Izhaja vsakega 1. in 15. v mescu. — Naročnina znaša celoletno 25 Din, polletno 12 Din 50 para, četrtletno 6 Din, mesečno 3 Din, — Posamezna številka stane 	 1 Din 50 para. 		ŽELEZNIČAR Glasilo Saveza željezničara Jugoslavije.	Upravništvo in uredništvo ^ v Ljudskem domu, Maribor, Hf Ruška cesta 7. — Dopisi morajo biti frankirani in podpisani. — Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije 	 poštnine proste.	
Št. 1.	Maribor, dne 1. januarja 1923.	Leto XV.
Proti nasilju nove pragmatike!
Predstavka Saveza Železničara Jugoslavije.
Kraljevski vladi, Zakonodajnemu odboru, Narodni skupščini, Delavskim zbornicam, Ministrstvu socialne politike, Prometnemu ministrstvu, Glavnemu Radničkemu Savezu Jugoslavije.
Prometno ministrstvo je izdelalo predlog (os- j Jasen je nesmisel takšnega pojmovanja, ki se nutek) železniške pragmatike, ki ga namerava pred- j hoče ž njim železničarje	uvrstiti med javne uradni-
nu	j^e. £ot javne uradnike	se more smatrati tiste, ki
so nameščenci države kot take, nikakor pa ne onih, ki so nameščenci podjetij. Uradnik, ki mu je z zakonom zagotovljena stalnost, ne sme biti proti svoji volji odpuščen brez razsodbe rednega kazenskega ali disciplinarnega sodišča (čl. 108 ustave). Kaj pa v slučaju, ako država železnico proda? Ali je ona prodala v tem slučaju sama sebe? Nikakor, pač pa samo eno svojih privatnih podjetij. K temu privatnemu podjetju stopijo v službo tudi tisti nameščenci, ki so ga vodili in opravljali do tedaj: Če so to »državni uradniki«, tedaj se jih po ustavi ne more odpustiti brez njihovega privoljenja in vsi železničarji bodo ostali državni	blagajni v breme kot njeni
uradniki, a železnica, ki	preide v privatne roke, bo
brez železničarjev. Država lahko vsako svojih podjetij proda ali odda v najem, toda ona ne more u-službencev v teh podjetih prodati niti dati v najem. Ako se to osobje smatra za nameščence podjetja, tedaj za privatne in ne javne' nastavljence logično-da preidejo nameščenci s podjetjem v katerem so zaposleni, brez ozira na to, kdo je delodajalec, v službo novega delodajalca. Ako pa se to osobje smatra za »državno uradništvo«, tedaj bi v predmetnem slučaju vse to uradništvo ostalo državi, tudi če ona železnice proda, ker s tem ni prodala samo sebe. Osnutek pragmatike je napravljen iz napačnega gledišča, če se državna podjetja, v tem slučaju železnice istoveti z državo in se prihaja do napačnih zaključkov, da se nameščence državnih železnic smatra za nameščence države. Ljudje, ki vršijo ene in iste funkcije, ne morejo v družbi zavze--	.	.	mati dva .raznovrstna pravna položaja, izvirajoča
sobje«, določa zakon v čl. 3: »Za pomožno osobje se iz teh funkcij. Ako se n. pr. nameščenci državnih
ložiti Zakonodajnemu odboru. Ob tej priliki si uso ja podpisani Savez vložiti ugovor proti temu osnutku in sicer:
I. Proti vsebini tega osnutka;
II. Proti načinu, kako se je osnutek sestavilo.
I.
a) Osnutek pragmatike je v nasprotju z ustavo in zakonom o zaščiti delavcev. Čl. 33 ustave glasi: »Pravica delavcev do organiziranja, da dosežejo boljše delovne pogoje, je zajamčena.« Čl. 23. se glasi: »Delovna moč je pod zaščito države. Zakon določa posebne mere, kar se tiče varstva in zaščite delavcev, ter predpisuje delovni čas za vsa podjetja.« Na podlagi citiranih členov ustave, je bil kot njihov tolmač, ustvarjen zakon o zaščiti delavcev. Ta zakon daje pojasnila v morebitnih spornih vprašanjih, za koga vse velja »pravica delavcev do organiziranja,« kakor tudi, kaj se smatra pod označbo »delovna moč« in kdo spada pod »varstvo in zaščito delavcev.«
Čl. 1. Zakona o zaščiti delavcev določa: »Pod ta zakon spadajo vsa obrtna, industrijska, trgovska, prometna, rudarska in njim podobna podjetja (obrati) na ozemlju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katerih je zaposleno pomožno osobje, brez ozira na to, komu pripadajo, ali privatnim osebam ali javnim telesom, ali se dela stalno ali začasno.« Iz omenjenega člena je razvidno dovolj jasno, da pod poglavje Zakona o zaščiti delavcev spadajo tudi prometna podjetja, »brez ozira na to komu pripadajo, ali privatnim osebam ali javnim telesom.« O tem pa, kdo se razume pod označbo »pomožno o
smatrajo v smislu tega zakona vse one osebe, brez razlike spola, ki delajo ali stalno ali začasno v podjetjih navedenih v § 1. tega zakona« a »od tega se
izvzemajo osebe, katerim se poverjajo posli višje
železnic smatrajo za javnega nameščenca, tedaj mora ravno tako biti železničar južne železnice, samoborske, slavonsko-podravske itd. itd, železnice prav tako državni uradnik. To pa ni mogoče, ker je nje-
vrste (poslovodje, knjigovodje, blagajniki, inženerji gov delodajalec privatnik. Če pa v enaki funkciji
ifrl 1	8	7flknna	inlmari	rialif> nnim 7aknna na 7f>1p7TMnar nrivatno	:	*____i ___j -i <
itd.) ... § 36, zakona tolmači dalje pojm zakona na sledeči način: »Za delavca nameščenca (mesečarja) v smislu tega zakona, se smatra vsakdo, brez razlike spola, ki daje svojo telesno silo ali duševno delovno moč v službo tretjim osebam, bodosi za nagrado, bodisi zaradi lastnega naukovanja v kolikor ni ta služba javnopravnega značaja. Ali se železničarje more smatrati kot uradnike javnopravnega značaja. Ali more biti država in železnica eno in isto, če so železnice njena last? Državo kot tako predstavlja gotov narod ali družba na gotovem o-zemlju. Da bi ta narod mogel živeti, se vzdrževati in množiti svoje materijalne dobrine, razvijati svojo fizično in duševno kulturo, je organiziral državo, ki jo tvorijo državljani. Država naj ščiti ter pomaga vsakemu posameznemu državljanu, vendar pa se ne sme interesov posameznika ščititi na škodo celote. Ustava, v svojih »socialnih in ekonomskih določbah« člen 22—48 postavlja temelj tem odnošajem in ko jih je ugotovila, določa člen 37: Lastnina je zajamčena ... V kakšnem odnošaju stoji država kot taka nasproti lastnini? Slobodan Jovanovič odgovarja da: »država more samo tako, kakor vsak drugi državljan pridobivati materijalna blagostanja;« torej kakor vsak zasebnik. Dokler ščiti interese vsakega poedinca državljana kakor celoto, varuje njih lastnino ter vzdržuje red družbe, je država javna ustanova; cim pa postane podjetnik in stopi v vrste pridobitnikov, je postala to, kar je vsak privatnik. Kakor vsak privatnik, more tudi država po-
železničar privatne železnice ni »javni uradnik», tedaj ne more biti niti oni z državne, ker funkcije so tiste, ki označujejo javne nameščence. Kot javni nameščenci odnosno državni uradniki se smatrajo samo oni uradniki, katere imenuje kralj. Kralj potrjuje in proglaša zakone, postavlja državne uradnike, ter podeluje vojaške čine po določilih zakona. (Ustava čl. 49.)
Vse panoge družabnega, ekonomskega in kulturnega življenja so podvržene državni kontroli. Za vsako posebej ali za več skupaj ima država vsoje ministrstvo.
V vsakem posameznem slučaju mora država posredovati proti posamezniku v interesu celote in z zakoni odrejati smernice delovanja posameznih panog. V svojih' lastnih podjetjih mora imeti uradnike, ki jo zastopajo kot delodajalca, odnosno, ki so delodajalec na mesto nje. Ampak vpliv države ne sega samo v delokrog lastnih podjetij, marveč vsako ministrstvo mora dajati smernice v okviru zakona celi panogi, ki je podrejena dotičnemu ministrstvu v rokah države ali zasebnika. Finančni minister ne more potom države zavladovati vsem bankam, niti žepom, niti imetjem, ali vendar kot predstavnik države vodi in regulira ekonomsko življenje države. Prometni minister ne izčrpava svojo funkcijo (saj nebi je moral) s tem, da upravlja državne železnice, temveč mora voditi celo prometno politiko države, brez ozira na to, v čigavih rokah so prometna sredstva. Država kot delodajalec in trgo-
sedovati razna podjetja (pri nas n^ pr. železnice, vec mora biti enaka vsakemu drugemu delodajalcu pošte, rudnike, posestva: v Belju, Topčideru itd.), in trgovcu; njena podjetja in posli se morajo uprav-Vsa ta podjetja služijo javnim interesom Toda naj- | Ijati po enakih principih (ako hoče 'uspevati) in na manj služijo javnim interesom, ce je njih lastnik pri- i enak način plačevati državni blagajni tribut, kot vatna oseba. Javnim interesom služijo tudi bolnice, j vsa druga podjetja iste vrste. Njeni uradniki v nje-pekarne, velike in majhne, vodovodi, čevljarske in j nih podjetjih morajo skrbeti za to, da bodo njena krojaške delavnice, dimnikarji itd., vse to služi jav- : podjetja tako organizirana, da se to omogoči. Čin mm interesom. Ali se zato more vse uslužbence teh ; teh uradnikov je državnopravnega Podjetij smatrati za javne nameščence?	J	‘	'	‘	'
. Ako je delavec (železničar) na državni železni-c\ J.avpi nameščenec, tedaj je tudi oni na južni železnici, če je torej železničar, tedaj je delavec na posestvu v Belju in oni v rudnikih itd. prav tako, ker
med
značaja,
tem, ko je vse ostalo službeno razmerje privatnopravnega značaja, ker ne stoje uslužbenci v službi države kot takšne, marveč v službi želez-katero po državi kot delodajalcu upravljajo državni uradniki. Slobodan Jovanovič to potrjuje s tem, ko uradnike drugovrstnih javnopravnih usta-
so vsa ta podjetja enako potrebna ter imajo enak
značaj. Ali naj se smatra železničarje za drugačne, j nov ne stavlja v vrste* državnih’ uradnikov' marveč J0* Yf,os a'a Podjetja za to, ker služijo — prome- jih označuje kot njihove pomožne organe, tu? Dobro, t oda prometu ne služijo samo železni- i Službeni predlog pragmatike v členih 29, 42 in
P O nrtintnO in	n   1 _	»!*	i	1	•	>	n A  J * J 	<	*	.	+	. . ..1
ce, privatne, in državne, ampak služijo tudi avtomobili, vozovni konji. Tedaj bi bili državni uradniki brodarji, šoferji, kočijaži in hlapci.
91 predvideva tri vrste uradnikov: one, ki jih imenuje kralj, one, ki jih imenuje minister in one, ki jih imenujejo ravnatelji. Po ustavi so samo tisti dr-
žavni uradniki, ki jih imenuje kralj. Ampak pragmatika ne dela izjem, marveč tudi vse ostale smatra kot državne uradnike, a državo postavlja v eno vrsto z železnico.
Tako glasi člen 71 pragmatike: »Uslužbenec, ki po členu 75 ustave nima pravice kandidirali za narodnega poslanca v volilnem okrožju v katerem je njegovo službeno mesto, ne more sklicati javnih in političnih shodov ter se jih aktivno udeleževati, niti more organizirati in predstavljati politične stranke ali skupine.« Člen 73 ustave določa: »Policijski, finančni in gospodarski uradniki kakor tudi uradniki agrarne reforme se ne smejo kandidirati, razen če so prestali vršiti to funkcijo leto dni pred razpisom volitve.« Drugi uradniki, ki izvršujejo javno oblast, se ne smejo kandidirati v volilnem okrožju svoje teritorijalne pristojnosti.« Kje so tu uradniki na železnici? Na kateri podlagi se železničarje uvršča med organe, «ki izvršujejo, javno oblast?« Če bi oni vršili javno oblast, tedaj ne bi bili železničarji. Uvrščajoč vsega železničarskega osobja med javne nameščence pravi pragmatika v členu 72: »U-službencu ni dovoljeno biti član udruženja, katerega cilji so državi nasprotni. Ravnotako mu ni dovoljeno udeleževati se pokretov, katerih cilj bi bil oviranje ali obustavljajnje dela v službi.»
»Brez dovoljenja vlade ne more uslužbenec pripadati tujemu (?) društvu, ki bi imelo politični značaj.«1 Kateremu osobju ni dovoljeno kandidirati za poslance, kdo so uradniki na železnici, ki vrše javno oblast; katera so udruženja, ki postajajo in so državi nasprotna in če so ta društva, kako morejo legalno postajati, če imajo namen ovirati in ustavljati delo; kakšna tuja društva, s političnim značajem? To je vse nedoločno pojmovanje, tako, da je vsemu železničarskemu osobju v naprej odvzeta vsakršna možnost svobodnega gibanja v družbi toliko, kakor da so železničarji izobčeni. Vse to je nasprotno ustavi ter zakonu o zaščiti delavcev. Toda v kolikor vse zgoraj navedeno še ni dovolj jasno rečeno, pove člen 69 na koncu: »Uslužbenec more občevati z višjimi oblastmi samo preko pristojnih načelnikov svojega službenega mesta. Prošnje in pritožbe, ki ne bodo predložene po tej poti, se ne bodo upoštevale.«
Ustava, člen 33 določa: »Pravica delavcev do organiziranja, da dosežejo boljše delovne pogoje, je zajamčena.« Osnutek pragmatike pa pravi ravno nasprotno: prošnje in pritožbe, ki ne bodo predložene službenim potom, se ne bodo upoštevale, ali z drugimi besedami: pravica železničarjev do organiziranja, da dosežejo boljše delovne pogoje, je za-branjena. Še bolj jasno je to povedano v členu 141: »Udeležba pri splošni ali delni ustavitvi dela (štrajku), kakor leno in počasno vršenje dolžnosti z namenom otežkočiti ali ustaviti promet (pasivna resitenca) ali ščuv^nje, nagovarjanje ali dogovori, ki zasledujejo tak cilj, se disciplinarno kaznujejo.« Jasno je: Kjer je ekonomska borba prepovedana, tam ni dovoljena in brezpomembna je stanovanska organizacija, čeprav jo ustava vendar jamči. Po vsem tem je novi predlog za službeno pragma-tiko v nasprotju z ustavo in zakonom o zaščitf delavcev in kot tak se sam pobija.
b) Službeni predlog pragmatike odpravlja stare, že po dosodanjih pragmatikah zajamčene pravice, i a načrt je gd vseh že pred desetimi leti izdanih najbolj nazadnjaški. V vseh pragmatikah, ki so bile Pj-ed desetletji izdane, so predvidena avtonomna disciplinarna sodišča, voljena po osobju na podlagi svobodnih volitev. Novi načrt pragmatike postavlja na mesto izvoljenih disciplinarnih sodišč imenovane in sicer prvovrstne in drugovrstne (člen 147 in 148). Ta sodišča pomenijo veliko poslabšanje in sicer radi tega, ker ni dana možnost obrambe. Obtoženec »lahko ima zagovornika, toda samo aktivnega ali upokojenega uslužbenca državnih prometnih ustanov na sedežu disciplinarnega sodišča (člen 158). Oseba, neodvisna od železnice, kot delodajalca, nima pravice prevzeti obrambe v svoje roke. Sodne obravnave se vrše pri zaprtih vratih brez ude-: ležbe javnosti. »Obravnavi lahko prisostvujejo ob-| x Žie"eC’ n>e£ov branitelj in tožnik» (člen 160).
; kakšni obravanvi pri zaprtih vratih se ne more pri-■ puščati prič ali izvedencev obtoženca, razven, »ako i to predsednik smatra za potrebno . . .« (čl. 159), tako, da obsodbo lahko izvrše ljudje, ki niso izvoljeni marveč imenovani — in brez — pravice o-brambe, brez prič ter strokovnjakov in brez javnosti. Ali vendar, če se radi eventualnega pristranskega postopanja sodišča, obtoženec in njegov branitelj postavijo po robu ter nastopijo odločneje v o-brambo obdolženca, tedaj daje nova pragmatika predsedniku sodišča pravico, da »skrbi za to, da na razpravi vlada mir in red in da tožnika, obtoženca, J branitelja kakor tudi priče in veščake, radi motenja, i reda . . . pokliče na red, in jih administrativno ka-
znuje, izključi od nadaljne razprave ter ukrene, da mora dotična oseba takoj zapustiti prostore v katerih se vrši razprava.« (čl. 160).
Razven tega, da se obtoženca in njegovega branitelja izključi od razprave, ima predsednik sodišča pravico, da jih takoj administrativno kaznuje in sicer z denarno globo v višini osemdnevne plače (čl. 160).
Ob takšnih pravnih razmerah, ki spominjajo na srednjeveško inkvizicijo, se bo malo železničarjev dobilo, ki bi upali nastopiti kot priče, da se ne zamerijo svojim načelnikom. Ampak omenjena sodišča še niso najhujše zlo, ker se položaj poslabšuje s tem, da disciplinarno sodišče ni vezano na katerakoli dokazilna pravila, marveč sodijo po svobodnem prevdarku (prepričanju) dobljenem pri »razpravi« (čl. 164). Sodišče tedaj lahko sodi brez prič, brez izvedencev, brez obrambe, brez javnosti in brez obtoženca. Ako pa bi se obtoženec in branitelj jezili in s svojimi protesti motili »mir in red v sodni dvorani,« se jih bo kaznovalo z odtegnitvijo 8 dnevne plače. Vse te kazni lahko izreče po skrajšanem postopanju izvenredno disciplinarno sodišče. Za presojo je dovoljeno apelirati — ali tedaj je obsodba takoj izvršljiva. Justificirani ima pravico na apel.
c) O personalni komisiji, ki je v Avstriji že desetletja postojala in že pred 12 letih bila tudi na bosanskih železnicah uvedena, kjer je izvoljeno osobje kot svetovalec uprave, ni v novem predlogu niti govora.
d) Po starih pragmatikah postojajo komisije za kvalifikacije, katere voli osobje; te komisije so nujna kontrola, da se osobje v resnici ocenjuje tako, kakor zasluži in da ne bi bilo izpostavljeno šikanam načelnikov. Po novem osnutku pragmatike tega ni. Za oceno osobja je merodajen načelnik; a pritožbe pa sprejema komisija, ki ni izvoljena kakor poprej, marveč imenovana. Koliko ljudi je do sedaj trpelo krivico samo za to, da ne bi bila užaljena avtoriteta predpostavljenega. Avtoriteta načelnika nad avtoriteto pravice! Koliko je odličnih uslužbencev radi sa-moljubnosti načelnikov, ki samo po tem hrepene, kako bi bili bolj pohvaljeni »ocenjenih« z »nezadostno kvalifikacijo«? In če bo tak uslužbenec trikrat po vrsti ali šestkrat v celi službeni dobi slabo ocenjen, tedaj bo vržen na cesto, brez ozira na vsa službena leta. Brez izvoljene komisije za kvalifikacijo, se ne bo noben železničar mogel čutiti varnega v svoji službi, če mu naj deli pravico njegov prvi predpostavljeni in komisija v kateri ni nobenega izvoljenega, marveč imenovani.
e) Pragmatika smatra železnico kot kakšno pisarno ali šolo, v kateri se predava abstraktni nauk po razredih in vse tehniške in administrativne položaje v železniški službi smatra iz stališča šolskih diplom in ne iz stališča stvarne strokovne izobrazbe, ki naj bi ji bilo delo merilo. Strokovna izobrazba pri haja še le na drugem mestu v poštev. Lahko da ima nekdo idealno strokovno naobrazbo, dokazano s svojim dolgoletnim delom, mogoče je celo nenadomestljiv po svoji kvalitativni usposobljenosti, vendar ne more dobiti mesta, katerega bi moral zavzemati, marveč pride na to mesto oni, ki ima šolsko diolomo, pa če tudi niti približno ni po sposobnosti enak prvemu. To je pogrešno. Kvalifikacija ljudi po šolskih spričevalih in ne po stvarnih sposobnostih utrja birokratsko okostenelost, ustvarja nevarno pri viligirano kastarstvo, resnično sposobne potiska v ozadje in s tem povzroča ogromno škodo železnici. Radi tega bi se moralo v pragmatiki razven dosedanjih šolskih, povdarjati strokovne kvalifikacije, kvalifikacije, ki jih dokazuje praktično delo in takim ljudem treba pustiti odprto pot napredka brez v naprej postavljenih meja. Amerika, ki se drži tega načela in vsa privatna podjetja so dokazala, kakšno prednost ima ta sistem nasproti omenjenemu kastar-skemu birokratizmu.
f) Po novem predlogu pragmatike ne bi smelo biti osobje v vsej državi enako. Onemu v Srbiji se dajo večje ugodnosti kot vsemu ostalemu (čl. 187 in 190). Med tem ko se pri vsem osobju v višjih kategorijah strogo gleda na predpisane šolske kvalifikacije, se osobju na železnicah v Srbiji dovoljuje, da lahko pride na visoka mesta brez teh kvalifikacij. To je privilegij, katerega drugi nimajo, eno in isto osobje v eni in isti pragmatiki in eni ter isjti državi se ne more različno klasificirati. To kar se osobju v Srbiji principielno dovoljuje ter omogoča, se mora dovoliti ter omogočiti osobju v vseh pokrajinah in vsem kategorijam. Naj vsak pride po svojih stvarnih zmožnostih na mesto katero zasluži. Živo delo mora veljati več kot mrtev papir, ne le za one v Srbiji in na višjih mestih, marveč za vse kategorije in za vse pokrajine enako.
g) Plačilni sistem je predvsem brez vsakega demokratičnega principa. Med začetno plačo uslužbenca in končno plačo ravnatelja ali ministrovega namestnika, ki so zapopadeni v isti pragmatiki, je razlika 10—12kratna, Če se vzame, da minimalna plača odgovarja eksistenčnemu minimu za življenje, tedaj je ona najvišjih funkcionarjev železnice previsoka, naravnost razkošna. Ker če mora prvi živeti s svojimi 2600 dinarji, tedaj drugi s svojimi 22 in 30.000 dinarji lahko 9 in 12 krat živi in razsipava. Ako pa je plača tega višjega funkcijonarja takšna, de ne dovoljuje razkošja — tedaj drugi 2 2600 dinarji mora umreti. Eno ali drugo; takšno razmerje med plačami ne more do drugega zaključka dovesti, kot da eni umirajo od gladu ali pa da drugi razsipavajo. Zato bi bilo treba one plače od spodaj pod-
zidati, dvigniti, da bo razlika k večjemu 3—4 kratna med najvišjo in najnižjo plačo, ne pa 10—12 kratna, kot sedaj.
II.
Cel načrt pragmatike je ena sama negacija vsake pravice železniškega osobja. Pragmatika je bila izdelana izključno v prometnem ministrstvu, ne da bi bilo poklicano niti pripuščeno k posvetovanju železniško osobje, ki tako ni imelo priložnosti sodelovanja na pragmatiki, ki se njega tiče. Da, ono ni bilo niti vprašano za mnenje. § 5. Zakona o zaščiti delavcev določa:	»Delovno	razmerje med lastniki
podjetij navedenih v § 1. tega zakona in njih pomožnim osobjem, se ureja z individualno ali kolektivno pogodbo, ki ne sme nikoli nasprotovati odredbam tega zakona.« Kot kolektivno zastopstvo železničarjev postoje njih organizacije. One so edini pravi tolmač razpoloženja celokupnega železniškega osob ja. Vendar one niso pripuščene k sodelovanju pri izdelavi pragmatike, nasprotno so bile v principu odbite; a predlogi njihovi kakor tudi zahteve so o-stali neovrženi. Ta službeni osnutek pragmatike zavrača celokupno železniško osobje in zahteva, da se izdela nov načrt, ki bo v duhu ustave in Zakona o zaščiti delavcev. Železniškega osobja se ne more smatrati za javne nameščence, marveč kot vse ostale delavce v privatnih podjetjih, kateri svoje delovne odnošaje z lastniki podjetij regulirajo z individualno ali kolektivno pogodbo, ki ne sme v nobenem slučaju nasprotovati odredbam ter Zakonu o zaščiti delavcev. Železniška pragmatika je pogodba, ki regulira delovne odnošaje med lastnikom podjetja ter železniškim osobjem. Ta pragmatika lahko dobi zakonsko obliko, toda pragmatika vendar ostane to kar je, kakor vse druge pogodbe, ki ostanejo pogodbe, a vse se morajo držati okvira danih zakonov. H koncu si dovoljujemo še nekatere pripombe o duhu pragmatike. Po celem kulturnem svetu si je nova pravica prodrla pot, ki se jo z veliko skrbnostjo neguje, to je pravica delavstva; ni možno niti misliti moderne demokracije brez te pravice. V dobi razvoja modernega delavskega razreda, ki razven prodaje svoje delovne sile, nima nikakšnih drugih virov za materialno eksistenco — politična demokracija se ne more smatrati kot demokracija, — če v njej niso dani pogoji, da se tudi v družbi zasebne lastnine, kolikor toliko zajamči materijalni obstanek delavskega razreda, ako že ni možna ekonomska demokracija. Brez modernega delavskega prava, ki zahteva, da pride konstitucionalizem in demokracija v delavnice, tvomice in pisarne, stavljajoč delo in kapital, delavca in kapitalista, na enako pravno podlago. XIII. del mirovne pogodbe je posvečen tej misli in je dal najnujnejši okvir socialno političnega programa za zaščito delavcev; in kot e-iementarno načelo proglaša ravnopravnost delavca in delodajalca. Te ravnopravnosti si ni mogoče drugače zamišljati, kakor ravnopravnost v svobodi, da vsaka stranka potom svobode organiziranja vzame v zaščito svoje ekonomske interese. Tega se osnutek pragmatike ne drži. Po tem osnutku se ne dovoljuje železniškemu osobju nobena organizacija. Brentano je še leta 1899, na račun nemške vlade pisal: »Delavci imajo pravo koalicije, ampak se kaznujejo, če se je poslužijo!« Načrt pragmatike je tako reakcionaren, da ne nudi niti onih pravic, ki so jih že pred 20. leti stari liberalci in socialni politi-čarji smatrali za nezadostne. Kaj bi oni ljudje rekli, če bi danes iz groba vstali in prečitali naš službeni osnutek pragmatike iz leta 1922? Popolna konzervativnost pragmatike se vidi še le tedaj, ko se ugotovi, da pragmatika odvzema pravico štrajka ter pasive. Čennj to? Je li pragmatika, ki odvzame železniškemu osobju koalicijsko pravo, tudi ustvarila možnost, ustvarila pogoje, da bi bilo pravo če bi danes iz groba vstali, in bi prečitali naš služ-štrajka in pasive, uporaba prava koalicije v vseh skrajnih konsekvencah v resnici nepotrebna? Ne! Nikjer ni niti poskusa v tem pravcu. Za slučaj večje draginje in padanja plač ne postoje jamstva o avtomatičnem povišanju plač.
Za slučaj potrebe zvišanja plač osobju, ni nobenih jamstev za povišanje. Za slučaj spora o višini plač in regulaciji službe, ne postoje forumi, v katerih bi bile zastopane obe stranke, ki bi delale na to, da preprečijo večje spopade. Niso predvidena nikakšna razsodišča. Postoji samo prepoved organizacije in prepoved štrajka. Postoji samo kurjač, ki neusmiljeno kuri pod kazenskim kotlom, ki pa je brez vsakega ventila. In poleg tega stoji pisano: »da kazen ne sme eksplodirati«, ali z drugimi besedami: »Štrajk je prepovedan!« Tudi Abdul Hamidov režim je zabranil štrajk, toda tam so vsaj postojala razsodišča. Prečitali smo vso svetovno zgodovino, toda nikjer nismo našli, da bi se na tak način preprečevalo eksplozije. Nasprotno. Nečuveno je to, da se more tudi danes najti kdo, ki hoče delavcem kratiti pravico organiziranja in štrajka, a najbolj obsodbe vredno je to, če se to godi v državi, ki v svojem temeljnem zakonu jamči svobodo organiziranja. Zgodovina zadnjih stoletij, posebno zadnjih desetletij je pokazala, da je iluzorično stavljati ovire svobodi delavskega organiziranja; a ona je posebno v praktičnem življenju pokazala, kako je to škodljivo. »Koalicija v rokah delavcev je orožje za civilizacijo človeštva» (Löwenfeld). To so besede moža nesporne avtoritete, ki je izven vseh strasti razredne borbe, preiskoval samo njene rezultate za ! kulturo in civilizacijo človeštva. V tem se strinjajo
vsi ostali, izmed katerih omenjamo samo nekatere kot Conrada, Philipovicha, Zwiedenek-Sieden-horsta, Posthofa, vse iz vrst buržuaznih učenjakov, da niti ne omenjamo socialističnih. Na železnicah v resnici ne bi bila potreba štrajkov. Ako kje, tedaj se jih tu treba izogibati (kakor v bolnicah, vodovodih, -razsvetljavi itd. in vobče povsod. Tega mnenja so vsi delavci in posebej vsi železničarji. Dokaz temu so sklepi italijanske Konfederacije Dela, sklepi nemške Strokovne komisije, kakor tudi angleškega in francoskega vrhovnega strokovnega foruma, na podlagi katerih železničarji ne morejo stopiti na lastno pest v štrajk, ako se poprej s celokupnim delavskim pokretom ne izčrpa vseh sredstev v dosego mirnega sporazuma. Nikoli ni bil štrajk cilj, n.a-marveč zadnje in vedno neprijetno sredstvo, da pridejo delavci do boljšega življenja. Štrajkov se nikjer ni preprečilo s sirovo prepovedjo, marveč se jih edino more preprečiti z odstranitvijo vseh pogojev,
, ki vodijo do njih. Pragmatika ni v tem pogledu sto • j rila absolutno ničesar. Vsled tega so njene določbe
0 prepovedbi organizacije in štrajka ne le protiustavne in protizakonite, marveč do skrajnosti nečloveške in krute. Iz vseh teh razlogov: ker je službeni osnutek pragmatike v nasprotju z ustavo in zakonom za zaščito delavcev; ker je nejasen v pojmovanju, ali so železničarji privatni ali javni uslužbenci; ker je nazadnjaški, ker tepta najelementar-nejše delavske in državljanske pravice železničarskega osobja; ker je tudi v tem protizakonit, da tepta po dosedanjih pragmatikah zajamčene pravice osobja — podpisani Savez v imenu celokupnega osobja protestira proti temu službenemu osnutku pragmatike in zahteva, da se ga umakne. S svojim trpljenjem za časa strašne svetovne vojne, kakor tudi po vojni od osvobojenja, je železniško osobje pač zaslužilo, da se mu s pragmatiko zagotovi boljše življenje in boljša usoda.
Zagreb, dne 6. decembra 1922.
Za Savez železničara Jugoslavije:
Bogdan Krekič, tajnik. Janez Plesnik, predsednik.
Pokrajinska konferenca v Celju.
V torek, na Štefanovo se je vršila v Celju železničarska konferenca za Slovenijo z sledečim dnevnim redom:
1. Položaj organizacije in akcija železničarjev;
2. vprašanje zedinjenja;
3. organizacija tajništva za Slovenijo in
4. slučajnosti.
Konferenca se je vršila v hotelu »Balkan« in se je začela ob 9. uri predpoldne. Navzočih delegatov raznih podružnic je bilo 24 in od centrale sta prišla predsednik s. Plesnik in tajnik s. Pongračič. Kot poslanec je bil navzoč s. Kopač. Od strokovne komisije v Celju s. Leskošek.
5. Pongračič je otvoril konferenco ter pozdravil navzoče ter želel mnogo uspeha. Predlagal je, naj se izvoli predsedstvo. Kot predsednik je bil izvoljen s. Felicijan iz Celja in kot podpredsednik s. Rozman iz Ptuja ter kot zapisnikar s. Bahun.
K prvi točki se je oglasil s. Nachtigal, ki je o-črtal sedanji položaj železničarjev in omenil vse križe in težave železničarske organizacije. Rekel je: Vsak železničar sam najboljše ve, kako nam gre-Pravi, da ni potrebno mnogo govoriti. Opisuje razne akcije neslavno umrle koalicije; ali veliko besed in malo dejanj, to je bil rezultat. Pašič je rekel, da je govoril s svojimi ministri, ki da se strinjajo, da se mora železničarjem zboljšati gmotni položaj, češ, da ima vlada nekaj denarja prihranjenega itd.
Mi smo mislili — pravi govornik — da je to, kar obljublja minister, železo in da torej drži. Toda varali smo se. Nadalje govori o pragmatiki. Naša stara zahteva je, da se vse delavstvo nastavi. Načrt pragmatike ne bi mogel biti bolj reakcijona-ren kakor je.
Kot drugi govori s. Bahun, ki tudi omenja dosedanje akcije. Mnogo sodrugov je bilo že naprej prepričanih, da potom takšne koalicije, kakor je bila ta iz najrazličnejših elementov, ne bodo prišli
1 železničarji do vspeha, ali poizkusilo se je vsa sredstva. Sedaj so železničarji za eno izkušnjo bogatejši. Da je položaj tako slab, je pripisati ?dino tej okolnosti, da ni močne organizacije. Imamo pol ducata organizacij, pa vse skupaj ne reprezentirajo 50 odstotkov železniškega osobja. Najmočnejša je organizacija — neorganiziranih.
S.	Kopač vprašuje:	zakaj	je	naša	organizacja
pred vojno tako dobro funkcionirala. Tudi takrat smo imeli razne žolte organizacije, in odgovarja: toda preje so imeli železničarji zaupanje v zaupnike. Sedaj pa se zaupnike od strani brezvestnih elementov sistematično sumniči. In vsled tega pa trpi tudi organizacija. Nadalje omenja akcije, ki so se podvze | le, da bi se zboljšal položaj železničarjev, z opombo, j chi bi se ta položaj nikoli ne bil tako poslabšal, če
bi bila organizacija močna, ker tisti, ki nam kruh režejo, računajo samo z organizacijo. Službena prag matika pa se zrcali v duhu teh ljudi ki so pri njej sodelovali. Bile so nekatere osebe po predlogu direkcij delegirane, ki so baje pri tem osnutku sodelovale. Tedaj ni čudno, če pragmatika tako zgleda. Če so to bili tudi ljudje, ki pripadajo kakšni organizaciji, to nič na stvari ne spremeni, ker tiste organizacije vladi niso nevarne.
Za tem so še govorili sodrugi Rozman, Leskošek, Baraga, Pongračič, Ravnik in Plesnik in je bila točka 1. dnevnega reda izčrpana. Tudi razprave o
2.	točki so se skoraj vsi delegati udeležili.
Vsi so izrazili željo, da bi se naj železničarji zopet v Sloveniji, kakor tudi po celi državi zedinili. Izraz teh izvajanj je bila tudi sprejeta resolucija.
K 3. točki dnevnega reda je predlagal s. Ši-mek iz Pragerskega, da naj bo sedež tajništva za Slovenijo v Mariboru. Istotako zahtevajo to ss. Baraga in Dornik. S. Ravnik se boji, da bo delo težko, če bo tajništvo v Mariboru, med tem ko so vsei oblasti v Ljubljani. Ko so se izrekli tudi ostali delegati, je bil predlog Baraga—Šimek enoglasno sprejet, da naj bo za enkrat tajništvo v Mariboru. Ker se niso delegati na osebi tajnika zedinili, je bil predlog sprejet, da naj Centrala za primernega tajnika poskrbi.
Pri 4. točki poroča s. Nachtigal o seji odbora za provizijski sklad, ki se je vršila dne 18. decembra 1922 na Dunaju. S. Bahun zahteva, naj se vpošljejo seznami članov, da bo tiskarna, ki razpošilja list, vedela za vse naslove.
Po izčrpanju dnevnega reda je bila konferenca ob 19. uri zaključena.
Resolucija
sprejeta na konferenci v Celju dne 26. decembra 1922.
Konferenca je prišla do zaključka, da železničarji ne morejo priti do svojih vspehov, ker so razcepljeni in zato ne poznajo ali pa nočejo poznati resničnega položaja. Konferenca ugotavlja sledeče: Železničarji naj vendar enkrat najdejo pravo pot, po kateri pridejo do skupne organizacije, potom katere si bodo izvojevali boljši življenski položaj. Zato konferenca apelira na vse treznomisleče železničarje, da delajo vsak po svoji moči na to, da se železničarski proletariat končno zedini v enotno fronto, potom katere naj nastopa, ne glede na levo ali na desno brez ozira na osebnosti ter tako dospe končno do svojega cilja, Povdarja se, da je ta apel že ponovno bil izdan med železničarski proletariat, da pa ni imel odmeva. Zato se ponovno apelira na vse tiste, ki imajo dobro voljo, da to udejstvijo.
Vodstvo Saveza se pozivlje, da izda tozadevno proklamacijo na vse železničarje in njih organizacije in da pripravi potom javnih železničarskih shodov ter potom strokovnih listov podlago za zedinjenje.
Seja provizijska sklada za delavce
(na Dunaju dne 18. decembra 1922).
Na seji prov. sklada za del. so delegati vložili več predlogov, ki so vsi velike važnosti za delavstvo. Ti predlogi se bodo obravnavali še le na prihodnji seji. 1. Karenčna (čakalna) doba naj se zniža od 3 na 2 leti, kakor pri nastavljenem osobju; 2. službena doba naj se zniža na 25 let; 3, vojaška aktivna leta naj se vračunajo v provizijski sklad; 5, provizija naj se zviša od 85 na 100 odstotkov plače;
6.	starim delavcem naj se da možnost, da si kupijo zgubljena leta; 7. ako se sprejme starejše profesijo-niste (rokodelce) v železniško službo, naj se jim dovoli doplačati v provizijski sklad ter naj se jim da možnost v slučaju onemoglosti, do kakšnega užitka provizijskega sklada, — Na vprašanje, kakšna je razlika med jugoslovanskimi člani in onimi v Avstriji, je bil podan odgovor, da nobena, ker s 1. januarjem 1923 morajo delavci tudi v Avstriji plačevati ravno takšne prispevke v provizijski sklad, kot delavci iz Jugoslavije. Na pritožbo, da velik del delavstva v Jugoslaviji ni bil obveščen, da lahko vlože prošnje vsi tisti, ki še niso 8 let člani sklada, da bi doplačali 3 odstotke za ženo, smo dobili zagotovilo, da če prizadeti v kratkem zaprosijo in navedejo, da niso bili obveščeni, se jih naknadno sprejme. Vsled tega opozarjamo vse delavstvo, naj se potrudi in se javi pri predstojnikih, da bo tako njihova družina vsaj za silo zavarovana. Radi podobnega slučaja sta že dve družini brez penzije. Kdor ljubi svojo druži-
no, ta bo skrbel za njo kolikor mu bo mogoče. Nadalje smo posredovali za one člane, katerim se preveč ali premalo odtrguje za prispevke. Opozarjamo vse člane, da vsak, ki je že 3 leta pri železnici, mora biti sprejet kot član provizijskega sklada. Veliko slučajev je, da gospodje načelniki, posebno pa progovni mojstri zadržujejo delavstvu vstop k provizij-skemu skladu z izgovorom, da je delavec eno leto začasen (nestalen) čez dve ali tri leta pa ga odpuste in potem morda čez malo časa zopet na novo sprejmejo, tako, da je dotični zopet kot nov — torej začasen. Tako je lahko vse svpje življenje pri železnici, pa nima nikoli pravice, ki mu gre. Tako delajo nekateri gospodje, kar se jim zljubi. — Sodrugi! Ta naša institucija je za nas velikega pomena. Ona še postoja, vendar je velika nevarnost, da se jo likvidira ali poslabša. Zato je potrebno, da skrbite ter da se zanimate za njo. Vsak posamezen pa tega ne more storiti, pač pa organizacija. Vaša dolžnost je tedaj, da jačite organizacijo, ker ona brez članov nima nobenega vpliva. Zato vas opozarjamo, ne pustite se od nikogar drugega voditi, kot org. Saveza Žel. Jugoslavije, ki nima druge naloge, kot da varuje vaše interese ter vas reši bede in revščine. Vzamite na znanje, da sta za žel. proge v Jugoslaviji podpisana Josip Nahtigal, delavnica Maribor in s. Jernejčič kot člana-zastopnika prov. sklada. Ako imate zahteve ali prošnje, tedaj se obračajte na njiju.
Veselo in srečno novo leto vsem sodrugom železničarjem želi uredništvo in upravništvo.
10 2 3
Ein „Prosit Neujahr" allen Genossen Eisenbahnern ! Die Redaktion und Administration.
V	J
Dnevne vesti in dopisi.
Slaba vest »Zvezarjev« se oglaša. V svojem listu, z dne 22. decembra se je nek narodni železničar (voditelj?) spodtaknil ob železničarski shod, ki ga je obdržal »Savez« dne 3. decembra v Götzovi dvorani. Slaba vest je pekla gospode narodne železničarje tako da so si živo predstavljali, kako jih bo Savez razkrinkal, ker se o predmetu, ki ga je shod obravnaval ni govorilo v delavnici; slučajno sem zaupnik in sem bil pri vseh sejah, čez dan pa v delavnici, niti od članov niti od zaupnikov nisem slišal tega, kar je dopisnika tako živo razburilo. Grehe naše »Zveze« smo slišali šele na shodu. Dopisnik članka v rumenem listu sploh ne pozna sodruga Krekiča, ker bi sicer vedel, da je železničar in da je bil klepar v sarajevskih železničarskih delavnicah. Samo ob sebi razumljivo pa je, da kot tajnik velike organizacije ne more vršiti še svoje kleparske obrti in ker mora živeti, kakor tudi gg. narodni železničarji, pa ga plača Savez za njegovo trudapolno delo. Sodrug Golouh je poročal radi tega, ker je bil on kot narodni poslanec v Beogradu in je bila le njemu ins. Krekiču možnost dana, da sta nas mogla obvestiti o poteku intervencije pri dotični gospodi, ki ima danes pravico, odločati usodo železničarjem za dolga leta, brez vprašanja nas interesiranih železničarjev. Žal s pomočjo Zveze narodnih železničarjev. Trditev, da ne pozna s. Krekič osnutka pragmatike je pa bosa. Na shodu je obrazložil s. Krekič predvsem tiste reakcionarne določbe pragmatike, ki železničarje najbolj zadenejo, kar le dokazuje, da s. Krekič osnutek pragmatike pozna. Česar se na shodu ni obravnavalo, to več ali manj železničarje ne zadeva bolestno. Določila, ki ogrožajo svobodo železničarjev pa bomo kritizirali, ker je naša dolžnost, da se branimo. Vidi se, da so člani okrog Zveze, sami petolizci, gospodje od raznih direkcij, ki so bili poklicani v Beograd, in so tam v senci ministrove milosti radevolje sprejeli vse določbe, ki po-menjajo atentat na železničarsko svobodo, v osnutek pragmatike. Klečeplazenje pred predpostavljenimi, ki je svojstvo voditeljev »Zveze« ne bodo razredno zavedni železničarji nikoli osvojili. Kolikor vas je poštenjakov okrog Zveze stopite v naše vrste in sledimo le preresničnim besedam s. Golouha, da nam le enotni nastop zagotovi zmago naših zahtev in dosego ciljev. V naših vrstah ni nemškutarjev ni nacionalističnih šovinistov, ali v vrstah »Zveze« ne manjka bivših »Heilovcev«, ki danes živijo-klice zalijejo v litrom vina. Kaj ne dopisnik v »J. Ž.«? Na shodih je treba govoriti tako, da to razumejo navzoči, v srbohrvaščini naj pa govori »Zvezarjem«, če ga razumejo — dopisnik »J. Ž.«! Gospodje od Zveze
nam po vsakem shodu predbacivajo narodnost, ker se govori slovensko in nemško. Naši shodi niso nacionalistične manifestacije, ampak boj za kruh s tistimi brati po jeziku, ki nam ga jemljejo. Po vašem shodu so vsi vaši člani na moje vprašanje, kako bo kaj s pragmatiko odgovorili: še precej dobra bo! Torej znak, da vas oni niso razumeli ali pa ste vi pragmatiko hvalili! Ne bo vas rešila narodnost in kruh ne postal zato tečnejši, če boste prezirali delavce drugih narodnosti. Iztrebite sebičnost v vaših vrstah: poznam slučaj. — Neki pisar se je izrazil: »Oh, da bi ne bilo vladine krize, bi se sprejela pragmatika, dosedaj samo še projekt, pa bi jaz še kmalu postal uradnik, tako pa ne vem če bom sploh kedaj! Torej njemu, kakor tudi mnogim drugim, ni več zato, kako bo živel, pač pa zato, da bo postal uradnik, pa če ravno nima potem kaj jesti. Tako se zbirajo v vaši »Zvezi« klečeplazci, ker smejo pri vas tudi včasih tako visoko poskočiti, da gredo lahko z u-radnikom. Le glejte vaše fotografije, le glejte vaše ljudi pa jih kritizirajte. Kličem vam po sodrugi, pamet na pravo mesto, strnimo se v eno vrsto in poglejmo sami, kaj dela naš delodajalec. Mi smo tisti, ki ustvarjamo, mi ki se trudimo, zato tudi zahtevamo da o naši usodi odločamo mi sami. Prebudimo se iz težkega spanja in poglejmo, kaj delajo v Beogradu.
Kmet.
Bog mu odpusti, saj ne ve kaj dela. Meščanski listi so prinesli pred kratkim sledečo objavo: Ravnateljstvo državnih železnic se je obrnilo na ministra pravde z nujno vlogo, v kateri pravi, da je po svojih organih dognalo, da se številne nesreče, zlasti pogosta trčenja vlakov ne dogajajo vsled pomanjkljivosti železniškega materijala, marveč radi nemarnosti železniških uslužbencev, ki lahkomiselno vršijo svojo službo. Ko jih pa železniške oblasti postavijo pred sodišča, tedaj pa se preiskave vlečejo ter zavlačujejo v neskončnost in končno, ko pridejo krivci pred sodišča, jih le-ta kaznujejo le na majhne kazni, če tudi jim je krivda nedvomno dokazana in akoravno je zakonodajec predvidel za takšno krivdo do 10 let težke ječe. Pri takih prilikah se večkrat dogodi, da izgubi kakšna oseba življenje. Da bi se pri železniških uradnikih zopet u-veljavila disciplina, ki je zadnje čase zelo popustila, ter uradnike prisililo, da bi svojo službo vestnej-še vršili in da bi se v bodoče preprečilo pogosto trčenje, je ravnateljvo dr. žel. prosilo ministra pravde, da izda navodila vsem okrajnim ter drugim sodiščem, da hudodelstva železniških uradnikov, ki so obtoženi radi trčenj vlakov, smatrajo kot zelo nujna in naj jih hitreje preiščejo, a prvostopna sodišča čim prej izrečejo kazni, ki jih krivci zaslužijo. To predstavko je minister pravde dostavil vsem okrajnim, mestnim ter drugim sodiščem v vednost ter postopanje!! Minister za promet bi mnogo bolje storil, če bi sedanje plače železničarjev tako zvišal, da bi odgovarjale onim pred vojno. Ako jih primerja, lahko vidi, da odgovarjajo komaj eni tretjini onih pred vojno. Pri tem bi lahko tudi ugotovil — če ima kaj soli v glavi, da so mu vsi boljši ter sposobnejši železničarji pobegnili od železnice, ker niso mogli od sedanje plače živeti, a krasti pa tudi niso hoteli. Na njih mesta so prišli novi nesposobni ljudje; pa tudi teh ni dosti, ker niti takšni nočejo danes na železnico. Minister bi moral ugotoviti, da je današnjih razmer on in njegova vlada, njegovi predniki, kakor tudi narodna skupščina, a največji meri sedanji minister sam kriv, ki pa za lastne grehe ter za grehe drugih, zahteva kaznovanje tistih, ki so nesposobni in lačni. Če tega ne ve prometni minister sam, tedaj bi mu moral to povedati minister pravosodja.
Konferenz in Celje.
Im Sinne des Konferenzbeschlusses vom 5. November 1922 in Zagreb fand am 26. Dezember 1922 in Celje eine Konferenz für Slowenien statt, an welcher die slowenischen Ortsgruppen durch 24 Delegierte vertreten waren.
Die Zentrale war durch den Gen. Plesnik und Pongračič, die Gewerkschaftskommission in Celje durch den Sekretär Gen. Leskovšek vertreten. Ausserdem war Abgeordnete Gen. Kopač anwesend
Gen. Felicijan als Vorsitzender gab folgende Tagesordnung bekannt:
1. Die Lage der Eisenbahner und Aktionen derselben.
2. Vereinigung der slowenischen Eisenbahner.
3. Wahl eines Sekretärs für Slowenien.
4. Allfälliges.
Zum 1. Punkt der Tagesordnung referierte als erster Gen. Nachtigall, welcher in kurzen Umrissen die zur Verbesserung der Lage der Eisenbahner durchgeführten Aktionen besprach, darunter auch die Arbeiten der bestandenen und eines unrühmlichen Todes gestorbenen Koalition, welche von den massgebenden Faktoren nie ernst genommen wurde. Weiters kritisierte Redner den Regierungsentwurf der Dienstpragmatik, welcher reaktionärer nicht mehr sein kann.
Gen. Bahun besprach in seinen Ausführungen ebenfalls die Aktionen mit der Koalition und es war voraussichtlich, dass Aktionen mit gegnerischen Organisationen zu keinem Erfolge führen können. In Besprechung der heutigen Lage des Eisenbahnpersonals führte er aus, dass dieselbe nur durch die Schwäche der Organisation verursacht wurde, denn die Lage der Eisenbahner ist abhängig von der Lage ihrer Organisation. Obwohl wir einhalb Dutzend Organisationen haben, sind doch kaum 50 Prozent der Eisenbahner organisiert.
Gen, Kmet bemängelte, dass von Ljubljana nicht mehr Delegierte anwesend sind, obwohl Ljubljana es am notwendigsten hätte sich intensiver zu beteiligen.
Gen, Kopač bespricht, warum unsere Organisation im Frieden so tadellos funktionierte, obwohl wir damals auch gegnerische Organisationen hatten Früher hatte man Vertrauen zu den Vertrauensmännern, jetzt werden dieselben jedoch durch gewissenlose Elemente verdächtigt und dadurch leidet eben auch die Organisation. In weiterer Folge bespricht er die Aktionen, die zur Verbesserung der elenden Lage der Eisenbahner durchgeführt wurden, mit dem Bemerken, dass sich die Lage der Eisenbahner nie so verschlechtert hätte, wenn ihre Organisation stark gewesen wäre, denn diejenigen die unser Brot schneiden, rechnen mit Organisationen. Die Dienstpragmatik spiegelt sich in dem Geiste dieser Leute, die dabei mitgearbeitet haben. Dieselben wurden über Vorschlag der Direktionen zur Mitarbeit berufen und ist es daher kein Wunder, dass das Koalitionsrecht so aussieht, denn cs trifft ja nicht ihre Organisationen, da dieselben dem Eisenbahnministerium nicht gefährlich sind.
Nachdem noch die Gen. Rpzman, Leskošek, Baraga, Pongračič, Ravnik und Plesnik gesprochen haben, wurde der 1. Punkt der Tagesordnung erledigt.
Zum 2. Purfkt der Tagesordnung haben ebenfalls alle anwesenden Delegierten Stellung genommen und wurde von allen Rednern der Wunsch einer Einigung der Eisenbahner in Slowenien zum Ausdruck gebracht. Als Ausfluss der Ausführungen wurden zwei Resolutionen verfasst, welche einstimmig angenommen wurden.
Zum 3. Punkt der Tagesordnung beantragt Gen. Schimek aus Pragersko, dass das Sekretariat für Slowenien in Maribor sein sollte.
Ebenso sind die Gen. Dornik und Baraga für ein Sekreatriat in Maribor.
Gen. Ravnik befürchtet ein schwieriges Arbeiten des Sekretärs in Maribor, da Ljubljana der Sitz der Behörden und Direktionen ist.
Nachdem sich die übrigen Delegierten zu dieser Frage ausgesprochen hatten, beantragte Gen. Baraga, dass das Sekretariat einstweilen nach Maribor kommen sollte, welcher Antrag einstimmig angenommen wurde.
Nachdem sich die Delegierten wegen der Person des Sekretärs nicht einig wurden, wird die Zentrale ersucht für einen geeigneten Sekretärr für Maribor Sorge zu tragen.
Zum 4. Punkt Allfälliges berichtet Gen. Nach-tigal über die am 18. Dezember 1922 in Wien stattgefundene Sitzung des Provisionsfondausschusses.
Gen, Bahun verlangt zwecks Versendung des jetzt in Maribor erscheinenden »Železničar« von den Delegierten ein genaues Adressenverzeichnis der Mitglieder.
Nach Erschöpfung der Tagesordnung wurde die Konferenz um 7 Uhr abends geschlossen,
I, Resolution.
Die Konferenz kommt zu dem Schlüsse, dass die Eisenbahner zu keinem Erfolg kommen, weil sie zersplittert sind und als solche ihre wahre Lage nicht erkennen oder nicht erkennen wollen.
Die Konferenz stellt folgendes fest:
Dass die Eisenbahner depn doch einmal den rechten Weg finden müssen, auf welchem sie zu einer einheitlichen Organisation kommen, mittels wel
eher sie imstande sind ihre Lebenslage zu verbessern.
Die Konferenz appelliert an alle nüchtern denkende Eisenbahner, dass jeder nach seiner Macht dahinarbeitet, dass sich das Eisenbahnpersonal in eine einheitliche Front vereinigt, ohne Rücksicht Rechts und Links, ohne Unterschied der Person, um auf diesem Wege zu'seinem Ziele zu gelangen. Konstatiert sei, dass dieser Appell schon wiederholt unter dem Eisenbahnproletariat verlautbart wurde, welcher jedoch keinen Widerhall fand. Deshalb wird nochmals appelliert an alle jene, die guten Willens sind zur Durchführung dieser Arbeit.
Die Leitung des Savez wird aufgefordert eine diesbezügliche Proklamation an alle Eisenbahner und an ihre Organisationen herauszugeben und durch Abhaltung allgemeiner Eisenbahnerversammlungen und im Wege der gewerkschaftlichen Fachblätter eine Plattform zur Vereinigung zu schaffen.
II. Resolution.
In der Organisation ist sindikalistische Politik zu führen und ist eine Plattform zu suchen, auf welcher es zur Vereinigung aller Eisenbahner kommen kann. Die gewerkschaftlichen Fachblätter haben Wege vorzubereiten, welche geeignet sind, die Vereinigung aller Eisenbahner in ganz Jugoslawien herbeizuführen.
Provisionsfond für Arbeiter der Südbahngesellschaft.
Am 18. Dezember 1922 fand in Wien eine Sitzung des Provisionsfondausschusses statt, auf welcher von den gewählten Mitgliedern des Provisions-fondausschusses des Südbahnnetzes in Jugoslawien folgende Anträge gestellt wurden, über welche jedoch erst bei der nächsten Sitzung verhandelt wird:
1. Die Karrenzzeit soll auf 2 Jahre reduziert werden, sowie beim angestellten Personale.
2. Die Herabsetzung der Dienstzeit auf 25 Jahre
3. Doppelte Anrechnung der Kriegsjahre (wie in Deutsch-Oesterreich).
4. Anrechnung der aktiven Militärdienstzeit bei Berechnung der Provision.
5. Erhöhung der Provisionsbezüge von 85 Prozent auf 100 Prozent.
6. Den alten Arbeitern soll die Möglichkeit geboten werden ihre Dienstjahre nachzukaufen.
7. Im Falle einer Annahme schon älterer Arbeiter in den Eisenbahndienst, soll denselben gestattet werden im Provisionsfond einzuzahlen, damit sie im Falle ihrer Arbeitsunfähigkeit im Genuss der Provision kommen.
Auf die Anfrage, ob ein Unterschied besteht zwischen Mitgliedern des Provisionsfondes auf dem jugoslawischen Südbahnnetz und jenem in Deutsch-Oesterreich, wurde geantwortet, dass ein solcher nicht besteht, da ab 1. Jänner 1923 auch die österreichischen Mitglieder gerade so ihre Beiträge in den Provisionsfond leisten müssen wie die jugoslawischen.
Weiters wurde Beschwerde geführt, dass ein grösser Teil der Arbeiter in Jugoslawien nicht rechtzeitig verstängit wurde bezüglich Vorlage von Gesuchen für diejenigen, die noch nicht 8 Jahre im Provisionsfond sind, um sich durch Mehreinzahlung von 3 Prozent für ihre Familien einen Provisionsbezug sichern zu können, jetzt aber die gestellte Frist schon verstrichen ist.
Es wurde die Versicherung gegeben, dass, wenn die Betreffenden sofort darum ansuchen mit dem Bemerken, dass sie von dieser Begünstigung nicht verständigt wurden, werden sie nachträglich aufgenommen. (
Es wird daher die ganze betreffende Arbeiterschaft aufmerksam gemacht, davon Gebrauch zu machen, damit ihre Familien gegebenenfalls wenigstens die Minimalprovision bekommen. Das ist jeder Arbeiter seiner Familie schuldig, damit sie nicht durch seine Nachlässigkeit ohne Provision dasteht, wie es leider schon wiederholt der Fall war.
Interveniert wurde auch für einzelne Mitglieder, welchen teils zuviel, teils zuwenig an Beiträgen abgezogen wurde.
Alle Arbeiter werden aufmerksam gemacht, dass jeder nach einer 3-jährigen Dienstzeit bei der Südbahn im Provisionsfond aufgenommen werden muss.
Bekannt ist, dass in vielen Fällen die Herren Vorstände, besonders aber die Bahnmeister den Arbeitern die Aufnahme in den Provisionsfond dadurch unmöglich machen, dass sie erklären, der betreffende Arbeiter findet nur provisorische Verwendung, obwohl derselbe schon drei Jahre ununterbrochen arbeitet.
Oder aber wird der Arbeiter ganz einfach entlassen, wenn er schon Anspruch hat im Provisionsfond aufgenommen zu werden, jedoch wird er in einigen Tagen wieder aufgenommen und wieder nur provisorisch, so dass der Betreffende sein Lebtag für die Südbahn arbeitet, jedoch nicht das Recht hat seine Aufnahme in den Provisionsfond verlangen zu können.
Arbeiter! Genossen! Schenken wir diesem für uns so wichtigem Intitute vollste Aufmerksamkeit und trachten wir dasselbe Kraft unserer Organisation zu verbessern für uns und unsere Familien. In Angelegenheiten des Provisionsfondes mögen sich die Mitglieder an die Gen. Jernejčič in Ljubljana, beziehungsweise Nachtigal in Maribor wenden, welche beide Genannten im Ausschüsse des Provisionsfondes die jugoslawischen Mitglieder des Provisionsfondes vertreten.
Wichtig für die Eisenbahner! Anlässlich der gründenden Versammlung der »Mariborska gradbena akcija« versprach der Delegat der Südbahngesellschaft, dass die Südbahn bereit sei, auch an der Ma-riborer Bautätigkeit für Kleinwohnungen mitzuwirken, wenn ihr auch die Stadtgemeinde an die Hand gehen wird, was selbstverständilch ist. Demnächst werden diesbezüglich seitens der Gradbena akcija konkrete Vorschläge der Südbahn vorgelegt. Im Interesse aller wohnungsnotleidenden Eisenbahner ist es, dass auch sie selbst mit konkreten Vorschlägen kommen und selbe dem genannten Verein übergeben. Zweckmässig wäre es, wenn sich die Betreffenden zum Beitritt in die geplannte Baugenossenschaft für den Bau von Kleinwohnungen bereit erklären. Die übrige Vermittlung übernimmt dann die »Mariborska gradbena akcija«.
Listnica upravništva.
Več sodrugov ni dobilo zadnjih številk, deloma, ker nismo imeli še poštnega dovoljenja, deloma pa, ker nismo vedeti, koliko izvodov naj tiskamo, ker ni bilo vseh naslovov in nam je lista zmanjkalo, dasi smo ga dali 200 izvodov več tiskati. Prosimo, naj sodrugi to vzamejo na znanje, ob enem pa prosimo — v kolikor se tp še ni zgodilo — da nam naznanijo, koliko lista potrebujejo.	Uprava.
Izdajatelj: Savez željezničara Jugoslavije. — Odgovorni urednik: Smasek Franc. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.
Krankheit, Tod, Wahnsinn, Verbrechen, Selbstmord, Armut, Schande, Familienzwist, vernichtete Existenzen, Kindermisshandlungen, Verführung, i Notzucht, dies ist das herrliche Gefolge Ihrer all-J verehrten Majestäten, der Könige Bacchus und Gam | brinus.	Gen.	Dr.	med.	Holitscher in Pirkenhammer.
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO
Poštni predal št. 13. Telefon lnter. št. 178.
LJUBLJANA.
Poštni ček. račun št. 10.532-Brzoj. nasl. .Kodes* Ljubljana-
HRANILNI ODDELEK
naznanja, da je s 1. novembrom 1922 zvišal obresti in sicer
za navadne hranilne vloge na . •	•	6	°/0
'	za	vloge proti polletni odpovedi na ^ °/0
Hranilne vloge sprejemajo in izplačujejo vse prodajalne naše zadruge!
Vlagajte vse svoje prihranke v lastno hranilnico.