V članku raziskujem liminalni položaj dveh osrednjih ženskih likov v romanu Sledi Louise Erdrich. Čeprav se ob površinskem branju zdi, da sta si Fleur in Pauline diametralno nasprotni, ju natančnejša analiza postavi v položaj družbeno abjektnega in kot žrtvi neustavljivih družbenih sprememb, ki jih prinaša ameriški imperializem z namenom vzpostavitve patriarhata in kapitalizma. Animaličnost in pošastnost, obarvani z magičnim realizmom, opozarjata na liminalno ženskost, ujeto v družbeni red, ki si jo skuša podrediti. Roman obravnava različne primere uveljavljanja in izgube nadzora v odnosih, zaznamovanih s spolno objektifikacijo in moškim zrenjem. Zgodbi Fleur in Pauline prikazujeta, kako žensko telo postane mesto kolonialne nadvlade, ki razvrednoti, izkorišča in malodane izbriše staroselsko skupnost, njihovo kulturo in miselnost.

Pravice