirati in izvesti vsak posel, v resnici pa si lahko zares učinkovit in dober le, če si izkušen, kžtr pomeni da se specializiraš. Dostikrat govorimo o svojem znanju, vendar pri tem pretiravamo. Dejstvo je, da smo le malo objektov izgradili ,na ključ’ in to od projektov se pravi z vgrajeno lastno tehnologijo do preizkusnega pogona. V glavnem smo še vedno inštalaterji in monterji, ki jim manjka le še korak, da bi lahko prodajali tudi svoje znanje.« S specializacijo osvaja PMI zahtevnejše tehnologije V PMI so se iz gornjih razlogov odločili formirati v tozdu IB sektor za kompletne objekte, ki ima nalogo osvojiti nekaj perspektivnih zahtevnejših tehnologij, s katerimi bomo specializirani in konkurenčni doma in v tujini. Poleg energetskih objektov, kjer je že precej napravljenega, ponujajo ABC Pomurki kompletno Cafilerijo — tovarno za predelavo živalskih odpadkov, v čemer vidijo možnosti tudi za vnaprej. Da bi svojo ponudbo lahko kompletirali, so organizirali v Kranju enoto kemikov in biologov, ki se ukvarjajo s problemi ekologije — čiščenje odpadnih voda. Problem razvoja vidijo v tem, da s strani nekaterih tozdov ni pravega razumevanja za tovrstne naložbe, vendar napredka brez tega ne bo. Naslednja zadeva, na katero opozarjajo tudi Mariborčani, pa je dogovarjanje med tozdi in delovnimi organizacijami, ki je zaradi enakih programov dela še kako potrebno. Dela bo manj, konkurenca drugih montažnih organizacij bo vse ostrejša, zato nima smisla, da bi si metali polena še mi sami med seboj. »Lahko rečem, da smo pri dogovarjanju v sozdu naredili korak naprej. Tako smo se s KLIMA Celje in OV v zadnjem času uspešno dogovorili, kdo bo izvajalec določenih poslov,« je rekel inž. Forstner. Torej vendarle nekaj spodbudnega za konec. LOJZE JAVORNIK Slike k članku o montažni dejavnosti smo vzeli iz prospekta, ki ga je pripravila delovna organizacija Promont za učence osnovnih šol, da bi jih navdušili za poklice, ki jih potrebujemo v montažni dejavnosti. V prospektu so opisali, kakšne poklice potrebujemo in kaj počnemo, predstavili so sozd in svojo delovno organizacijo in spregovorili tudi o pogojih študija in štipendiranja ter dom učencev IMP, v katerem bivajo učenci v času šolanja. Fotografije za omenjeni prospekt in slike, ki jih ob-iflvljsnio9 jc posnel foto^isf Dušan Škrlep. l si : SftIS Predstavljamo vam tozd Alchrom Na sedanji lokaciji nimajo več možnosti za nadaljnji razvoj Alchrom je najmlajši tozd v okviru IMP-ja. Od 1. januarja letos je namreč združen v delovni organizaciji IZIP. Zato smo se odločili malo bolje predstaviti ta tozd, njegov proizvodni program, gospodarske rezultate in razvojne načrte. Ruše niso ravno velemesto, pa sem imel vendarle težave, da sem našel Alchrom. Vzrok pa je bil v tem da sem iskal objekt, ki bo podoben tovarni ali vsaj delavnici in sem seveda gladko spregledal napis Alchrom na adaptirani stanovanjski hiši, kjer je sedež tega tozda. Seveda ima Alchrom tudi proizvodne prostore, ki pa so na dvoriščni strani. Kak kritičen bralec mi bo že na začetku očital, da ga čisto nič ne zanima, kakšne težave ima neroden novinar, kadar išče kak IMP-jev tožd — in strinjam se z njim. S to zgodbo sem hotel povedati, da imajo Alchromovi delavci povsem prav, ko trdijo, da je gradnja nove tovarne za njih življenjskega pomena. Za nove stroje ni bilo prostora Na sedanji lokaciji je površina celotne parcele 3700 kvadratnih metrov. Od tega merijo delavnice 900 kvadratnih metrov, upravni prostori 260 metrov, ostalo pa je dvorišče in skladišča. Da so sedanje prostore zares do konca izkoristili, govori tudi na- Začetek Alchroma sega v leto 1958. Tokrat je krajevni ljudski odbor Ruše ustanovil delavnico za popravilo strojev, Id se je imenovala Svit. Po letu 1962 pa so v tej delavnici začeli proizvajati sedanji program, to je posode iz nerje-veče pločevine, zato so tudi spremenili ime v Alchrom, Id bolj ustreza njihovemu proizvodnemu programu. slednje dejstvo, ki ga je povedal direktor tozda Zoran Kos: Alc-hrom je vsa zadnja leta precej dobro posloval in je ustvaril kar lepe denarce akumulacije, ki pa jih ni mogel investirati v razvoj, ker za razvoj, se pravi za nove stroje in drugo opremo, enostavno nimh prostora. No denar ni propadel. Nalagali so ga v obratna sredstva, kar se jim zdaj obrestuje, saj so trenutno založeni z osnovnim repro-materialom do konca leta. To pa ni od muh v sedanjih časih, ko je oskrba z repiromaterialom nasploh zelo problematična. In tudi dejstva, da Alchrom ima osnovnih repromaterialov do konca leta ne kaže razumeti, kot da je stanje idealno. »Nekaterih materialov sploh ne moremo dobiti, toda z malce fleksibilnosti se znajdemo in si pomagamo s po- dobnimi repromateriali« pravi Zoran Kos. Alchrom proizvaja nerjavečo procesno opremo za potrebe prehrambene industrije. Oprema, ki jo izdelujejo, pa je za različne namene: — Približno polovico njihove proizvodnje je oprema za mlekarne. Izdelujejo vse vrste posod (od tehnoloških mešalnih posod do silosov velikosti 100 kubičnih metrov) grelne mešalne posode za mlekarne, v zadnjem času razvijajo tudi opremo za sirarne (sime kadi in podobno), pralni stroji in transportne naprave za mlekarne iji končno sodijo v mlekamiški program še neserij-ske armature in druga oprema, ki jo izdelujejo po naročilu. — Oprema za pripravo sadnih sokov in oprema za vinske kleti. To so v glavnem tehnološki rezervoarji in posebne armature. — Preostali del Alchromove proizvodnje pa je oprema za kozmetične in kemične tovarne po posebnih naročilih ter črpalke v higienski izvedbi za potrebe vseh prej naštetih programov. Vsa oprema, ki jo izdeluje Alchrom, je plod lastnega razvoja. Tipskih izdelkov je okrog 40 odstotkov, medtem ko je večina opreme, ki jo je treba projektirati za vsako naročilo posebej. Le manjši del — okrog 10 odstotkov njihove proizvodnje — je izdelkov, ki jih naredijo po dokumentaciji kupca. Svoje izdelke prodaja Alchrom po vsej Jugoslaviji, izvaža pa ne, ker so zahodni proizvajalci tovrstne opreme daleč pred jugoslovanskimi, ki jim zato ne morejo konkurirati ne s ceno ne s kakovostjo. Zato se Alchrom v povezavi s tozdom Zastopstva šele pripravlja, da bi skušal prodreti tudi na zahodna tržišča. Ko so bili v našem Glasniku pojasnjeni razlogi za vključitev Alchroma v delovno organizacijo IZIP, je bilo že prikazano, kako naglo se je povečal plasman Alchromovih izdelkov v povezavi s tozdom Zastopstva. Danes proda Alchrom približno 20 odstotkov svoje proizvodnje preko tozda Zastopstva v okviru skupnega nastopa pri gradnji mlekarn. Okrog 60 odstotkov prodajo sami neposredno, okrog 20 odstotkov pa prodajo s posredovanjem drugih organizacij (Največ sodelujejo z mariborskim Metalprimom, ljubljanskim Smeltom in novosadskim Teh-noprocesom). Alchrom ima okrog sto zaposlenih (od tega 72 delavcev v proizvodnji na normiranem delu), ki so lani ustvarili 95 milijonov dinarjev celotnega prihodka, od česar je bil dohodek okrog 50 milijonov dinarjev. Večina zaposlenih so kvalificirani in visokokvalificirani delavci kovinske stroke. Nova tovarna, isti program Glavna naloga, ki je trenutno pred kolektivom Alchroma pa je, kot smo že uvodoma omenili, selitev v nove prostore, ki jih bo treba seveda prej še zgraditi. V novi tovarni bodo nadaljevali sedanji proizvodni program, vendar pa bodo lahko začeli osvajati zahtevnejše izdelke. Predvsem pa bodo uvedli čistejšo tehnologijo in notranji transport, kar bo olajšalo delo. Z namenskimi stroji pa bodo odpravili ročno delo in tako povečali storilnost. Števila zaposlenih ne bodo povečali, saj bi primerno usposobljene delavce itak težko našli. Kar se opreme za novo tovarno tiče, je ne bo treba uvažati. Kar precej strojev bodo naredili sami — nekatere so že — druge pa bodo proizvedli za svoje potrebe. Alchromova prizadevanja za gradnjo nove tovarne trajajo že skoraj štiri leta. V tem času se je v Rušah izoblikoval predlog, da bo Alchrom dobil 2 hektara zemljišča južno od tovarne dušika. Postopek je bil tako dolg, ker je bilo treba spremeniti zazidalni načrt. Predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta za to območje so sprejeli zbori mariborske občinske skupščine na seji konec junija. Takoj nato se je začel odkup zemljišč, Alchrom pa je naročil gradbeno doku-mentacjo. Če bo šlo vse po načrtih, pričakujemo v AIchromu, da bodo prihodnje leto zasadili lopate, v prvi polovici leta 1983 pa naj bi v novih prostorih že stekla proizvodnja. Po osnovnem investicijskem elaboratu bo imel novi objekt 2500 kvadratnih metrov delavni-ških prostorov, poleg pa bodo tudi minimalni prostori za upravo. Vrednost investicije je oce- n njena na 85 milijonov dinarjev. V to je všteta infrastruktura, gradbena dela in nekaj opreme, medtem ko bodo večino strojev tako ali tako preselili iz sedanjih prostorov. Omenili smo že, da bo Alchrom v novi tovarni v okviru svojega programa razvijal zahtevnejše proizvode. Trenutno osvajajo kompletno linijo za proizvodnjo sirov. Pri tem bodo sodelovali s tujimi partnerji, ki bodo dobavljali tiste dele, ki jih v Jugoslaviji ni dobiti — ob naporih, da bi čimveč izdelali sami. To pa ni vse. V sodelovanju z Radensko osvaja Alchrom zahtevnejše stroje za pranje plastične embalaže. Z zahodnimi firmami se pogajajo o proizvodnji barvalnih strojev za tekstilno proizvodnjo. Začeli pa so tudi osvajati proizvodnjo nove družine črpalk. LOJZE JAVORNIK Alchromov izdelek: Cisterne za vinsko klet. ero. K*- e a. £ v # s. i> tozd Dvigalo pripravljajo nov sanacijski program ! Ce tokrat ne bo rezultatov, bo to zadnja predstava .Entondov tozd Dvigalo že nekaj let boleha, pa kljub številnim sana-Js*urn programom ne pride in ne pride na zeleno vejo. Sedanji gospodarski položaj pa je takšen, da lahko pričakujemo ravno pri tej de-fvnoai še posebno pomanjkanje naročil in ostro konkurenco. Preži-bodo le najboljši. Sklep je torej jasen. Dvigalo potrebuje nov sana-lski program, vendar tokrat ne za arhiv, pač pa načrt, ki ga bodo tudi »res začeli izvajati. . V delovni organizaciji Emond J delovna skupina za pripravo anacijskega programa začela ^ati še decembra lani. Fe-Uarja pa je bila imenovana tudi ? ravni sozda komisija, ki snuje 1 *ca^° bi Dvigalo končno e dvignili na zeleno vejo. Dejstvo, da so ob polletni bi-23 ta tozd nekako izračunali P°ativno ničlo ne bo najbrž ni-dgar zavedlo, češ, da je potem e v redu. Dvigalo namreč ni iz-P° nilo polletnega plana (faktu-s.raaarealizacija je bila za 16od-le, ov Prekratka — lansko pol-k nP Pa so presegli za 19 odstot-j y'- Se bolj zaskrbljujoče je Sej5v°’ da je bil plan pogodb do-_ zen k 66-odstotno, kar seveda jneni, da si ne moremo obetati čase'k’ pa^ Pa kvečjemu slabše ter ^Snovno problematiko, s ka-ne 0 Se srečuje ta tozd, lahko str-j ?.0 v dve ugotovitvi,« pravi v. ^rektorja delovne' organizacij ^m°nd Boris Krist. »Do-oHv° omejevanje investicij se r .raza tudi pri dvigalih, ali bolje _ pri dvigalih celo bdlj kot 111 Večini drugih montažnih sto-(X)ev- Poslovnih stavb, ki imajo st gata dvigala, se ne gradi več, novanjske stavbe postajajo •'?ie> tako da dvigal ne potrebu-1 1°- Zato je konkurenca vse j®*®s'Vnejša in se na tržišču po-L- Ja tudi z dumpinškimi cena-'• Prva ugotovitev je torej: Če y-alno. gledamo situacijo na tr-c." u’ le dejansko možna realiza-- za Iretjino manjša, kot smo načrtovali. Druga ugotovitev pa je, da je storilnost v tozdu Dvigalo nizka, stroški pa visoki. Storilnost pa je nizka predvsem zaradi slabe organiziranosti tako v proizvodnji °lv montaži,« pravi Boris Krist. torej: Dvigalo se nesporno mn s težkimi razmerami na tr-'scu, prav tako pa ne more biti °*a, da tudi v domači hiši ni od^eg J'"0 or8anizirano- Daleč ** Krist je orisal glavne Dv' 6 sanacijskih programov za so n - k' segajo od ukrepov, ki P°slZmmmna0tHVitCHrvkQČe8a doD i i la’ Pa do oblikovanja grama*11 nCga Pro'zv°dnega pro- in ima toliko dolgov da “j ° s'abe finančne rezultate, bank P°sl°vni odbor Interne temi,e,SP°m*adi sprejel sklep, da da’ i t02dvu Interna banka ne bo kn|a a..Več kreditov. Sanacijska 'sija v sozdu pa zdaj predla- kreriitaj b'. Dvigalu spet dajali lahko žf 'niekciie’ da bo sploh še za on, Nadalje bo Dvigalu treba 8 5 °Vfti v letu 1981 še za okrog pravi ]0na dinarjev deviznih ___cpza uvoz repromateriala. neon otreben bo rebalans let-so tum anka-,NaPisali smo že, da da ol .oblektivni pogoji takšni, narfn m m°g°če doseči. V tozdu neoaV^d,Ujei°’ da imajo montaž-morda h3 ,d°Voli do novembra, njan .do konca leta. Proizvod-tnes^ma za mesec in pol do dva planandar_ ,Pa rebalansiranje lahkn zadeva, kjer bi človek zljubi PnSal š!evi!ke> kot se mu Prem' Pviga 0 si je nabralo že ni ;SJ nnančnih bremen in zdaj sredu°da: Dstvariti mora toliko pokr ieV’ ^ bo svoja bremena kar nižat7°re^ plana ni mogoče V Sestih mesecih je bilo 91 mi- rea- zirati7sJlh1bolet°s možno reali-daia k milijonov dinarjev Pro-40 m;! m0rala Pridobiti vsaj še za JPp °.nov dinarjev posla, vse .drobno bodo analizirali naiboi^ZV°dne funkc'je in iskali loške J -e organizacijsko tehno-boli 1,HSvVe’ da bi bilo deločim-*' Uc'nkovito. Posebno n ost bodo posvetili standardizaciji in tipizaciji dvigal, da bi vanje vgrajevali čimveč domačih delov. — In če smo ugotovili, da dela ni dovolj, potem je logičen sklep, da bo treba zmanjšati število zaposlenih tako v režiji kot v proizvodnji. Pri iskanju novih del za Dvigalove delavce bo seveda morala priskočiti na pomoč delovna organizacija Emond in ves sozd, pravi Boris Krist. V Dvigalu je trenutno 253 zaposlenih, od tega okrog 90 v režiji- — Sanacijski komisiji*iščeta za Dvigalo tudi dopolnilni proizvodni program, saj ni pričakovati, da bodo naročila za dvigala postala številnejša. Ta dodatni program pa bi moral biti tak, da bi lahko z njim ustvarili kar med četrtino in tretjino vse realizacije, moral bi biti akumulativen, ne bi smel zahtevati investicij v opremo in potrebovati bi moral čimkrajši zagonski čas. Takega programa pa doslej še niso našli. Tudi če bi drugi tozdi imeli v rokavih kakšno močno karto, bi jo najbrž le stežka odstopili Dvigalu, kajti gospodarske razmere so takšne, da vsak raje hrani zase tisto, kar mu daje obete, da mu bo lahko v pomoč, če bo prišel v zadrego. Tozd ima nekatere možnosti, vendar letos po oceni v. d. direktorja delovne organizacije od vseh teh dodatnih programov ni pričakovati več kot 6 do 7 milijonov dinarjev realizacije. Ti programi pa so: smučarske vlečnice, ogrodja za hidravliko, regulacije asinhronih motorjev in proizvodno sodelovanje s Haushah-nom. Skratka, pri teh programih je glavna pomanjkljivost, da ne morejo dati dovolj hitro dovolj ugodnih finančnih rezultatov. Boris Krist pravi, da so v Dvigalu razvili regulacijo asinhronih motorjev, ki ma vse pogoje, da bi jo lahko uspešno proizvajali. Vendar pa to ni končni izdelek, ki bi ga lahko prodajali, pač pa pride v poštev kot sestavni del pri drugih strojih. To pa jx>meni,da bodo protencialni kupci potrebovali določen čas za prilagoditev svoje tehnologije, da bodo lahko vgrajevali ta novi izdelek. Dvigalo si je precej obetalo od programa smučarskih vlečnic, kaže pa, da so delali ročune brez krčmarja, saj so sklenili le pogodbi za vlečnici na Zlatiboru in Pohorju. Denarja za investicije je namreč na tem področju še manj kot sicer. Za velike komplekse (na primer olimpijske igre) pa Dvigalova ponudba ni dovolj vsestranska in tu se preko domačih delovnih organizacij pojavlja močna tuja konkurenca s sodobno tehnologijo in možnostjo kreditiranja. Pojavili pa so se tudi drugi domači izdelovalci vlečnic (med njimi Elan, Bor, Zreče...) Tečejo tudi pogovori s Haushahnom, ki mu je Dvigalo ponudilo predlog, kaj bi lahko zanje delali. Dogovor sicer še ni sklenjen, vendar so obeti da bo, kar bi za Dvigalo pomenilo okrog 600.000 mark prihoda letno. So pa problematične cene, zaradi dragega repromateriala, . pa tudi delo pri nas ni dovolj poceni. Tako je pripovedoval v. d. direktorja delovne organizacije Emond Boris Krist. Točk je precej, nalog tudi, konkretnih usmeritev ne manjka — toda ali nismo vsega tega že slišali? A li se niso vsi dosedanji stabilizacijski in sanacijski načrti v Dvigalu vrteli okrog istih ugotovitev in usmeritev? Morda bo novi program še obsežnejši in še bolj celovit kot dosedanji — toda kakšen bo naslednji? Sanacijo v Dvigalu smo doživeli že večkrat, zdi se, kot da ima to predstavo tako rad, da jo ponavljajo skoraj vsako leto. »Kdaj bo naslednja ponovitev?« sem vprašal Borisa Krista. »Moje mnenje je, da to ni niti vaja, niti generalka. Če že govorite o predstavah, potem lahko rečemo takole: Ali bo ta predstava uspela in se bo nadaljevala, ali pa sploh nobene predstave ne bo več. Se pravi, če ne bo šlo, bo treba tozd razformirati. S tem ne rečem, da bomo dejavnost dvigalogradnje opustili, saj je družbeno jrotrebna, zaželena in podprta, čeprav zaenkrat samo moralno. Toda če bo tozd padel v izgube, je jasno, da se moramo drugače organizirati. Kot vršilec dolžnosti direktorja delovne organizacije celo mislim, da smo z ukrepi okrog dve leti v zamudi. Ko se je Dvigalo selilo v nove prostore, je bil čas, da uredimo te zadeve. Toda takrat smo v glavnem samo pisali sklepe, ki jih je zdaj že cele skladovnice.« Res je najbrž vsakomur jasno, da nas zdaj v večjo odločnost sili tudi splošen gospodarski položaj, ki ne bo dopuščal, da bi imeli neko dejavnost predimenzionirano in slabo organizirano. Pa vendar: Imeli smo že podobne programe in sklepe, ki niso uspeli. Boris Krist: »Sanacijski program v takšni situaciji, ob takšni zgodovini lahko uspe le, če bomo vsi delavci tozda in tudi cele delovne organizacije zanj živeli in predvsem delali. Srečujemo pa se z dvema problemoma: — Vodstvo tozda Dvigalo nič kaj ne zaupa delavcem prodaje dvigal v delovni skupnosti delovne organizacije. Očita jim, da se niso dovolj potrudili. Pri tem se mi zdi, da nočejo videti resnično težkih objektivnih pogojev za prodajo dvigal. Toda to bomo rešili in bomo zagotovili, da bo delovna skupnost zares naredila prav vse za najvišjo možno realizacijo. Tozd pa mora povečati svoje konkurenčnost. Zato smo pripravili sporazum, in predlog s katerim bomo znižali cene. V kratkem ga bodo dobili v obravnavo samo upravni organi tozda Dvigala. — Odnosi med delavci v tozdu so se nedvomno nekoliko poslabšali. Slabi medsebojni odnosi pa spodkopujejo zavzetost delavcev za izvajanje sanacijskih programov. Gore sklepov iz let 1979 in 1980 ne upoštevajo. Po mojem je zelo slabo, ker delavci v tozdu vse preveč pasivno gledajo na svoje probleme. Ni jim jasno, da od zunaj ne morejo pričakovati rešitve in pretežne pomoči, razen tega, da bo delovna skupnost naredila vse, kar je mogoče, za boljšo prodajo in organizacijo. Te pasivnosti po mojem niso krivi prenizki osebni dohodki, saj kljub zaskrbljujočim rezultatom držijo korak z drugimi tozdi. Osebno mislim, da ima večina problemov korenine v samem tozdu, če odmislimo objektivno dejstvo, da pomeni manj investicij tudi manj'naročil za dvigala. Z informiranjem moramo doseči, da bodo delavci objektivno spoznali probleme in bodo tudi zavzeti za njihovo reševanje. To lahko dosežemo le s sodelovanjem vseh delavcev, ter 'družbenopolitičnih dejavnikov v tozdu, delovni organizaciji in sozdu. Splošna ocena pa je, da so družbenopolitične organizacije v tozdu preveč pasivne, včasih pa tudi kaže, da jim ljudje ne zaupajo več popolnoma. LOJZE JAVORNIK Problemska konferenca ZK v Klimi Celje Opredelili so naloge za boljše delo delegacij Predsedstvo konference OZK KLIMA Celje je pretekli mesec organiziralo I. problemsko konferenco o delovanju samoupravnih organov, delegacij in družbenopolitičnih organizacij. Da bi dobili kompletnejši vpo- pozor- gled v družbenoekonomske odnose v naši DO smo pristopili k akciji, s katero smo se želeli dokopati do rezultatov na področju samoupravnega sporazumevanja samoupravne organiziranosti, stanja družbenoekonomskih odnosov, predvsem pa na področju delegatskih odnosov ter da bi ugotovili probleme in odprta vprašanja, ki bi predstavljala osnovo za naše nadalnje aktivnosti. — Analiza uresničevanja delegatskih odnosov in samoupravnih odnosov je zajela praktično vse dele samoupravnega življenja v naši delovni organizaciji. -r— Le-ta m imela namen samo, da se informira o pomanjkljivostih, ampak da ugotovi dejanske vzroke zaostajanja ter sprejme ustrezne ukrepe za hitrejši premik v spreminjanje in dogovarjanje delegatskih, samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. — Analiza je torej kljub vsemu le grob pregled trenutnega stanja. Nanizane so samo nekatere splošne ugotovitve ter pomanjkljivosti in nerešena vprašanja, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih odnosov pa tudi formalno nedorečena praktična vprašanja. Ugotavljamo pa, da so bili kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, težav z oskrbo z re-promateriali doseženi ugodni rezultati gospodarjenja. Naša aktivnost na tem področju mora biti usmerjena predvsem v rast dohodka, ki je rezultat večje produktivnosti in le-to je lahko ustrezna osnova za večje osebne dohodke. Sigurno pa imamo še rezerve, ki jih bo potrebno aktivirati na vseh področjih. Kadar govorimo o samoupravni organiziranosti v naši delovni organizaciji moramo p>ose-bej izpostaviti delovanje in organiziranost samoupravnih delovnih skupin, saj te pogojujejo precej večjo aktivnost delavcev, njihovo iniciativnost in informiranost. Samoupravne delovne skupine so v večini primerov izredno aktivne, na splošno smo lahko z delovanjem SDS zadovoljni, kar P MI Maribor »Podmornica« v Kulkvvitzu Delovna organizacija PMI gradi v Nemški demokratični republiki kotlarno Kuikvvitz. PMI je sicer že precej delala v NDR, saj je tam postavila že trinajst kotlarn, vendar so bile dosedanje na mazut. To pa je prva kotlarna na premog in še nizkokalorični premog vrhu vsega. »Nekateri, ki so videli objekt v gradnji, se posmehujejo, češ, zakaj zganjamo toliko pompa,« pravi glavni projektant Emilijan Kožar. »Toda videz vara. Zunanje dimenzije objekta bodo res majhne, toda kotlarni v Kulkvvitzu ne pravijo zastonj podmornica. Kar poglejte, koliko opreme bo vgrajene!« Za kakšen objekt gre pove podatek, da bodo paro iz kotlarne Kuikvvitz uporabljali za ogrevanje novega dela Leipziga — Gru-naua, kjer bodo zgradili stanovanja za 100.000 ljudi. Zmogljivost kotlarne Kuikvvitz bo 100 ton pare na uro. Dimenzije kotlarne pa so pač predpisali investitorji, zato jih je bilo treba upoštevati. To je doslej največja kotlarna na premog, ki jo projektira in montira PMI. Praktično vsa oprema bo jugoslovanska. Kotle (vgradili jih bodo 6) so posebej za kotlarno skonstruirali v zagrebški delovni organizaciji TPK. Rok za izgradnjo te kotlarne je zelo zahteven. Dela so se začela L aprila, poskusno obratovanje pa se mora začeti 15. decembra. Emilijan Kožar pravi, da delo zaenkrat dobro napreduje in pri nekaterih opravilih terminski plan celo prehitevajo. Upajmo, da bo šlo tako vse do konca, sicer nam grozijo drastični penali;75.000 dolarjev za vsak teden dni zamude. Kot že rečeno, pomeni kotlarna Kuikvvitz za PMI tudi nov tehnološki začetek. Ker tudi v Jugoslaviji toliko govorimo o nujnosti zamenjave tekočih goriv s premogom, nas je zanimalo, kakšne so možnosti, da bi kaj podobnega gradili pri nas. PMI je dal v zadnjem času nekaj ponudb za gradnjo kotlarn-na premog, toda zaenkrat je težko reči, kaj se bo iz tega izcimilo. »Projektanti in konstruktorji kotlov smo pripravljeni na novo gorivo,« pravi Emilijan Kožar, »težava je pri dobavah goriva. Investitorji, ki hočejo graditi nove energetske vire namreč nikakor ne morejo dobiti od rudnikov zanesljivih obljub o stalnejših dobavah premoga določene kakovosti — vsaj za pet ali deset let.« L. J. Prevozijo tudi 14.000 kilometrov dnevno Dan šoferjev v Iraku V delovni enoti Bagdad — Irak'še je v dobrih treh letih razvil močan avtopark. S povečanjem obsega del po raznih krajih Iraka si ni bilo moč zamisliti dela brez prevoznih sredstev in to osebnih, terenskih, kakor tudi tovornih vozil. Delovišča so oddaljena tudi do 500 km od matičnega sedeža IMP Bagdad. Avtopark se nahaja 25 kilometrov od Bagdada — v naselju Abu Ghraib. Imamo tudi lastno mehanično delavnico za vzdrževanje in jropravila naših vozil. Tu je tudi centralno skladišče vseh TOZD izvajalk del v Iraku, od koder razvažamo komisijone in ostalo robo. Čeprav je sedaj na razpolago 10 tovornih vozil od dveh do 14 ton nosilnosti, ima avtopark veliko dela, saj nekateri vozniki prevozijo tudi od 12.000 do 14.000 km mesečno, kar je za voznike velik napor, zlasti v poletnih mesecih. Poleg tovornih vozil razpolaga avtopark še s 65 terenskimi, osebnimi in dostavnimi vozili, ki jih uporabljajo vodje projektov, vodje montaž, monterske skupine, nabava ter organizacijska služba. Avtobus nam služi za prevoz ljudi iz letališča, z njim vzdržujemo trikrat dnevno redno linijo Abu Ghraib—Bagdad in nazaj, od dela prostih dneh pa je avtobus na razpolago za izlete. Omeniti je treba, da prizadevni šoferji skušajo s prevozom materiala čim hitreje zadostiti potrebam naših gradbišč, tako da ne potrebujemo tujih prevoznih uslug. Ko smo se zbrali na manjši zakuski ob dnevu šoferjev, se je tudi vodja delovne enote Bagdad inž. Kuret pohvalno izrazil o voznikih, da kljub ogromno prevoženih kilometrih in prometnim razmeram, ki so v Iraku, nismo imeli prometnih nezgod, si želimo da bo tako tudi v bodoče. RAFAEL DRAŠLER ‘ pogojuje tudi sorazmerno dobro delovanje delavskih svetov. Prva problemska konferenca je izoblikovala tudi naslednja stališča in sklepe: — Družbenopolitične organizacije so dolžne nuditi delegacijam več neposredne vsebinske pomoči pri oblikovanju stališč o pomembnih vprašanjih. — Samoupravni organi in poslovodni delavci morajo zagotoviti vse potrebne pogoje in pomoč za uspešno delovanje delegacij. — Treba je bolj spodbuditi delovanje delegacij za SIS. — V delegatskih skupščinah SIS je potrebno ponuditi delegatom več možnosti za odločanje z alternativnimi predlogi in podobno. S tem bi povečali zainteresiranost in sodelovanje delegatov pri oblikovanju dokončnih odločitev. — V skladu s statutom in poslovnikom, morajo delegati prevzeti odgovornost, ki se ne konča s sprejetjem določenega sklepa, ampak se mora obvezno nadaljevati do njegove realizacije. — Posebno pozornost je potrebno posvetiti izobraževanju tako, na področju samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in rednega opravljanja svojih delovnih nalog vsakega posameznika, s čimer bomo zagotovili boljše delovanje delegatskega sistema in boljše delo ter gospodarjenje. — Organom družbenopolitičnih organizacij v TOZD Montažna proizvodnja bomo nudili vso potrebno pomoč pri njihovem delovanju, ki je zaradi narave dejavnosti često precej oteženo. Kljub vsemu ocenjujemo, da je delovanje družbenopolitičnih organizacij v TOZD MP upoštevajoč dejansko stanje zadovoljivo, saj so DPO skupaj z vodstvom TOZD uspešno uresničevali zastavljene cilje na področju dela in jroslovanja. — Temeljno sporočilo konference je, da je samoupravljanje sestavni del dela in ustvarjanja. Ni dobrega samoupravljanja brez njegove jrotrditve v uspešnem gospodarjenju in obratno, ni dobrega gospodarjenja brez ustreznega samoupravnega sporazumevanja, dogovarjanja in odločanja. Na osnovi analize in stališč problemske konference ugotavljamo, da delovanje samoupravnih Organov, delegacij in družbenopolitičnih organizacij ni idealno, dosegli pa smo zadovoljive rezultate, seveda pa si moramo še prizadevati za izboljšanje doseženega stanja, kar je skupna naloga vseh dejavnikov v DO. Vsak posameznik mora oceniti svojo aktivnost in prizadevanja za uveljavljanje sociali- stičnih samoupravnih odnosov in pripravljenost, da bomo težave in pomanjkljivosti presegli in odpravili. Člani ZK morajo s svojo aktivnostjo v samoupravnih organih, delegacijah in ostalih DPO ter sredinah zagotoviti višjo stopnjo delovanja, do konca tega mandatnega obdobja, ter tako zagotoviti boljšo osnovo za delovanje v naslednjem obdobju. Predsedniki samoupravnih organov, delegacij, OOS in OO ZSMS še posebej pa SDK morajo spremeniti način dela v posameznem organu, povečati odgovornost in skrb za dobro delovanje organa, ki ga vodijo. Od ostalih članov je potrebno zahtevati in jim omogočiti kvalitetnejše in odgovornejše delo ter o njihovi aktivnosti obvestiti sredino, ki jih je delegirala,, da bo le-ta lahko ustrezno ukrepala. V kolikor je vzrok za slabo delovanje delegatov premajhna (nezadostna) usposobljenost, bo F>otrebno nadaljevati z izobraževanjem delegatov. Vodje delovnih skupin (skupi nov od je, oddelkovodje, obra-tovodje) vsi delavci, ki vodijo proizvodnjo in organizirajo delo morajo s svojo aktivnostjo v lastni sredini pospeševati in sodelovati pri vodenju razprav, sprejemanju odločitev in dajanju pobud z enako odgovornostjo kot vodijo in organizirajo delo, saj je to sestavni del njihovega dela in za neizvrševanje enako odgovarjajo. E. M. I Kakšne kadre nam bo prineslo usmerjeno izobraževanje? V zvezi z organizacijo praktičnega dela je v tozdih še precej neznank , z naglimi koraki se približuje čas, ko se bodo naši bodoči mladi kadri začel izobraževati v novem usmerjenem izobraževanju. Ker bi se moral tozdi na to izobraževanje dobro pripraviti, smo želeli zvedeti, kaj so doslej naredil v pripravah na usmerjeno izobraževanje in kako so zadovoljni z usmerjenim izobraževanjem. Do konca julija so na ta vprašanja odgovoriti naslednji tozdi: Montaža Maribor, Inženirski biroji Maribor, Montaža Koper, Blisk, Alchrom Ruše, ISo Slovenske Konjice, Trata, Itak, Klima proizvodnja, Skip, Elektromontaža, Dvigalo. nosti kovinske industrije v ljubljanski regiji. Elektromontaža še išče štipendiste za elektro stroko Vsebina teh odgovorov pa je takšna: V tozd Montaža Maribor in Inženirski biroji Maribor so razpisali štipendije za poklice, ki jih potrebujejo, in pripravljajo delavnico. Tozd Blisk je v pripravah na usmerjeno izobraževanje poslal šoli, ki je zadolžena za tovrstno izobraževanje, spisek potreb po kadrih, ki jih bo potreboval v prihodnjih letih. V tozdu ISO Slovenske Konjice so imenovali inštruktorje za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse, izdelali programe za proizvodno delo in delovno prakso, na seminar so poslali delavce, ki bodo inštruktorji proizvodnega dela. Seminar je organizirala Delavska univerza v Slovenskih Konjicah. Trata Bo omogočila prakso dijakom kovinske in elektrdtismeritve V tozdu Trata nameravajo v jeseni sprejeti na praktični del usposabljanja učence kovinske in elektrousmeritve. Sprejeli bodo tudi učence elektro usmeritve s prejšnje šentviške gimnazije (sedanja elektrousmeritev), ki pa niso tozdovi štipendisti. Tako tozd sodeluje s šolo v Šentvidu. Razpisali pa so tudi kadrovske štipendije. Tozd Klima proizvodnja je v procesu usmerjenega izobraževanja določen za nosilca proizvodnega dela za ključavničarsko stroko. Letos so v tozdu razpisali štipendije po novem načrtu za poklice ključavničar, strojni ključavničar in trgovec, vendar niso zbrali želenega števila prijav zanje. Pripravljajo se za izvajanje proizvodnega dela in upajo, da bodo do februarja prihodnje leto, ko bodo sprejeli učence na proizvodno delo, pripravljeni na usmerjeno izobraževanje. Za izvajanje praktičnega pouka ima tozd usposobljenega delavca. Glede na nove zahteve v zvezi z izvajanjem proizvodnega dela bo tozd v letošnjem septembru za proizvodno delo usposobil vse svoje delovodje. Tozd Skip se pripravlja na usmerjeno izobraževanje v ok- -viru enote Izobraževalne skup- V pripravah na usmerjeno izobraževanje so bili v tozdu Elektromontaža kar aktivni, saj so sproti reševali tekoče probleme v zvezi s tem izobraževanjem. Težave so imeli pri pridobivanju planiranega števila štipendistov, da bi na ta način čez tri leta dobili strokovni kader za elektro stroko. Za ostale poklice so štipendije že podelili. Za bodoče učence so letos organizirali, informativni dan. Izkazalo se je, da je bilo to koristno, saj so učenci postavljali veliko vprašanj v zvezi s štipendijami in s stroko, Tako so v tozdu staršem in učencem pomagali, da so se laže odločili za poklic. Ves čas od razpisa za vpis v usmerjeno izobraževanje tozd sodeluje s šolami, ki vpisujejo učence v program elektroenergetike. Spoznali so, da so bolj sodelovali glede pridobivanja učencev s tistimi šolami, ki so že doslej pridobivale učence za poklice elektrostroke. Več*težav pa je bilo z dosedanjo srednjo tehnično šolo in z gimnazijo, ki naj bi v usmerjenem izobraževanju izobraževali tovrstni kader. Tozd ima že zbrane strokovnjake, ki bodo inštruktorji pri Če ni denarja, ni prostorov, zmanjka tudi volje Kultura pa res ni samo Da bi dobili čim vemejšo podobo o tem, kako je s kulturno dejavnostjo v IMP, smo se obrnili na tozde ter se pozanimali o tem, ali imajo kakšno kulturno društvo, ali sodelujejo z društvom ali delavcem omogočajo udeležbo na kulturnih prireditvah, o tem, za kaj se delavci najbolj navdušujejo in ali mislijo, da za kulturo dovolj naredijo. potrata Doselj smo dobili odgovore iz dvanajstih tozdov (Montaža Koper, Blisk, Montaža Maribor, Inženirski biroji Maribor, ISO Slovenske Konjice, Alchrom Ruše, Itak, Skip, Trata, Klima proizvodnja, Elektromontaža, Dvigalo). Iz odgovorov smo zvedeli naslednje: Noben od tozdov nima svojega društva, za kar so vzroki različni od pomanjkanja prostora, denarja, včasih pa zmanjka volje, ki je potrebna za organiziranje. Delavci iz več tozdov pa prepevajo v pevskem zboru IMP. V koprskem tozdu Montaža kažejo delavci zanimanje za petje in folkloro, saj so nekateri vključeni v pevski zbor »Ciril Kosmač« v Semedeli pri Kopru. V tozdu Trata so delavci povezani s tovarno Dekorativna ter skupaj z njimi pripravljajo kulturne prireditve ob raznih priložnostih v tozdu (proslave ob državnih praznikih in druge svečanosti). (slike), vratar z Vojkove ulice Ivan Lampret (grafike in slike) in drugi. Torej so bili na kulturnem področju delavci v IMP še do nedavnega aktivni, v zadnjem času pa kultura nekako odmira. Glede organiziranja razstav v prihodnje, pravi Edvard Kržišnik, pa nimajo nobenih načrtov, kajti kulturne ustvarjalce pesti suša na finančnem polju. Delavci iz tozda Dvigalo so aktivni člani kulturnih društev zunaj IMP, saj nekateri sodelujejo pri črnuškem pevskem zboru, pri godbi na pihala Zagorje. Od godbenikov je na pihalih zelo uspešen Jože Rabuzin iz tozda Dvigalo, ki je šel v drugi polovici letošnjega julija na svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov na Nizozemsko. Tozd Blisk sodeluje z eno od osnovnih šol na murskosoboškem območju, ki enkrat ali dvakrat letno pripravi kulturni program za delavce tega tozda. viru »Ruških letnih iger«. Za delavce ljubljanskih tozdov pa tozdi preskrbijo abonmaje za predstave v Mestnem gledališču v Ljubljani in na Festivalu. Delavci se najbolj navdušujejo za zabavnoglasbene prireditve in za prireditve v okviru Festivala. Precejšen del tozdov sramežljivo prizna, da so za kulturo naredili premalo ali sploh nič. Za vzroke predvsem navajajo pomanjkanje prostora, denarja in druge bolj ali manj objektivne razloge. Tozd Elektromontaža, ki se ukvarja z montažno dejavnostjo, težko zagotovi svojim monterjem, ki so na gradbiščih na terenu, sodelovanje v kulturni dejavnosti. Zato pa jim omogoči obisk kulturnih prireditev v Ljubljani in to predvsem v poletnih mesecih. Organizirano napoti delavce na gledališke predstave v Trst, kjer podpira kulturno institucijo slovensko Tržaško gledališče. V tem tozdu je zelo aktiven sindikat, ki organizira ogled raznih kulturnih spomenikov ter delavce seznanja z zgodovino SFRJ. Bo razstav res konec? Med delavci v tozdih se najdejo slikarji in kiparji, ki so svoja dela že razstavljali. Tako sta iz tozda Klima proizvodnja ob letošnjem prvem maju nekaj svojih slik razsta-. vila v tozdovi proizvodni hali delavca Oto Petrič in Janez Korenčan. V letu 1978 in 1979 je bilo v menzi IMP v Vojkovi ulici osem razstav, ki jih je organiziral Edvard Kržišnik iz tozda Klima proizvodnja. Na njih so svoja dela razstavljali predvsem slikarji in kiparji iz IMP, in sicer skupina slikarjev iz Montaže Koper, Marko Hribar iz tozd K jima proizvodnja Kupujemo karte za razne prireditve — od oper do zabavne glasbe Večidel tozdov omogoča svojim delavcem obiskovanje kulturnih prireditev od gledališčnih predstav, opernih predstav, koncertov in nekaterih zabavnoglasbenih prireditev do obiska gledaliških predstav v slovenskem gledališču v Trstu, z nakupom kart, abonmajev in s sofinanciranjem nakupa kart. V tozdu Alchrom Ruše vsako leto nabavijo za delavce vstopnice za udeležbo na prireditvah v ok- Odziv delavcev za kulturne prireditve je različen. Največ vneme kažejo za prireditve, ki so v okviru poletnih iger v Križankah in pa za zabavno glasbene prireditve. V tozdu Elektromontaža se na primer zelo trudijo, da bi zagotovili denar za kulturo, vendar menijo, da bi v prihodnje bolje organizirali delovanje delegatov ter prispevali k, večjemu interesu delavcev, da bi se tudi sami aktivno udejstvovali v tej dejavnosti. Ali nebi kazalo v prihodnje v tozdih nameniti nekaj več sredstev tudi za kulturo, ki je sodobnemu človeku še kako potrebna na poti utrujajočega vsakdanjika? MARIJA PRIMC proizvodnem delu usmerjenega izobraževanja. V tozdu pričakujejo, da bo posebna izobraževalna skupnost pripravila samoupravni sporazum, enoten za vso Slovenijo, s katerimi naj bi urejali odnose med tozdom in šolo v zvezi z izvajanjem proizvodnega dela. Sporazum bo osnova za sklenitev pogodbe med tozdom in šolo glede finančnih in drugih medsebojnih obveznosti pri izvajanju programov proizvodnega dela. Pričakujejo pa tudi nadaljnja navodila za izdelavo učnih načrtov za izvajanje proizvodnega dela. V usmerjenem izobraževanju je v 2. in 3. letniku predvideno precejšnje število ur praktičnega pouka v šolskih delavnicah. Ker vse šole nimajo elektro delavnic, tozd pa je zainteresiran, da bi se praktični pouk kar najbolj dosledno izvajal, so se glede prostora in opreme za izvajanje praktičnega pouka v šoli dogovarjali predstavnik DO Emond in predstojnik šole. TOZD Dvigalo se je v okviru priprav na usmerjeno izobraževanje povezal s črnuško osnovno šolo. Z njo se je tozd dogovoril za delovno prakso učencev osnovnih razredov. Prav tako se je s šolo dogovoril, da bo za 7. razrede organiziral informativne dneve v proizvodnji, kjer naj bi učenci bliže spoznati poklice in dobiti smernice za lažje vključevanje v usmerjeno izobraževanje po končani osnovni šoti. V tozdih Itak, Montaža Koper in Alchrom pa s pripravami še niso nikamor prišli. Na vprašanje, kako so v tozdih zadovoljni z usmerjenim izobraževanjem, so ponekod izražati bojazen, da bodo iz usmerjenega izobraževanja prišli premalo praktično usposobljeni kadri. V nekaterih tozdih pa so se izogniti odgovoru. MARIJA PRIMC Pogovor s praktikantko L Procenti ji ne delajo več težav S Vlasta Šorgo je letos z dobrim uspehom končala drugi letnik y ( mariborske srednje ekonomske šole. Z njo smo se pogovarjati, ;ej ker Je ena izmed dijakinj, ki v IMP opravlja počitniško prak- Ip| so. Delavke v obračunu v mariborskem tozdu IB pravijo, da je pridna. Da je prišla na prakso v IMP je malo pomagal oče, ki je zaposlen v mariborski Montaži. To je bilo lani, po prvem letniku. »Letos pa so me poklicati in vprašati, če bi spet prišla, ker že poznam delo.« In kakšno je to delo? »Običajno delo pač. Računanje norm, odlaganje v mapo. Delam, kar mi rečejo. To, kar je delo delavke, ki jo nado- najbrž ne bi imela kaj početi pri tem delu. Marsikaj pa so mi morati seveda pokazati, kako se dela.« In po drugi strani: Kaj od prakse ji koristi v šoti? »Računam veliko. Zdaj mi računanje s procenti ne dela več nobenih težav in nasploh znam delati obračune. Tu je praksa kar precej pomembna.« Zelo spodbudno! In koliko bo zaslužila? g ne nic ižl ajs ml meščam med dopustom.« Skratka čisto zaresno delo. Je bilo v začetku kaj težko? Je po prvem letniku že vedela dovolj, da se je znašla? Ati ji pri počitniški praksi sploh kaj koristi to, kar se uči v šoli? »To vsekakor. Najbolj uporabno pri moji praksi je seveda znanje strojepisa in to, da sem vedela, kako je treba oblikovati dopis. Iz šole sem tudi že poznala nekatere pojme, s katerimi se srečujem vsak dan. Če ne bi vedela, kaj je aval, akcept in podobno, »Za mesec dni praktičnega dela bom dobila 3.500 dinarjev in za 660 dinarjev bonov za malico. To se mi zdi kar v redu.« Avgusta bo šla na počitnice, septembra pa spet v šolo. In čez dve leti, ko bo maturirala? Pravi, da bi rada sicer študirala na Vekšu, še bolj pa si žeti štipendije, in če jo bo dobila, bo morala pač spoštovati štipenditorjeve pogoje. Skratka, bomo še videti... L. J. Nadaljevanje s prve strani V tozdu Trata ne pokrivajo niti fluktuacije, to pa zavestno zaradi zmanjšanja proizvodnje, kar narekuje restrikcijska politika na tržišču in pa zaradi nakupa sodobnejših avtomatskih in polavtomatskih strojev, ki nadomestijo nekaj delavcev. TOZD Blisk upošteva dogovor o omejitvi zaposlovanja delavcev in letos ne bo prekoračil dovoljenega števila. TOZD Itak gradi novo proizvodno halo, zato bo več zaposloval kot drugi tozdi. Doslej je zaposloval delavce iz drugih ozdov samo v primeru, če so imeli rešen stanovanjski problem. Glede na planirane potrebe po kadrih in pomanjkanje prostora j v tozdu Alchrom pokrivajo samo' fluktuacijo delavcev. V tozdu Inženirski biroji Maribor ne pridejo niti do dovoljenega števila zaposlenih, ker težko dobijo delavce. V tozdu ISO Slovenske Konjice niti ne pokrivajo fluktuacije in se je število zaposlenih v prvi polovici letošnjega leta zmanjšalo za pet. Naloge iz družbenega dogovora o minimalnih standardih pri zaposlovanju tozdi in delovne skupnosti delovne organizacije različno izpolnjujejo. Tozd Klima proizvodnja pri zaposlovanju novih delavcev preverja, ali imajo le-ti rešeno stanovanjsko vprašanje in zagotovljeno varstvo za otroke. Stanovanjska vprašanja samskih delavcev pa rešuje tozd na ta način, _ da jim omogoči bivanje v samskih domovih IMP, ki ustrezajo določilom družbenega dogovora glede standardov. Delavci imajo zagotovljeno vsakodnevno svežo prehrano v menzi v Vojkovi ulici. Letos so delavci dobili diferenci- Stanovanja so dandanes draga V tozdu Skip pravijo, da so njihove možnosti za uresničevanje nalog iz dogovora o minimalnih standardih majhne, vendar jih po svojih močeh izpolnjujejo, kar seveda ni lahko, saj imajo kar 25 odstotkov delavcev iz drugih republik, od katerih mnogi nimajo rešenih stanovanjskih vprašanj. Tozd pa lahko kupi letno le eno do dve stanovanji. Tozd Elektromontaža uresničuje naloge iz omenjenega dogovora s tem, da delavcem zagotovi streho nad glavo v samskih domovih, pozneje, ko si delavci ustvarijo družine, pa jim zagotovi ustrezna družbena stanovanja. Delavcem, ki so na terenu pa daje terenske dodatke za pokrivanje povišanih stroškov za bivanje na terenu. rešili 80 odstotkov prošenj za stanovanjske kredite. Sofinancirali bodo tudi gradnjo samskih domov v Šiški, kjer so rezervirali za svoje delavce 7 sob. Stanovanjske probleme 13 samski«1 delavcem rešujejo tako, da so zanje najeti v zasebnem sektorju sobe ter tem delavcem regresirajo 40-odstotne stanarine. Prav tako regresirajo 40 odstotkov stanarine delavcem, ki stanujejo v samskih domovih IMP. Prehrana delavcev je urejena-Izboljšanje osebnih dohodkov delavcev bodo zagotovili s popravljenim pravilnikom, ki bo vseboval višje ovrednotene proizvodne naloge. Tozd Itak rešuje naloge iz tega dogovora z regresiranjem. Tudi tozd Dvigalo v glavnem uresničuje naloge, ki jih narekuje družbeni dogovor, zatika se pri reševanju stanovanjskih vprašanj zaradi pomanjkanja denarja in neurejene stanovanjske politike. V okviru možnosti, ki jih imajo, uresničujejo naloge iz tega dogovora tudi tozd Alchrom, Inženirski biroji Maribor, Montaža Maribor, Blisk, ISO- Na Trati bodo višje ovrednotili proizvodno delo Prav tako se tudi v tozdu Trata trudijo pri izpolnjevanju tovrstnih nalog, saj so letos pozitivno Postopoma uresničujejo naloge iz dogovora tudi v tozdu' Montaža Koper. Za montažne delavce na terenu so kupili nekaj kontejnerjev, s katerimi so delavcem zagotovili garderobne in pisarniške prostore na gradbiščih. Za delavce na terenu so. organizirali bivanje ■ v gostinskih OZD. Za hrano skrbijo delavci na terenu sami, za bivanje na terenu pa prejemajo terenski dodatek. Marija Prifflc rani regres za letni dopust, ki pa ne ustreza dnevnim cenam v turi- zmu. Dopisujte v Glasnik! Telefon uredništva 321-043, int. 321. Dobrodošla je vsaka kritika, ideja, pobuda! —*eme>nbe v stanovanjskem gospodarstvu Lastna udeležba bo obvezna tudi za pridobitev stanovanjske pravice v družbenem stanovanju i, ; s 140. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki je > 'e ve*jati 23.1. 1981, so dolžne temeljne organizacije in delovne e uskladiti svoje splošne akte z določbami zakona najkasneje JU. 6,1982. Že iz navedene določbe, pa tudi iz 146. člena, ki je ra-- Javil kar osem republiških zakonov, ki so doslej urejali razmerja ’ gospodarjenju in upravljanju stanovanj, sledi, da so novosti šte-1 e *er da zakon poskuša urediti vsa razmerja, pri gospodarjenju s ’ ižhl^i: načcla’ planiranje, zagotavljanje sredstev, gospodarjenje z uenimj stanovanji, stanarine, samoupravno organiziranost stano-1 Ipega gospodarstva, ugotavljanje vrednosti stanovanj, določanje a 0rizacije in amortizacije ter stanovanjske zadruge, i 1 , tem članku bomo na kratko 1 aza*' le tiste novosti iz nave-; ra^'? Za*cona> k’se bodo nujno . tudi pri uveljavljanju re-aJa stanovanjskih potreb v Jn,h organizacijah in de-, ' skupnostih ter opozorili, v,So Se te novosti uredile v nnve?m dogovoru o skupnih lip a".za ugotavljanje in us-noVa^e samouPravn'b druž-njr 5.k°nomskih odnosov na Tstvav SRSbvin^83 gOSP°" afel° vračljive n®® udeležbe *nil * Za*con je razširil in spre-levaPOjem lastne udeležbe. Za ee» 6 svojega stanovanj-la(j vPrašanja je vsak dolžan v !n.„ s svojimi socialnimi in Romskimi možnostmi pri-■li 1 ‘astna sredstva (9 čl.). To ano ' za Primer, če pridobi vanjsko pravico na stano-J v v družbeni lastnini, kot J Ce Se preseli v večje'ali več )Sni? stanovanje, ali pridobi anovanil3 "akup ali grad!*r Še T Jd 0z- stanovanjske i. (V -Stna udeležba je vrači ji-artn Se.°^an preseli v manjše . vanje je upravičen do po-ve razlike. Pogoji in merila, a lan c no urejajo razmerja v jjj1 z 'astno udeležbo, se dolo-* s samoupravnim sporazu-m ° temeljih plana stanovanj-® skupnosti (33. člen zakona). pJL° sedaj je lastno udeležbo za _ obitev stanovanjske pravice )0na*a samo praksa. Družbeni govor iz leta 1974 je urejal le /"o. udeležbo pri posojilih, ki Je tud> po zamisli ločila od u. ® udeležbe po novem zako->stPreds‘avljala je le občanova te hraSr^idstva v obliki namen-idi V|n* vlo8e’ izjemoma pa . °Zeno delo in gradbeni 1), znašala pa je 20% višine zahteva- oge, izjemoma pa naterial77v-^10 in. gradbeni fci 'k&szsz akom, SOjiIa (7- ČL), Po novem ežb« i Postavljajo lastno ude-ka Dntf811?3 sredstva in namen-evann a na vezana ali privar- ->™o"tSL(33,členzako' ebei urei, V beni d°8°vor P°" »ridnhi, J 'astno udeležbo za ija /1(lev družbenega stanova->ravn h ,15 člen>- v samou- avcj dnS?'h aktih naj bi de" >ridoh„" lastno udeležbo za istnini ev stanovanja v družbeni tanovan°dv'snostiod vrednosti ikega n Jal socialno ekonom-itania ,j ?zaia 'n zdravstvenega ilen) v e,'rCa in družine (10-aeneea a' clenu novega druž-ininimai a°8°vora je določena (od 0 d V'*'na iastne udeležbe nost 0 ™ % na nabavno vred- Polna onma,nja)' Možna Je P°" Udeležh xStltev vPlačila lastne •hanišp C’ Ce se delavec preseli v d°hodeifSta j°Van^e’ če osebni Presega na družmskega člana ne osebnega h PovPrečne8a členi ?! dohodka v SRS (10. e to predlaga center za so- cialno delo, ker meni, da delavec živi v izredno težkih socialnih razmerah (stalna družbena denarna pomoč, težja bolezen — 11 čl.). Lastno udeležbo naj bi občan plačal pred vselitvijo, vrnil pa po 10 letih s 3% obrestno mero. Banka bi lahko odobrila posojilo za lastno udeležbo največ za 5 let. V SSA bi morali določiti primere, ko lahko občani v takšnem gmotnem položaju in mlade družine plačajo lastno udeležbo po vselitvi, pod pogojem, da se za te namene zavežejo varčevati (15. člen). Mimogrede bi opozoril na neskladje med družbenim dogovorom (12 člen) in zakonom (33 čl.) saj zakon izrecno pooblašča stanovanjsko skupnost, da izdela merila za razmerja v zvezi z lastno udeležbo, medtem ko družbeni dogovor delno prenaša to pooblastilo naprej na temeljne organizacije združenega dela. Načelo vzajemnosti Po načelu vzajemnosti se iz čistega dohodka tozd oz. delovne skupnosti zagotavljajo sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev tistih temeljnih organizacij in skupnosti, ki začasno ne morejo zagotoviti dovolj sredstev, da bi zagotovili planirani obseg stanovanjske gradnje, določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti. (26. in 27. čl. zakona). Ta sredstva so vračljiva (31. člen). Če posamezne organizacije ne pristopijo k sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti, lahko skupščina občine predpiše, da so dolžni opraviti postopek sporazumevanja (28. člen). Načelo vzajemnosti tako znotraj delovnih in sestavljenih organizacij kot tudi zunanjih v okviru stanovanjske skupnosti, je potrebno ločiti od načela solidarnosti (10. člen zakona), ki ga je poznal tudi zakon o programiranju in finan- ciranju graditev stanovanj (v nadaljevanju stari zakon— 11., 18. člen) in po katerem se zagotavlja reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencem, invalidom, mladim družinam v težkem gmotnem položaju (10. in 21. člen novega zakona). Načelo neposrednega upravljanja stanovanjske hiše S tem načelom označujemo zamisel po kateri s stanovanjsko hišo v družbeni lastnini ter hišo v kateri je več etažnih lastnikov upravlja in gospodari skupnost stanovalcev (12. člen novega zakona). Skupnost stanovalcev gospodari s stanovanjsko hišo v skladu samoupravnimi splošnimi akti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti oz. drugih imetnikov razpolagalne pravice na stanovanju ter samoupravnimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. Stanovanjske hiše se v skupnosti stanovalcev prenesejo v gospodarjenje s posebnim aktom. Skupnost stanovalcev gospodari s stanarino (55/11 čl. novega zakona), z lastnikom stanovanja sklene pogodbo o določitvi sorazmernega dela stroškov gospodarjenja s stanovanjsko hišo, ter ostalih skupnih in funkcionalnih stroškov (43. člen zakona), zahteva od stanovanjske skupnosti naj z odločbo naloži imetniku stanovanjske pravice plačilo zamujene stanarine ter od stanodajalca, naj odpove stanovanjsko razmerje imetniku, ki tri mesece zapored ali v zadnjih dveh letih ne plača stanarine (če pogodbe ne odpove, mora sam plačati stanarino! —65. čl. zakona) ipd. Skupnost stanovalcev je pravna oseba — poseben subjekt pravic in obveznosti, ki lahko nastopa v pravnem prometu (73. čl. zakona) — njena organa sta zbor stanovalcev in delavski svet, zastopa pa jo predsednik delavskega sveta (73, 74, člen zakona). S pravno osebnostjo, ter oblikovanjem skupnosti stanovalcev, se je dopolnila zamisel samoupravljanja s stanovanji, ki je v vmesnih stopnjah bolj ali manj posrečeno dajala pravno osebnost najprej hiši in nato hišnemu svetu. V zvezi s tem načelom bi opozorili še na 96. člen Osnutka za- kona o spremembah in dopolnitvah Zakona o stanovanjskih razmerjih, po katerem bi stanovanjsko razmerje med občanom, ki mu je bilo s pravnomočno odločbo dodeljeno stanovanje, in stanodajalcem nastalo s podpisom izjave, s katero se občan zaveže, da bo uporabljal stanovanje v družbeni lastnini v skladu s samoupravnimi in splošnimi akti skupnosti stanovalcev, ter vselitvijo v stanovanje. Skupnost stanovalcev nato v 15 dneh občanu izroči stanovanje (31. člen citiranega osnutka). S" planskimi akti morajo delavci v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih določiti tudi način reševanja stanovanjskih problemov delavcev pred upokojitvijo, ter upokojencev, ki so pri njih združevali delo (22. člen zakona). Načelo planiranja Že stari zakon je vseboval kratko poglavje o programiranju stanovanjske graditve (6—8. člen). Novi zakon je dosti precizne jši ter natančno določa vsebino samoupravnega sporazuma o temeljih planov stanovanjske skupnosti, ki na podlagi temeljev plana ter elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana organizacij združenega dela, določa celotno stanovanjsko problematiko gospodarjenja v okviru stanovanjske skupnosti (17. in 18. člen zakona). Merila za dodeljevanje stanovanj V skladu s sedanjim zakonom o stanovanjskih razmerjih določijo stanodajalci merila za prednostni red pri oddajanju stanovanj, pri čemer upoštevajo stanovanjske potrebe delavca, število družinskih članov, socialno in premoženjsko stanje pričako-valcev stanovanj, kadrovske potrebe in podobno. (36. člen). Novi zakon določa merila posredno v 33. členu, ki govori o lastni udeležbi, kar je tudi razumljivo, saj bo 36. člen zakona o stanovanjskih razmerjih verjetno spremenjen le terminološko. Merila iz 33. člena novega zakona smo prikazali zgoraj v poglavju o lastni udeležbi. 20. člen novega družbenega dogovora določa, naj bi bile osnove in merila za dodeljevanje stanovanj in posojil v občini poenotena. Poleg meril iz 36. člena zakona o stanovanjskih razmerjih določa kot merilo še delavčev delovni prispevek, skupno in posebno delovno dobo, ter udeležbo v NOV. S posebnimi določbami v svojih samoupravnih splošnih aktih, naj bi temeljne organizacije ter delovne skupnosti pospeševale skupno reševanje stanovanjskih vprašanj družinskih članov, zaposlenih v različnih organizacijah oz. skupnostih, vspodbujale mlade delavce za namensko varčevanje ter določile kadrovske potrebe in profile kadrov, ki bodo imeli pravico do pridobivanja stanovanj izven meril iz 20. člena družbenega dogovora. ___ Stanovanjsko kreditiranje Po starem zakonu so bile organizacije in skupnosti dolžne predpisati merila za dodeljevanje posojil. Do ugodnejših pogojev so bili upravičeni občani, ki so gradili ali kupovali stanovanje ob lastni udeležbi ter v mejah občinskega programa stanovanjske graditve. Stanovanje je moralo biti v okviru občinskega stanovanjskega standarda. Najdaljša odplačilna doba posojila je bila 25 let, obrestna mera pa ni smela biti višja od 2 % odobrenega posojila (16. in 21. člen). Stari družbeni dogovor je določal še obvezno in diferencirano lastno udeležbo, ki je bila odvisna od višine razlike med povprečnim osebnim dohodkom delavca ter povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS; v odvisnosti od števila otrok se je lastna udeležba zmanjševala (9. člen). Višina kredita je bila odvisna od višine lastne udeležbe, kreditne sposobnosti ter vrednosti standardnega stanovanja (16. člen starega družbenega dogovora). Posojila so se povečevala, če je bil nakup ali gradnja v okviru družbeno usmerjene gradnje oz. zmanjševala če je šlo za manjše hiše (23. člen'starega družbenega dogovora). Stari družbeni dogovor je vseboval poleg kreditnih pogojev iz 16. in 21. člena starega zakona še določbo, da skupna letna anuiteta izračunana na podlagi vseh posojil za stanovanje ne more biti nižja od letne stanarine za tako stanovanje, ter da se po preteku 10 let obrestna mera poveča za dva procenta. Novi zakon z izjemo obvezne lastne udeležbe ne določa kreditnih pogojev. Novi družbeni do- govor pa ureja kreditna razmerja v posebnem poglavju. Najdaljša posojilna doba znaša največ 20 let, najnižja obrestna mera 4 %, najkrajša posojilna doba pa 24 mesecev. Odplačilna doba naj bi se prilagajala spremenjenim ekonomskim razmeram posojilojemalcev. Pri začetku odplačevanja posojil naj bi se nudili ugodnejši pogoji mladim družinam, skupna mesečna anuiteta pa naj ne bi bila nižja od stanarine. Ob enakih pogojih naj bi imeli prednost pri dodelitvi posojil tisti, ki ga bodo uporabljali za kvalitetnejšo izvedbo toplotnih izolacij (29. člen). Vsota vseh posojil pri nakupu etažnega stanovanja naj ne bi presegala 80%, pri zadružni stanovanjski gradnji 75 %, pri gradnji individualne stanovanjske hiše v zasebni lasti pa 60 % od predračunske vrednosti oz. od končne cene. Pri tem se upošteva vrednost standardnega stanovanja, vendar le do 90m2 (18. člen). Stanovanjski standardi Novi družbeni dogovor določa, naj bi se s samoupravnimi splošnimi akti pri dodeljevanju stanovanj ne presegli naslednji standardi: Število družinskih članov 1 2 3 4 Za vsakega nadaljnjega člana se lahko površina standardnega člana poveča za 15 m2. Izjeme so dovoljene v primeru bolezni ali če gre za več generacij (17. člen). V tem članku omenjamo naslednje vire: 1. Zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj — Ur. list SRS št. 5/72, 54/72, 24/72, 8/74, 15/76, 13/77 v tekstu stari zakon. 2. Družbeni dogovor o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj — Ur. list SRS 1/74 — v tekstu stari družbeni dogovor. 3. Zakon o stanovanjskih razmerjih — Ur. list SRS št. 18/74, 10/76. 4. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu —r Ur. list SRS št. 3/81 — v tekstu novi zakon. 5. Družbeni dogovor o skupnih osnovah za ugotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji — Ur. list SRS 21/81 — v tekstu novi družbeni dogovor. 6. Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih — Poročevalec skupščine SRS, št. 10/81. Stanovanjska površina — m2 32 45 58 70 KAKO REŠUJEMO STANOVANJSKE PROBLEME e KAKO REŠUJEMO STANOVANJSKE PROBLEME • KAKO Tozd Blisk zahvala fcm.Ki nenad°mestljivi Pozabnn2°iemrTlnne' Iskren« mamice se v86®no zahvaljujem »5* sodelavcem in taž» »=2D E,ektromon-ln »rt? Podarjeno cvetje .spremstvo na njeni Vsem in poti. sakemu 'Skrena hvala. posebej Darinka kušar Krčenje denarja za zasebno gradnjo hiš V tozdu Blisk rešujejo stanovanjska vprašanja svojih delavcev na osnovi pravilnika o reševanju stanovanjskih zadev, ki je bil sprejet na eni od lanskih sej delavskega sveta. Pravilnik je usklajen s splošnimi slovenskimi težnjami, naj se povečajo sredstva za nakup družbenih stanovanj in zmanjšajo za gradnjo individualnih. Se pred nekaj leti je v tozdu veljalo načelo, naj se vlaga v razmerju 90:10 v korist zasebne gradnje, sedaj pa je načelo tako, da se vlaga 60:40 v korist zasebne gradnje. Za reševanje stanovanjske problematike imajo komisijo, ki jo vodi Jože Brdnik. Ker so finančna sredstva za stanovanjske namene omejena, prosilcev, ki prosijo za kredite za gradnjo ali nakup stanovanj pa vedno več, skušajo na osnovi predhodnih ugotovitev pravično razdeliti razpoložljiva finančna sredstva na osnovi predhodnih ugotovitev stanovanjskih razmer. Lani so rešili 2 stanovanjska problema z nakupom dveh stanovanj, za kateri je polovico sredstev dala Ljubljanska banka. Kredite za nakup stanovanj pa so dodelili 27 delavcem. Tako so v lanskem letu potrošili za stanovanjske kredite 1,500.000 dinar- jev, za nakup stanovanj pa 720.000 dinarjev. Za letos delavski svet še ni potrdil predloga komisije za reševanje stanovanjskih zadev o višini stanovanjskih sredstev. Prosilcev za kredite je 59. Po predlogu komisije pa naj bi dobilo kredite 23 prosilcev. Tozd Alchrom _______________ Zidava je še vedno najbolj zanesljiva pot do stanovanja V tozdu Alchrom Ruše so do sredine letošnjega julija reševali stanovanjsko problematiko svojih delavcev na osnovi pravilnika o zadovoljevanju stanovanjskih potreb, ki so ga sprejeli leta 1977. Sedaj, ko imajo nov pravilnik, v katerega so vpete določbe zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki so ga sprejeli na zboru delavcev 17. julija letos, bodo stanovanjsko problematiko reševali po novem pravilniku. Ko so v tozdu po zaključnem računu znana finančna sredstva za stanovanjske namene, da delavski svet predlog za razpis posojil za individualno stanovanjsko gradnjo. Po zaključenem razpisu komisija pripravi predloge na osnovi prošenj za kredite in jih da v potrditev delavskemu svetu tozda. Za uresničitev programa 1979—80 so imeli v tozdu na razpolago za zadovoljevanje stanovanjskih potreb okoli 4 milijone" dinarjev. Od tega so 2.500.000 dinarjev porabili za nakup dveh dvoinpolsobnih stanovanj, 1,500.000 dinarjev pa za kredite za individualno stanovanjsko gradnjo. Tako so v tozdu v letih 1979 in 1980 rešili 14 stanovanjskih problemov. Od Samoupravne stanovanjske skupnosti je tozd doslej dobil zahtevana finančna sredstva in sicer za prvi program leta 1978 500.000 dinarjev, leta 1980 800.000 dinarjev. Stanovanjska kreditna banka Mariborske banke je dala premostitvene kredite za predkupno pravico stanovanj. S samoupravno stanovanjsko skupnostjo so v tozdu zadovoljni, saj jim ta daje toliko sredstev, kolikor jih od nje zahtevajo. V tozdu je še precej mladih delavcev, ki še nimajo primernega stanovanja. Tem bodo stanovanjska vprašanja rešili v okviru programa za leto 1981—82. Ker ima tozd premalo denarja za nakup stanovanj, se delavci odločajo za gradnjo individualnih hiš, za kar jim tozd dodeli stanovanjski kredit. Delovna skupnost sozda Stanovanja je danes težko kupovati Pred nekaj leti se je v delovni skupnosti sozda pokazalo, da bi bilo potrebno vnaprej predvideti ustrezno višino finančnih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev te delovne skupnosti. Razpisana je bila anketa, s katero je delovna skupnost dobila podatke o stanovanjskih razmerah delavcev in o tem, kako nameravajo delavci reševati svoja stanovanjska vprašanja. Rezultati ankete so nekakšna groba osnova, po kateri planska služba določa sredstva stanovanjskega sklada iz dohodka delovne skupnosti. Zaključni račun pa pokaže, s kolikšnimi sredstvi bo razpolagala delovna skupnost pri reševanju stanovanjskih potreb svojih delavcev. Iz denarja stanovanjskega sklada skuša delovna skupnost pridobiti čimveč sredstev za reševanje stanovanjskih problemov delavcev na ta način, da ves razpoložljivi denar veže pri Ljubljanski banki za določeno dobo. Na podlagi vezave potem pridobi pravico dp stanovanjskih kreditov banke. Te kredite potem odstopi delavcem za rešitev njihovih stanovanjskih potreb bodisi za nakup stanovanj, graditev stanovanjske hiše, adaptacijo ali izboljšanje stanovanjskih razmer. Lani je bilo v delovni skupnosti sozda rešenih 5 stanovanjskih predlogov, letos so bili rešeni štirje. Delovna skupnost rešuje sta- novanjska vprašanja svojih delavcev tudi v sodelovanju z delovnimi organizacijami, v katerih so zaposleni njihovi zakonski tovariši. Pri reševanju teh vprašanj se delovna skupnost srečuje s problemi, ko gre za vprašanja reševanja stanovanjskih potreb socialno šibkih delavcev. Tem delavcem bi bilo treba dati najemniška stanovanja, ki jih pa delovna skupnost ne more kupiti, zaradi pomanjkanja stanovanj na tržišču. Lani je delovna skupnost sodelovala v natečaju za nakup dveh stanovanj, toda ni uspela. Za reševanje stanovanjskih vprašanj socialno šibkih delavcev se ?elo resno zavzema, zato je zadolžila kadrovsko službo sozda, naj ta poišče vse možnosti, kako priti do razpolagalne pravice s stanovanji, ki bi jih dala v najem tem delavcem. Stanovanjska vprašanja socialno šibkih delavcev bi kazalo reševati tudi z nakupom in adaptacijo slabših oziroma starejših stanovanj v sodelovanju 's solidarnostnim skladom ali s podporo solidarnostnega sklada pri občinah. V prihodnje bo morala delovna skupnost sozda svoja skopa stanovanjska finančna sredstva predvsem namenjati nakupom stanovanj. Odprtih stanovanjskih problemov je že nekaj, ki jih bo delovna skupnost v bodoče glede na sedanje cene vedno težje reševala. M. P. Dopustniki v Fiesi so zadovoljni Hrana je letos še posebno dobra in raznovrstna V zadnjih julijskih dneh sem v Fiesi obiskala naše dopustnike, ki so v peti izmeni. Kar začudeno so me pogledali, ko sem se nepričakovano pojavila med njimi na plaži. Stane Vrhovec iz tozda TEN je ležeč na obrežju morja zadovoljno in brezskrbno sprejemal sončne žarke poleg žene. V Fiesi preživlja svoje dopuste z redkimi izjemami že od leta 1963, ko je bil IMP še združeno podjetje Toplovoda in Elektrosignala. Nekaj let je kombiniral dopuste v Fiesi z Veliko planino, kamor je navadno odšel že naslednji dan po prihodu iz Fiese. Glede obrokov hrane pravi, da niso prav nič stabilizacijski. Osebje v domu ima veliko posluha za želje in potrebe odraslih dopustnikov in otrok. Razen par dni je imela ta izmena sončno vreme in izredno toplo morje. Meduz letos ni. Morje je zelo čisto. Stane Vrhovec Milan Rogelj Kar zadeva počitniški dom v Fiesi, je pripomnil, da bi bilo prepotrebno prebarvati vrata in okna kopalnic, garaž, zamenjati tapison na stopnicah, urediti antene in ojačevalec za televizijo ter usposobiti televizor za več programov. Vsega tega bremena ni mogoče naložiti le upravniku, ki ima dovolj drugega dela in je vesten ter delaven, pač pa je treba v vzdrževanje doma vključiti še druge. Menim, da bi se morali odgovorni v turizmu v piranski občini bolj pobrigati za ureditev plaž, zgraditi trgovine, turistične objekte, sanitarije, namestiti tuše, saj se steka denar od turističnih taks in drugih dajatev, ki bi ga najbrže lahko namenili v te namene. Jože Smerajc iz tozda Klima proizvodnja zahaja na dopuste v Fieso že od leta 1972. Vsako leto je bil v Fiesi zelo zadovoljen s hrano in postrežbo, letos pa je hrana še posebno dobra in raznovrstna. Pravi, da so cene v domu sprejemljive. Nekoliko predragi so sendviči, ki stanejo 60 dinarjev, a jih pri obilnih obrokih hrane ne kupujejo. Občutno previsoke so cene hrane in pijače v bifejih ob plaži. Na dopustu v Fiesi pogreša samo balinišče. Milan Rogelj, elektromehanik iz tozda Dvigalo je bil v domu v Fiesi že neštetokrat. Odhajal je s starši na dopust od otroških let. Letos pa v Fiesi dopustuje prvič kot delavec iz IMP. Pravi, da je nadvse zadovoljen z osebjem v domu, s hrano. Družbe mu ne manjka, saj prihajajo mladi njegovih let v dom s starši. V Fiesi najde dovolj zabave v bližini doma IMP. V domu posluša glasbo, gleda televizijo, igra namizni tenis, karte, pa balina. Kar zadeva plaže, ga motijo veliki kamni v vodi in ježi. Upravnik počitniškega doma v Fiesi Silvo Hočevar, ki upravlja dom od leta 1973, je dejal, da se na obrokih hrane ne pozna stabilizacija. Načela stabilizacije pa uresničujejo s skrbnejšo pripravo hrane. Manjše količine živil in pijače nabavlja in vozi v dom upravnik sam, večje količine pa naroča v skladišču grosistov in jo v dom pripeljejo trgovski delavci. Hrano nabavlja vedno v soglasju s kuharico. Zelenjavo pripelje zasebnik iz Ljubljane po nižji Mastnek, Blažena Omahen (glavna kuharica), Angelca Rolih. • ceni, kot bi jo dobili na trgu ob morju. Nabavo mesa, mesnih izdelkov in druge hrane ima dobro organizirano, kar mu olajšuje delo. Posebnih problemov v domu nima. V domu je ves čas sezone, izven sezone pa prihaja v dom dvakrat tedensko pregledat dom. Dom je polno zaseden. Predvsem so gostje delavci iz IMP in njihove družine. Na hrano pa prihajajo tudi tuji gostje, največ ob sobotah in nedeljah. Sezona bo tako kot vsako leto tudi letos trajala do 20. septembra.. Na dan 25. julija letos je bilo v domu 99 odraslih in 21 otrok (skupaj z domskimi delavci in s prehodnimi gosti), od teh je bilo iz IMP 72 odraslih in 21 otrok. V domu so dopustniki povedali, da so imeli v času pete izmene požar. Gorelo je v eni izmed sob. Ogenj je nastal zaradi malomarnosti dveh dopustnic, ki sta pustili v sobi prižgan kuhalnik. Na srečo so ogenj dokaj hitro opazili in zadušili. V bodoče bodo gostom v domu prepovedali prinašati kuhalnike v sobe, da ne bi spravljali v nevarnost drugih gostov v domu in z malomarnostjo povzročali škode. Besedilo in slike: MARIJA PRIMC Popravek V julijski številki Glasnika je v članku z naslovom Nagrajeni dopisniki in nedopisniki, ki je bil objavljen na 5. strani, napačno napisan priimek Weid. Pravilno je Wand. Za napako se tovarišu Rudiju Wandu opravičujemo. Uredništvo IMP Glasnika Prva serija Skipovih univerzalnih viličarjev je že pri kupcih V Skipu so končali prvih deset univerzalnih viličarjev, ki so jih kupci že prevzeli. Sltip je edini jugoslovanski izdelovalec teh viličarjev, zato je povpraševanje kupcev razumljivo precejšnje. Za viličarje se najbolj zanima lesno predelovalna industrija. Večina kupcev je vzela dve orodji — klešče in vilice — nekateri pa tudi lopato. Trenutno je v proizvodnji serija nakladačev, konec meseca pa bodo začeli v Skipu delati novo serijo univerzalnih viličarjev. Na sliki: viličarji, preden so šli iz tovarne. Obraz iz kolektiva Šport le ob nedeljah pod i de -teži jtesi ni. I trdil ;mb Kvalificirani strugar Janez Motiš je bil rojen v Sebeborcih pri , poklicno šolo za fi1 Jkii ski Soboti. Osnovno šolo je končal v Pucovcih, poklicno šolo za ®Qer -mehanika pa v Murski Soboti. Ker se je pokazala potreba po opf,anc 1 jan ju strugarskih del, je v tozdu Blisk začel opravljati strugarska tii Ko sva se dotaknila problemov, je dejal, da se ti navadno pojavljava pri uvajanju novih artiklov, zaradi nove tehnologije dela, problemom neustrezni delovni pogoji (vročina, ropot, mraz). Na delo prihaja^— tobusom iz 7 kilometrov oddaljenih Sebeborec. Ima družino z dvejVa| otrokoma (12 let in 6 let). Svoj prosti čas doma porabi za delo v ir0| dovnjaku in na očetovi kmetiji. Za šport ima le malo časa, zato$ j0, njim ukvarja samo ob nedeljah. Kar zadeva družbenopolitično u^dri stvovanje, je v Blisku član stanovanjske komisije. J Nekaj let je z družino hodil počitnikovat v počitniške domove !•* na morje. Ker pa je ta način dopustovanja postal predrag, namen bc letos del dopusta preživeti na morju pri sorodnikih. :ug< M. PRl-nai Pohod preko Pohorja ^ Deset članov planinske skupine v IMP DO Panonija se je p