DOBER PAJDÁS KALENDÁRIUM po sztárom szlovenszkom jeziki na 1903. návadno leto. Z doszta lejpim, dobrim i hasznovitim cstenyóm. V. letni-tecsáj. Cejna 60 fillér (30 kr.) SZENT-GOTTHÁRD, VÖ DÁNI OD WELLISCH BÉLA. Pri vszákoj hizsi i familii je za dobro szpoznana. Ta Kathrájnerova szladna káva Knájpa, k steroj priglíhno szo zse vnogokrát vardejvali naprejposztaviti, Ona je ta jedína, stera te bobove káve ték (zsmaj) vjedína z onim haszkom te domácse szladne, steri je na zdrávje gledócs te nájvéksi. Ponizna prosnya: Pri küpüvanyi na to moremo paziti, ka naj neproszimo prosztno szladne káve, nego vszigdár Kathráj- nerovo kávo, i ono li vu eti obrázseni paklinaj vzemimo. Stera szladna káva je nacsi szpakivana ali sze odprta mejri i odáva, ona je nigdár nej ta práva „Kathrájnerova.“ DOBER PAJDÁS KALENDÁRIUM po sztárom szlovenszkom jeziki na 1903. návadno leto. Z doszta lejpim, dobrim i hasznovitim cstenyóm. V. letni-tecsáj. Cejna 60 fillér (30 kr.) SZENTGOTTHÁRD, VÖ DÁNI OD WELLISCH BÉLA. Wellisch Béla nyomdai műintézetéből Szentgotthárdon 1902. Vladajócsa králeszka rodovina. Ferenc József I. (Károl), ausztrijszki Caszar. Apost. Král Vogrszki, rojen 18-ga aug. 1830; na tron sztopil 2-ga dec. 1848; za vogrszkoga krála koronüvan 8-ga jun. 1867. Ozsenyen 24. ápr. 1854. † Elizabetov (Amálija, Eugenija), hcsérjov bavarszkoga vojvoda; rojena 24. dec. 1837; za vogrszko kralico koronüvana 8. jun, 1867. Vmrla 10. szept. 1898. Deca Ny. Velicsánsztv. 1. Gizela (Ludovika, Marija), roj. 12. jul. 1856. omozsena 2 Leopoldom, bavarszkim vojvodom, 20. ápr. 1873. 2. † Rudolf (Ferenc, Karol, Jozsef,) roj. 21. aug. 1858. vmrl 30. jan. 1889. Ozsenyen 10. máj. 1881. z Stefanijov, belgijszkov vojvodicov, rojenov 21. máj. 1864. Nyidva hcsi: Elizabeta, roj. 2. szept. 1883. 3. Marija Valerija (Matilda, Amálija), roj. 22. ápr. 1868. omozsena z nadvojvodom Ferenc Szalvátor-om, rojenim 21. aug. 1866. Nyidva deca: 1. Franciska, roj. 27. jan. 1892. — 2. Ferenc Károl, roj. 17. febr. 1893.—3. Hubert, roj. 30. ápr. 1894. — 4. Hedvig, roj. 10. máj. 1896. Brátje Ny. Vel. Krála. † 1. Ferdinand Maximilijan Jozsef) roj. 6. jul. 1832. vmrl kak caszar mehikanszki 19. jun. 1867. Udovica nyegova: Karolina (Auguszta), hcsi krála belgijszkovoga. † 2. Károl Ludovik, roj. 30. jul. 1883. vmrl .19. máj. 1896. Nyegova vdovica: Marija Terezija, hcsi králevicsa portugálszkoga Don Miguel-a, vojena 24. aug. 1855. Deca: 1. Ferenc Ferdinand, roj. 18. dec. 1863. — 2. Otto, roj. 21. ápr. 1865. — 3. Ferdinand Károl (Ludovik), roj. 27. dec. 1868. — 4. Margareta Zsofija, roj. 13. máj. 1870. — 5. Marija Anunciata, roj. 31. jul. 1876. — 6. Elizabeta, roj. 7. jul. 1878. Rodovina nadvojvoda Jozsefa. Jozsef (Károl, Ludovik) roj. 2. márc. 1833, porocsen z Klotildov (Marija, Adél, Amalija) nadvojvodicov Szakszomszko-Koburg-Gotha-je. Deca: 1. Marija Doroteja, roj. 14. jun. 1867. omozsena z Filipom, orleánszkim vojvodom. — 2. Margejta, roj. 6. jul. 1876. — 3. Jozsef. roj. 9. aug. 1872. ozsenyen z Augusztov vojvodicov. — 4. Elizabeta, roj. 27. márc. 1883. — 5. Klotilda, roj. 10. máj. 1884. Navádno 1903 leto imá 365 dnij, zacsne in dokoncsa sze z csetrtkom. Zacsétek l. 1902-ga. Obcsinszko leto sze zacsne 1 jan. Cerkveno leto pa na prvo adventszko nedelo, 29. nov. Letni csaszni. Zacsétek szprotoletja: 21. márc. „ leta: 22. jun. „ jeszéni: 24. szept. „ zime: 23. dec. Presztopni szvétki. Imé Jezusovo: 18. jan. Fasenszka nedela: 22. febr. Pepelnica: 25. febr. Vüzemszka nedela: 12. ápr. Krizsni dnévi: 18. 19. in 20. máj. Vnébohod: 21. máj. Riszálszka nedela: 31. máj. Szv. Trojsztva nedela: 7. jun. Tejlovo: 11. jun. Szrce Jezusovo: 19. jun. Angelszka nedela: 30. aug. Ime Marijino: 13. szept. Rozsnovenca nedela: 4. okt. Prva adventszka nedela: 29. nov. Csetvére kvatre I. kvatre szo: 4. 6. in 7. márc. II. „ „ 3. 5. in 6. jun. III. „ „ 16. 18. in 19. szept. IV. „ „ 16. 18. in 19. dec. Vladajocsa planeta. Jupiter, najvéksa planeta vu kolobárí szunca. 300-krát véksa od zemlé, in 1047-krát ménsa, kak nase szunce. Imá 5 mejszecov. Nyegovo leto je 12 nasik let dúgo, ár sze Jupiter 12 let okoli szunca vrti. Z Venuszom vréd je najszvetlejsa zvezda vecsérne nébe. Znaménye meszecsnoga premenyávanya. Mlád. Prvi krajnik. Puno. Zádnyi krajnik. Znaménya na nébi: Szprotolesnya: oven, bik, dvojcseti. Letna: rak, oroszlan, devojka. Jeszénszka: vága, skorpijon. sztrelec, Zimszka: bak, polevka, ribe. Potemnenya szunca in meszeca. V tom leti bode dvoje meszecsno in dvoje szuncsevno potemnenye; pri nasz bodo szamo meszecsni vidlivi. 1. Okrogno szuncsevno potemnenye 29. márc. Zacsétek ob 1 vöri minot v gojdno; konec ob 5 vöri 7 minut. 2. Delno meszecsno potemnenye 11. apr. Zacsétek ob 11 vöri 40 min. vecsér; konec 12. ápr. ob 1 vöri 18 min. v gojdno. 3. Popolno szuncsevno potemnenye 21. szept. Zacsétek ob 4 vöri 58 min. v gojdno; konec ob 6 vöri 33 min. v. gojdno. 4. Delno meszecsno potemnenye 6. okt. Zacsétek ob 2 vöri 46 min. po poldnévi; konec ob 6 vöri vecsér. Szuncsevno potemnenye te nasztáne, kdar meszec med szunce in zemlo pride, in nam szuncsevno szvetloszt zakrije; meszecsno potemnenye pacsi nam szunce meszecsno szvetlaszt zakrije. Január má 31 dníj. Szredzimec ali Szvecsén. Február má 28 dníj. Pozimec ali Szűsec. Március má 31 dníj. Predmladnyek ali Máli-Tráven. Aprílis má 30 dníj. Szredmladnyek ali Velki-Tráven. Május má 31 dníj. Pomladnyek ali Riszálscsek. Junius má 30 dníj. Predletnyek ali Ivánscsek. Julius má 31 dníj. Szredletnyek ali Jakopescsek. Augusztus ma 31 dníj. Poletnyek ali Mésnyek. Szeptember má 30 dníj. Predjeszénec ali Mihálscsek. Október má 31 dníj. Sredjeszénec ali Vszeszvescsek. November má 30 dníj. Pojeszénac ali Andrejscsek. Deczember má 31 dníj. Predzimec ali Proszínec Sztolejtni prorok. P ojte eszi moji brátczi, Jasz vám vőpovem nakráczi Kakse bode eto leto. Jeli de ono jalovo ali rodno, Jeli vihérov puno ali mirovno? Vsze to je nám znati nej dáno. Bóg szám nájbole zná, Ka nám po trűdi dati má; Vu nyem sze tak vüpajmo I vsza dobra odnyega csákajmo. Zima. Nede prevelikoga mraza Csi gli sznejg zemlo dugo zakriva Gda sze pokázse zsarko szuncze Rába i Müra razlíjéjo velke vodíne. Szprotoletje. Toplo bode lejpo szprotoletje Ali neprijétno onoga vetrovje, Zimszki oblok neodpri rano Da bi sze prehládo nevarno. Lasztvicza hitro i veszélo pride, Naj szi gnejzdo iziscse. Vticsi sze vu szetvé szkrijejo, Stere sze obilno razsiríjejo. Drevje od czvetja bode lejpo, Da lisztja niti nebos vido. Leto. Leto bo toplo szilje prijétno, Glédao bos vláti na póli veszélo, Szená, otave nakoszís vnogo Stere z trüdom bos vozo domo Rodnovitoszt vszega pouva Obveszeli vasa szrcza. Jeszén. Prijétna lejpa jeszén za letom Nasztáne dén za dnévom. Száda bode puna Vszákoga vérta hizsa Dobícsek naraszté z vszega, Ka hitro oprávis domá. Szejátev. Letino má dobro kukorcza Detelcza, graoka i psenicza Rano oprávlaj delo tvoje, Da bos vido vszega haszke. Neodtégni nyivi gnojá Ne sparaj bráne i plüga, Polszkoga dela je blagoszlov Vért z delavnov drzsinov. Szád. Szadoveno drevje csi szi ocsiszto I dela vu vrtih nejzbojao Bodes vido blagoszlov Vszega, ka szi vcsino z rokov. Vino. Vino bode zadoszta dobro Szkrbi sze priczájti za poszodo, Ne zaműdi dati kolje goriczam Ár trsz nerodí nezvézan. Veter i vihérje. Vszi sze bojíte vetra i vihéra Csi sze bliszka, grmi i trejszka Vrocse leto nede poznalo Vetra i vihéra nevolo Neboj mále vere in bojazen Goszpod je z tebom vu vszem. Nevole. Vnogo ji beteg hitro vmoro Ki szo vzsivali vnogo noro Sto zsivé mertücslivo Nyemi beteg nede na nevolo. Veri vszigdár i nepozábi Mertücslivoszt dá sztaroszt tebi. Opomínanye. Csi de nam Bóg pomágao, nas szlovenszki kalendárium, kak vesznicski tanácsnik v prisesztnom 1904-tom leti z obilnejsim zdrzsétkom sztópi na szvetloszt, kak doszehmao, z kelikim de vunyem zvüna drügí hasznoviti dejl i vrácsenye ti nájvecskrát naprejprihájajócsi betegov z hízsnimi vrásztvami popíszano. Tó de nasim szlovenszkim sziromák pávram na velki haszek, poszebno onim, kí dalecs májo szvoje vracsitele i v pripetjej betega vracsitelszke pomócsi, naime v hüdom vrejmeni z lehkim tálom nemorejo dobiti, szamí szi pa, da k vrácsenyi nerazmijo, pomocsti nemrejo. Záto szmo nakanili vu prísesztni lejttekájaj szlovenszkoga kalendáriuma nasega v tom táli dobre tanácse podeljávati cstitelom onoga, da eden vszáki nikeliko razmi, ka má pri betezsnikovoj poszteli lüblénoga szvojega csiniti i kakda nyemi za Bógom pomocsti. V tom deli do nam na pomócs eden prijátel i dobrocsinitel sziromákov, kí szo kak prószti vesznicski vracsitel zse dugolejt sziromáke vrácsili z tála z homeopátiskim z tála pa z hízsnim vrásztvom. 23 Jubileum sz. Ocso, Leona XIII. Vesz katolicsanszki szvet sze celo leto z poszebnov pazkov v Rim ozira; „vecsni grad“ je neprenehoma napunjen vnozsine tuhincov, romari za romarom pridejo. Tak sze zdi, kak da bi Rim on nebeszki grad bil, od steroga szvéta Mati Cérhev kak zarocsnica, navduzseno szpeva, „kde vráta vszem odprta szo, da kdo zsiví kreposzti vdan, v nebeszko druzsbo tá hiti.“ Kaj je vzrok té poszébne brige, kaj vábi teliko vnozsino v dalésnyi Rim? En imeniten, rejtki zgod, jubileum szvétoga Ocso, Leona XIII; letosz 20. februára je naime 25 let, da szo kak izvoljeni pápa prek vzéli ravnanje szvéte Matere Cérkvi. Mladénci in sztarci, revni in bogátci, podlozsniki in vladári hitijo v Rim, da tam pred sztarczom 94 letnim prikázsejo szvojo podlozsnoszt, da sze z Njimi szkupno veszelijo nad onov csasztjov, stero je szmileni Bog izmed telikimi pápezsami malo-malo steromi vdelil. Szrcé romarov gorkó bije, csi vidijo pápezsov dobrotliv obraz, csi szlisajo njihove mile recsi, csi szprejmejo njih visnji pasztérszki blagoszlov. Da prav prerazumimo in sze vdelézsimo tomi dosztojnomi szplosnomi veszélji, premiszlimo, kaj szo en papa, koga sze tak velika csaszt dosztája, in poszebno, ka szo nam zdasnji pápa, Leon XIII. komi szvet to leto tak veliko szpostovanje dokazsüje. Pápa, kak vszi dobro známo, szo Krisztusov namesztnik, szvéte Cérkvi vidliva gláva; oni szo nas najvisnji vladar, pop in vucsitel. Resz, da szvéto Cérkev szam „vecsni král,“ Krisztus vláda; On je visnji pop, ki se vszak dén szvojemi nebeszkomi Ocsi darüje; On je nas prednji vucsitel. Ali da je nas Zvelicsar nej vszikdar na zemli osztal, je meszto szebé posztavil vidlivoga namesztnika, njemi je dal szvojo vladárszko, dühovno in vucsitelszko oblászt. To dobro znáte, da szo pápa visnji dühovnik in nezmotliv vucsitel; ali pítali bodete: „szo-li pápa vladar?“ Vase pitanje szam naprej znal in zato zse v zacsétki vresznil z onimi recsmi, 24 da XIII. Leo zse 25 let vládajo szvéto Cérkev. Tak je, pápa szo vladar v resznom znamenovanji té recsi, oni szo najzmozsnejsi poglavar, isztinszki kral. Oni imajo najvecs podlozsnikov: njim szo podlozsni vszi katolicsanci celoga szveta. Najzmozsnejsa, ár düsevna je njihova oblaszt, dána od szamoga Bogá, ki je tak pravil Szv. Petri in z Petrom vszem naszlednikom: „Pászi moje ovce“, to je: vodi one, stere szam jaz z mojov krvjov resil. Najbolj sztálno je pápesko králesztvo, ár je szam Bog nasztavil, ki je vszamogocsni szvojo nasztávo podpirati. Szvetszke vláde szo premenlíve, nezagotovne; národi preidejo brez szleda, zmozsni králeszki sztoli sze porüsijo, ali pápeski sztol sztoji devetnájszet szto let, in sztal bode do konca szveta, ár od vszamogocsnega Goszpoda imá obecsanje: „ Jaz szam z vami vsze dnij do koncsanja szveta.“ Pápa szo blázseni vladar; njihovi podlozsniki, verni katolicsanci szo njim zveszti, pripravni za szvojega lubeznivoga krala, csi je potrebno, se szvoj zsitek za áldov prineszti. V znamenje králeszkoga nacsina po izvoljenji vszakoga pápezsa z trojnov kronov, stera sze tiara ismenüje, kronajo. Pétdvajszetletni szpomin kronanja Leona XIII. bomo 3. márciusa szlavíli. Csi bi izmed vász sto dvojil nad toj zsrtvenoj zvesztoszti, naj sze szproba szam, naj ide v Rim z ocsmi videt pravico. Piszatel tej redov je pred trejmi letmi, v jubilejszkom szvétom leti z vogrszkim romarsztvom szrecsen bil nazocsnik biti enoj taksoj navdusenoj vernosztí. Na szveti najvéksa cérkev, bazilika szv. Petra, v steroj 80 jezér lüdih meszto ima, je vszeh sztranszkih národov napunjena bila. Tam szo sztáli Vogri v imenitnoj vnozsini, tam Szlovenci, sterih zmozsen pevszki zbor je prelepo szpeval znáno peszem: „Ti o Maríja, nasa kralica“, tam szo bili Nemci, Belgijci, Francuzi, Italijani in drugi, vszi szo z hrepenécsim szrcom csakali szvojega szplosnoga vladára. Na ednok sze krics vzdigne, steri sze, kak sumécsi valovi, razsiri in vedno glasznejse doni. 90 let sztaroga pápezsa, Leona XIII. szo prineszli na viszokom troni iz Vatikana, iz pápeske palacse. Nej je mocsi té prizov popiszati, to szamo on celo prerazumi, ki je szrecsen bil videti in szlisati. Nerzmerna vnozsina je z glasznim veszeljom pozdrávlala szvojega krála, in krics po vszeh redni jezikak sze je v en glász vtopil, kak nestevilni potoki v edno zmozsno vodo pritecséjo, in med vszemi je predonil krics Italijanov: „Evvira il re pápa“, „Bog zsivi pápeskoga krála.“ Vszi szo roké proti Njim prosztirali, radi bi k njim hitili, kak deca hrepenécse zselijo 25 materno krilo, in neznam povedati, je-li to pozdravlanje bolj ginlévo bilo, ali pa videti od veszeljo szkuznáte ocsi cele vnozsine. Pápa szo z prijaznim poszmehjom glédali to radoszt, vmesz sze vzdignili, kak da bi vsze blizse szvojemi ocsinszkomi szrci steli pritiszniti, in zopet od sztaroszti na tron nagnoli, z dezsnicov pa nepresztanoma blagoszlov delili. Pri oltári, ki je na grobi szv. Petra posztávlen, szo molili, potem pa vszred vijolicsno in rdecso oblecsenoga szpremsztva szo szv. Ocsa v sznezsno belim oblecsi vszprejéli poszlanike vszeh národov. K vszakomi szo imeli lepe recsi. Szocsutno szo izpitávali dühovnike od szvojih vernih; prijazno szlisali prosnje ocsdelov za szvojo rodovino, mater za szvojo decsico. Tü szo bozsali, roko polozsili na glavé neduzsne decsice, tam szo prijazno zgovarjali z polodelcom, ki je v prosztoj obleki med drágo oblecsenov goszpodov sztal. Po szlovesznom szprejémi szo blagoszlov delíli, naszlednje pa po isztoj poti szred szpodobnik szrcsni pozdravov odisli. — Ovo, to je práva podlozsinszka lübeznoszt! Da szo pápa tak szlávni vladár, tak lubeznivi Ocsa, zato tudi je nasa szvéta duzsnoszt Nyih szpostüvati. Ali Leo XIII., kak pápa, szo se v drügom sziri v najvéksoj meri nase poszébne lübezni vredni, ár sze njihove ocsinszke ocsi na vesz katolicsanszki szvet szkrblivo obrácsajo, kak sze szuncsni zsarki po vszoj zemli razgrinjajo. Nega dezséle, ni národa, steri bi nej csütil njihovo lübeznoszt, na steroga bi szv. Ocsa nej pazko imeli, kelikokrát vidijo, de szo v nevoli, in steroga veszelji bi nej delnik bili. Nej je mogocsno vsza njihova dobrotliva dela razpraviti, jedini vszeveden Bog zná one dobrotlivoszti, stere szo v szvojem pétdvajszetletnom vladanji vcsinili. Izmed nestevilnimi szamo nistere scsémo pokázati. Szkrbno sze trüdijo od zacsétka pápestva szvojega, da zapoved Krisztusa: „Idocsi vcsite vsze národe“ sze szpuni. Kak najprednji csuvár Krisztusovoga vecseznjá, z velikimi zsrtvami dájo gori posztaviti bogoszlovnice za miszionárje, kí sze izven szvétoga bogoszlovja i jezike divjih národov vcsijo, in potem je posílajo v najdalésnje krajine Ausztrálije', Afrike, Ázsije, da tam z zsítka nevarnosztjov glászijo recs bozsjo, divje národe resijo od vecsnoga szkvarjenja. Vcsaszi v zacsétki szvoje vláde szo vredili dela katolicsanov na Skotszkom, v Svájci, v Ameriki in vszepovszod, kak sze je v steroj dezséli vkorenila katolicsanszka vera, szo skofije posztavili. 26 Na Vogrszko dezsélo poszebno szkrb noszijo, rávno tak, kak szo i njihovi predniki jo v vszakoj nevoli pomágali. Kod je leta 1888. na njihovo zlato meso doszta vogrov romalo v Rim, szo je pohvalili in na pobozsnoszt szvojih preddedov pobüdjávali. Leta 1886-ga n dvesztoletni szpomin, da szo glávno meszto vogrszko od türkov odszlobodili, szo pápa v lepom piszmi dokáz dáli szvoje szkrblívoszti. Zselijo, da bi právde domovine bilé v szoglászji z bozsjim ravnanjom, sztarise proszijo, naj deco nedávajo v neverne sole, in na szlednje vsze blagoszlovijo. Leto 1896. szo szpodobno lepo okrozsnico proszlali. Pri szrci szo njim szlovenszki rodovi. Leta 1880. szo prelepo okrozsnico izdali, v steroj szo navduzseno szlovili velike zaszluge szvétim bratov, Cirila in Metodo, ki szta v domácsem jeziki Szlovenom právo vero glaszila. V toj okrozsnici szo dolocsili, da sze szmejo po celom katolicsanszkom szveti na csaszt szv. Cirili in Metodi oltári posztaviti, cerkve zidati, szvéte mese szluzsiti. V isztom leti in v poszlednjih letah szo vecs shofij nasztavili pri szlovenszkih narodoh. In Szlovenci szo zahvalni bili szv. Ocsi za szkázane dobrote. Leta 1881. jih je velika vnozsina romalá k apostolszkomi sztoli v Rim in sze je zahválila za pretlepo okrozsnico. V szpomin toga potovanja szo szv. Ocsa v cérkvi Szv. Klementa ob szvojim sztroskam v csaszt szv. Cirila novi oltár dáli posztaviti, tu naime pocsivajo szvéti osztanki toga szlovenszkoga szvetnika. V nemskom je pred 30 letmi vecsina luteránov mocsno pregánjala katolicsance is skofe in pope szo v vozo vrgli, vrlo katolicsanszko lüdsztvo pa mantrali. Szvéti Ocsa szo leta 1887. po dugoj boriji preganjanim katolicsanom mir szpravili, da szlobodno katolicsanci vadlüjejo szvojo vero, in od toga csasza je katolicsanszko zsivlenje v Nemskom vkorenilo, okrepilo, tak da mocsnejse sztoji, kak kde koli. Tak vszesztranszko je delovanje nasega visnjega cerkvenoga pasztira. Zato sze tüdi szpostlivo in zaupno v njih ozávajo i poszvetni vladári. Leta 1885. je med Nemskov vladov in Spanijov za volo Karolinszkih otokov v Tihom Morji, zse szkoro boj nasztano. Naszlednje szo sze li tak szporazumeli, da oproszijo modroga Leona XIII. naj jih pomirijo. In prav, se v isztom leti szo sz. Ocsa po modrom vdarki obej sztráni nadosztili in pomirili. Veszelje je obislo spanijszko kralico, da sze je prepir tak szrecsno poravnal. Za nistere meszece sze njej szin narodo, in je pápezsa oproszla za botro, in v szvojoj dezséli z vszov mocs- 27 jov v obrambo vzéla katolicsanszko vero proti szlobodno zidarom. Veszelili szo sze nad tem pomirenji i szv. Ocsa; v szpomin toga dogodka szo iz zláta in szrebra dáli napraviti szvetinjov, na ednom kráji szvojo doprszno podobo, na ovojsa sztráni pa podobo, predsztávlajocso szvéto cérkev, kak nemsko vládo in Spanijo miri. Poszlüsajo njih i poganszki vladári. Na Japonszkom, kde je szv. Ferenc Kszaverijanszki prvikrát evangelium predgal, szo pápa v lepih piszmah prepricsali vladára, da je na njega velika koriszt, csi dopüszti mirno razsirjavanje katolicsanszke vere, stera to vcsi, da lüdjé nej szamo bogábojécsi bodejo, nego i szrcsno sze podlozsijo vladarom, szpostüjejo drzsávne in bogajo naprej posztávlene. Szamo dvej drzsávi szta nezahválnivi proti szv. Ocsi: Franczuska in Italíjanska. Pa je Italijanska drzsáva najblizsje k pápezsi, to szo tüdi najbolj lübili. Ali zsalibog, doszkrát sze zgodi, da szo rávno lásztna deca najbolj nezahválni proti sztarisam. Proszto lüdsztvo je na vékse dobro, ali vládo szo szlobodno zidári in druge brezbozsne druzsbe, kak zgrablive sztvari, med szvoje skrample vzéli in z vszov mocsjoz preganjajo naso szvéto vero, in z papezsom zdruzseno lüdsztvo. V taksih okolinah szv. Ocsa nemorejo drügo vcsiniti, kak lüdsztvo na pobozsnoszt, na sztálnoszt pobudjavati in varno opominati, da csi sze v solaj nemorejo vcsiti pravice szvéte vere, naj gosztokrat hodojo v cérkev, tam szebé in szvojo deco od hüdobíje nevere obvarjejo. Tej nezahvalnivi drzsavi gotovo ne vneszéta bozsjo hastigo. Italijanszka drzsáva sze razszipáva, kak odvézani sznop; Franczuska pa, stera Njihovo veszélo jubilejszko leto z tem zsaloszti, da szamosztance dobrodelne prezsené z sde in domovine; v neverne sole se bolj brezbozsne vucsitele posztavi, kde je deci prepovedano se to recs povedati: „Bog“. Da je pobozsnoszt vszáke drzsáve podloga, in tá vláda scsé Bogá pregnati, zato sze tudi priblizsáva k gotovoj szmriti, in csi sze pri csaszi ne szpokori, bozsja szrditoszt jo izbrise iz zemlé, ár „bozsji mlini pomali melejo, ali gotovno“. In te bodo szv. Ocsa z szkuznámi ocsmi poznávlali Zvelicsara recsi: „Jeruzalem, Jeruzalem, ki moris proroke in kamenüjes one, ki sze k tebi posílajo: kelikokrát szem stel vküp szpraviti otroke tvoje, kak kokos vküp szprávla piscsance pod szvoje peroti, in nej szte steli: ovo nihá sze vam hizsa vasa zapüscsena“. (Mát. 23, 37. 38.) Kak najvisji dühovnik, doszta molijo za vszo cslovecsansztvo. Kelikokrát szlenejo trepetajocs szvoje roké pred grobom szv. 28 Petra, zatopijo sze v molítev, z obrazom dotíkajo mrzli kamen in sze v gorécsi prosnyaj szpominajo iz szvojih podlozsnikov. Zselno zselíjo, da bi sze vesz katolicsanszki szvet v gorecsoj molitvi zjedinil. Neprenehona priporocsajo denésjemi mlácsnomi szvetipobozsnoszt preszvétoga Szrcá Jezusovoga, to, „gorécse ognjiscse lübeznoszti“ in nyihova szrcsna zsela je, da bi od kraja zemlé caszt in szláva donela bozsjemi Szrci. Pozávlajo nász na poszebno csescsenje blázsene Device Maríje, kralice szv. rozsnoga venca. Szlovencom je poszebno lübezniva pobozsnoszt do szv. Matere bozsje; známo, da z veszéljom obiszhávajo na njeno csaszt poszvecsene cérkvi, z pobozsnosztjov molijo na csíszlo, od Marijinih peszmih doníjo cerkvi in polé. Csi pa szvéti Ocsa nam se bolj priporácsajo to pobozsnoszt, opravlajmo jo se z veksov gocsnosztjov. Tüdi povéksati hítijo csaszt szv. Jozsefa, ki za Marijov najblizsje sztojí k preszvétomi Szrci Jezusovemi. Szkrbno sze trüdijo, da sze katolicsánszko zsivlenje okrepi, in na té námen nam pazko porocsijo bratovcsine in drüzsbe: bratovcsino preszvétoga Szrcá Jezusa in Marije, druzsbe Marijine, trétji réd szv. Franciska, da mrzla szrca ogrejejo in prepricsanoszt katolicsanszko ozsivíjo med vszemi sztáni. Izven verszkogva zsivlenja sze trüdijo i z druzsbenim. Nej zobszton, da njih imemijejo „szvetloszt íz nébe“ (lumen de celo); resz, csi preglednemo pétdvajszet letno delovanje Leona XIII. moremo praviti, da szo Oni szvetloszt, ki razszvetli kmicsnoszt neznanoszti in nevere; szvetloszt iz nébe stera blagodelno vzsgé dobra szrcá; szvetloszt, stera szvoje ozsivécse tráke po vszoj zemli razleva nej szamo katolicsancom, nego i nevernim. Szv. Ocsa vidijo, da szo krivi návuki pogübonoszni drzsávam. Ki zametáva szvéto cérkev, on tüdi drzsavno oblászt ne bode postüval. Csi pazlivo preberémo zgodovino nasega veka, vidimo, da nevernoszt nepostüje ni oltára, ni kraleszkoga sztola. Prve leta Leonovoga vládanja szta dva razbojnika vdarila na nemskoga caszara: ruszkoga cára szo nezadovolniki vmorili; pred nisteri letmi szo anarkiszti bujli italijanszkoga krála; z zsalosztnim szrcom se pomnimo, da je brezbozsni hüdodelnik vmoril naso kralico, Elizabeto. Pápa szo záto zse leta 1881. opominali vladáre, naj podpirajo szvéto cérkev, stera je jedina zagotovnoszt proti razvuzdanoszti; leta 1885. pa szo v drugoj okrozsnici pokázali, kaj je razmerje med cirkvov in drzsavov, in da nasz szvéta cérkev tüdi v doszézsenji csaszne szrecse pomága. 29 V zdanjem nevernom csaszi vidimo, da delavci predoszta trpijo. Isztina, nekolíko szo szi delavci szami krivi, ár oni bogáte scséjo posznemati, po njihovih razmerah zsiveti, sze nosziti; ali z drügoga kraja szo krivi tüdi trdoszrcsní goszpodári. Izven toga se brezvesztni szleparje lüdsztvo zapelávajo, podpihujejo, naj sze vzdignejo proti bogátcom, in z tem neznano lüdsztvo od dela in od krüha szprávijo. Szv. Ocsa szo to dobro zapazili, in da mir lübíjo, pa z ednim tüdi poszebno szkrb imájo na delavce, leta 1891. szo v prelepoj okrozsnici razjasznili, da szta delavec in goszpodár eden na ovoga zavézana, da szamo te blázseno zsivíta, csi vszaki szpuni szvojo duzsnoszt, kak szvéta vera zapovedáva: csi delavec bode pokoren, veren, goszpodár pa njemi dá, ka sze delavca dosztája, njega lübi, szpostüje, kak szvojega brata v Krisztusi. In kde szvétoga Ocso recsi szledíjo, tam szo delavci mirni in zadovolni. Kde pa zavrzsejo, tam je vszikdar prepir, delavci szo nezadovolni manjáki bi radi vzsivali, ka szi szkrbni delavci z trüdom szprávijo; tam zavrzsejo vero, zsivijo, kak néme sztvari, tam kak ropar, notri vdári tak zváni szoczializmus, nezadovolscsina in z njem vsze nevde. In kaj szv. Ocsa vcsijo, tüdi z djánjom potrdijo. Nega velikoga szvétka, kda bi jezere nej delíli med sziromasko lüdsztvo, csi li szami iz dárov zsivijo. Na bolnice, na hizse sziromaske szto pa szto jezir dájo in nezgodi sze velika neszrecsa na szveti, kde bi nej Oni prvi bili pri pomaganji. Sto bi nej z gorécsnov lübeznosztjov miszlil na tak dobroga, miloszrcsnoga Ocso? Njihova najvéksa csaszt, velika modroszt njim pred vszemi postovanje pobüdjáva, tak da jih se protivniki morejo csasztiti. Protivniki? bodete zdrzno pitali. Pa tak dobri Ocsa tüdi imájo protivnike? Zsalíbog tak, je; in csi szi to premiszlimi, zsaloszt nam prebodne szrcé. Nej li, predrági csitálci, bi nasz neizmerna zsaloszt obisla, csi bi szlisali od koga, da szo vase sztarise, vasega ocso porobili, njim vérsztvo vzéli, nyim szamo edno teszno klet niháli, naj od tod glédajo, kak ropari njihovo vrednoszt zaprávlajo?! Nej li bi vsze vcsinili, da bi jih se z nevarnosztjov zsitka szvojega odszloboditi? Vidite, jaz vam szpodobno zsalosztno pravico naznanim, morebiti jo i vi znáte, da szo nas lübeznivi Ocsa, Krisztusov namesztnik, katolicsanszkoga szveta kral — voznik. Leta 1870. szo brezbozsne roké, od satana napihani szlobodnozídari po szili vzéli pápezsi Rim, steri je czeli njihov bil, v sterom vsaki sztüdenec, vsaka sola, vsaka bolnicza, vsaka cérkev imá napiszek, da szo 30 jo eden ali ov pápa posztavili; vzéli szo od nyih se palacso, po iméní Kvirinál; vzéli szo nyim haj szo okoli Rima imeli, celo vlado, in szamo szo nyim vatikánszko palacso niháli. Leon XIII. szo zse pétdvajszti let v toj hizsi, in nikdar ni edne sztopinje ne vcsinijo iz Vatikána. In navzlic toga veszelo trpijo, ár dobro znájo, da Jezus Krisztus, koga szo namesztnik, njim szamo do csasza püszti trpeti, zato da nyim vsledi tem vacsno diko dá. Mí sze z tem veksov lübeznosztjov sztrinjajmo k pápezsi in z tem veksov pobozsnosztjov molimo „za szlobodscsino in vzvisanje szvéte Matere Cérkvi.“ Hüdi düh in njegovi szlugi: neverniki jih odürjávajo. In nad tem delom sze ne zburkajmo. Nas Goszpod, Jezus Krisztus je vszákomi dobro vcsino, in nezaválni zsidovje szo ga pregánjali, naslednje pa vmorili. Protivniki nase szvéte vere, neprijátli Krisztusa, tak zváni szlobodno zidári, razkolniki, neverniki, in Bog zná, keliko jih je, — szo vszi szovrázsniki szvétoga Ocséta. Sza je Krisztus szam pravil: „Csi szo mené preganjali, i vász bodo preganjali“. Dobro imenüjemo Leona XIII. za „szvetloszt iz nébe“ (lumen de coelo). Szunce je tüdi lepo na nébi, blagodejno za vesz szvet, ár nam toplocso in szvetloszt dá: ali roparje, hudodelniki szovrácsijo szvetloszt, kmico iscsejo. Ali zobsztojm je vsze pregánjanje, szvéta Cérkev je zse doszta vékse pregánjene szlavno prezsivíla, in prezsivi tüdi da peklenszka vráta szvéto cerkev in njeno glavo nikdár nepremorejo. Csi peklénszka mocs proti pápezsi dela, dobri katolicsanci jih iz szrcá lübijo. Leta 1888. szo zlato meso darovali, in celoga szveta szo sze dobri katolicsanczi v Rim pascsili, da njim szvojo zahvalnoszt pokázsejo. Od vszeli sztráni szo posílali csasztitke in lepe dáre v znaménje szpostovanja, in k nyim szo sze zdruzsili k szvojimi dári tüdi nemski caszar, ruszki cár, angleska kralica, se turszki szultan in kitojszki czaszar. Szv. Ocsa szo pa té dári na miszijone in sziromáke razdelili. Se bolj plamtécso zahválnoszt szo dokázati csasztilci leta 1893. kda szo pápa pétdeszétletnico szvojega skofijsztva obhájali. Doszta vékse razmere je bilo szlavlenje v szvétom jubilejszkom leti (1900). Letosz pa na vrih kipi plamtecse veszélje. Nega národa, ni sztána, ki bi sze zahvalno nej oziral na szv. Ocso. Szlovenci! Kda sze v tom szlávnom leti vszi veszelijo z szvétim Ocsom, iz obcsinszkoga veszélja mi tüdi ne szmemo izosztáti. Drugi z tem dokázsejo szvojo podlozsnoszt Njihovi Szvétoszti, da nyim v csaszt szlavnoszti nasztávlajo, tam nyihove 31 jákoszti, nyihovo delovanje dícsijo. Mi na to nemamo prilike, ali lehko jih se doszta bolj vredno csasztímo. Pobozsni verni tak obszlüzsávajo to szlávno leto, da szvoje obhajilo, szvéto precsiscsávanje na namen szv. Ocso Bogi zrocsijo. To prelepo navado i mi lehko vdomácsimo; doszta koriszti z njim szprávimo preganjanomi szv. Ocsi. Poszebno pa molimo gosztokrát za Njih, in njim oblübimo, da szv. Matere Cérkvi zveszti otroki osztánemo, bozsje návuke verno zdrzsimo, da szvétomi Ocsi strinjeni, zveszti osztánemo do szmrti. Zjedinjmo sze i mi z csütejnjem celoga katolicsansztva, miszlimo dosztakrát z recsmi milodonécse szlávne peszmi pápeske na ono imenitno meszto, kde v poniznoszti veliki Sze glaszijo vszi jeziki: Blagoszlov szvetomi Ocsi, Dáj blagoszlov Bog nyim daj! Dobri tanácsi szo dragsi od zláta. H. N. Düso i teilo tvoje csiszto drzsi, tak tüdi gvant, sztanyé, pohizstvo i vsze ka más; ár je csísztoucsa na pon zdrávja. Velka okna daj delati i szkrbno lüftaj vszáki dén hizso. V toplom zimszkom dnévi tüdni lüftaj stale i pivnico med pou dnévom. Zdrav cslovek naj vszáko hráno jej, szamo pokvarjeno nei. Krüj naj bode dobro omeseni, dobro genyeni i dobro pecseni. Decza naj szliv goscsic jedro nejeijo, nikse nepoznáne bombleke ali jagode. Ne jej gobe, stere nepoznas! Zsgaricza, nezreli szád i czigári szo deczi szmrten csemér. Tüdi je nevarno málomi deteti kávo dati; od küjanih makovih jezsicz pa pamet zgübí. Ziglov i zniksim zselezom zobé ne treibi. Iglo ali peineze vu vüszta ne zemi, ár szo zse dosztim lűdeim po guti doli vuisli i nyé vmourili. V zimi mrzlo zselezo obleznoti, tak tüdi z zsveplenov spiczov szi vüho dregati je nevarno. — Vüho tak pucaj, ka na takso 32 iglon kak zsenszke vu vlaszáj noszijo (hajtü, harnodl) na okrouglom konczi roubecz zaszüknesi vüho vö brisi. Meiszecz naj na deite ne szveiti. Vu szunce glédati, vu mráki sivati ali csteti je nevarno. Nouvo rodjeno deite od velke szvetloscse skrlécse gráta. Záto more hizsa temna biti. Nousz deteti csiszto drzsi, ovacsi de frkalo. Stero deite pa zse po stiraj hodi, tiszto vszáki vecsér szkoupaj i z csisztim teilom szpát deni. Zamázano teilo i zamazani gvant nedá szladko pocsivati. Teszen i tüdi zeléni gvant je zse doszta lüdi tezsko betezsne vcsinilo. Bleidi, betezsaszti lüdjé naj v zimi prav toplo varjejo cservou, nogé. Cse pa vö idejo, naj szi na sinyek sál ali roubecz zvézsejo. V leti bousz hodi i v lejkom platenom gvanti. Cse ti je vroucse, nepíj náglo mrzlo pitvine, vu czug neidi, na hladno zemlo szi ne szedi, ne lezsi, vu mrzlo vodou neidi, ár szo to szmrtne nevarnoszti. Nájvecs betegov szhája cse sze prehladimo, cse szi zsalodecz pokvárimo i cse ki csiszto nedrzsimo teilo, gvant i sztanyé. Vu najvecs betegoj haszni dobra govenszka ali kokosecsa zsupa (ali ne masztna), szládko mleiko kühano, i vu etij hránoj ráiz. Szlive i skloicze vküp kühane szkoro vszákomi betezsniki jáko hasznijo. Cse ozdrávlenoga betezsnika nepresztanoma velki glád mantrá, steroga zse z niksov hránov nemre vtisati, dajte nyemi kühane ali ocvreite belicze jeszti, ali ne prevecs. Cse kraszto ali rano más, ali cse te müha ali küscsar vgrizne, pavocsine gori nedeivaj, nego rano dobro vöpoczéczaj i z csisztov czotov zavézsi. Rane, piscsáice i szrbescsicze je nevarno z zamázanimi prszti i nohéti skrábati, ár sze zná krv ocsemeriti i tak znás na czeilo zsivlenye koudis posztániti ali szám szebé vmoriti. Záto rano dobro vösztiszkaj, kraszte doli ne trgaj, leki cse te szrbí, mazsi jo szlinami. Szline brezi potreibcsine ne plüvaj, ár ti znájo plücsa prhneti. Auszczeranoga, hepticsnoga csloveka szlini sze po plüvanyi vu lüft párijo i takse vu szébe dihati je szmrtna nevarnoszt. Vu zgrablivom betegi mreitoga csloveka gvant nenoszi, posztelino nenüczaj. Nájbole nevarni zgrablivi betegi szo tifusz, difteritisz, i bobinke ali oszepnicze i trahoma. Cseszi namrzno, neidi k toploj pécsi, niti z mrzlim gvantom i rokami sze k málomi deteti ne priblizsávoj, ne primaj je, ne 33 küsüj i v mrzle ali olazsne (czoticze) plenicze je nedeni. Na náglo deite neodsztavi, leki je navádjaj naj z prv czajta na dén dvakrat z glazsa czécza, zz eden tjeden 3 krat, potom pa 4 krát i. t. d. Deczo navádjaj, naj potrebcsine nazáj nezadrzsávajo, ár de szé nyim nazáj gori vu krv rivalo i bleidi, nevolni grátajo. Cse szi jako trüden, opesani, koupaj sze, ali szi pou vöre vu mlácsnoj vodi nogé mocsaj. Cse szi szi z mrzlimi nogami v posztelo légao, nogé szi hitro lejko szegrejes, cse odeivke on tao, steroga szi prouti glávi meo i z gornyim teilom szegreo, na nogé pokrijes, i to 3—4 krát ponovis. Cse te jáko doli goni i cservou boli, dokecs od doktora pomoucs dobis, na szegreti czigeo szi szedi ali lezsi, na cservou pa szegreti pokriváti czigeo ali pokrivács deni i koprov thei pí. Cse te med jelom kaseo ali kihanye mantrá, te malo czapo nazáj drzsi i neodühávaj. Czuker i szladkoucse zobé i zsalodecz kvárijo. Steromi deteti zobjé zácsajo raszti, nedaj nyemi z figovim korénom cselüszti ribati, bole vecskrát piscsecso ali kokosecso csonto na steroj naj tüdi malo meszá bode. Zsilavo meszou, nikse gozcsicze i nikaj, ka dobro nezgrizés, niti vroucso hráno ne pozsiraj, ribe pa pazlivo jej; tak sze velkij mouk i szmrtne neszrecse, resis. Tréslikovo trávo (ezerjófű), koper, beili szklez, lipovo i bezovo (zobovo) czvetje vszigdár mei pri hizsi, stere szo prouti vnougim betegom nepreczenyena vrásztva. Velko zséjo z szlatkim kühanim mleikom, ali szirotkov i z limonádov lejko vgaszis. — Limonáda sze z czitrone napraviti má etak: Edno czitrono na sztouli dobro zmusdsi i te na dvoje vreizsi. Vu preczi velko kupiczo, ne czelou fertao litra, 3 falácske czukra deni kak ori velke, na tou vlej sztüdencsno csiszto vodou i gda sze czuker raztopi, te pou czitrone notri zozsmicsi, gori zmeisaj i betezsniki piti daj, naj ga hladi cse vrocsino má. — Cse pa betezsnika mraz tere, te pa na meszto mrzle, preczi toplo vodou vlijémo na czuker i te czitrono. To je te toplo limonáda. Z ognyom, z püksenim práhom, z patroni, kapszlni i pistolami sze zse dosztafárti escse tim nájprilicsneisim lüdim doszta neszrecse i zsaloszti pripetilo. Cse sze gvant na tebi vuzsgé, frisko szi doli lezsi i po szrtéli sze válaj i tak za pomoucs kricsí. Nebeizsi, ovacsi zgoris. 34 Ténto lizati, gummi grizti, pisznivi krüh ali pisznivi poszüseni szád jeszti, je jáko nevarno. Prvle kak beili scsipek ali drüge rouzse pridehnes, poglednije, cse nega na nyih kakse sztvári. Gda jagode berés kre grmouvja, pazi, naj te kacsa nevgrizne. Z trobelike naj decza zsveglé nedalajo, ár je tou szmrten csemér. Z kácseczom sze zmenyati ali mlecsecza lampase na drüge pihati je nevarno, ár cse vu okou pride, oszlepne. Tüdi je nevarno z kaményom lücsati. Niti po glávi, niti v hrbet ali v cservou nevdari nikoga, ár ali na teilo, ali na düso gledoucs zná koudis grátati ali mreiti. Blüzi k masinom, k mlinszkim potácsom idti, na zselezniczi nad okno glavou vö potisznoti, tak tüdi z mácskami, z pszi, konyi i zsivinov sze spáiszati je nevarno. Psze i mácske negladi pa potom szvoje vlaszé i bajuszi, ár do sze ti vómiszili i plesivi bodes. Gda pléses, tak je dosztojno naj kranscsák doli zemes, czigáre te nekádi, z rokami ne plahocsi naj neszrecse ne naprávis. Auszceronga, to je szühi beteg ali heptiko i doszta zgrablivij betegov sze tak dale dáva i plodi, ka lüdjé vu osztarijaj z szvoje kupicze drügim piti dávajo. — Naj szneha na gosztűvanyi lüdi tüdi neküsüje. Trobino obszlüzsávati, kak nedosztojno i nevarno navadilo tüdi trbej tánehati. Vszáko nedelo szi csiszti plateni gvant obleicsi i kak najvecskrát sze koupaj, poszebno pa v leti. V mlakaj, poszebno pa gde szo pijajcze, sze nekoupaj. Sztári cslovek pa naj neide v mrzlo vodou, ár ga bozsi zslak vdári. Cse szi betezsen, idi k doktori i nej k kuruzszloszkoj babi, stere kácseczovo mleiko, rasztove gobe, zsábje kouzse i küscsarove belicze szo zse doszta lüdi vmourila. — Povej doktori tvoj beteg po praviczi i vrásztvo pouleg réda nüczaj, ovacsi szám szebi kvár vcsinis. Cse te ognya ali povodna neszrecsa doszégne, pascsi sze resiti tiszto, ka ti je nájdragse i potrebneise, to je: tvojo familio, peineze, piszma, gvant, posztelino i zsivino i za szilo sztrosek. Cse sze ti mászt vuzsgé, vrzsi notri melo ali pepéo ali jo pokríj. Cse sze pa v rouri szaje vuzsgéjo, namocsi edno ponyávo, ali günyo (koczo) ali poplon, ali gouszko i nad rour je doli püszti. Czompeznije, vörkanye, obránye i szküsnyáve nega i to cseden cslovek nevörje. Cse szi vecsér prevecs Zsalodecz obtersimo, te szi mrzle czape gori denmo i szi vszigdár na právi kraj 35 lezsmo; ovacsi cse sze zsalodecz nemre dobro gibati i krv rédno tecsti, te teilo malo czajta oddrevenei i satrinszki lüdjé te tak právijo, ka je nyé szküsnyáva phála. — Nepozábi, ka krátka vecsérja dá dugo zsivlenye. Dobra sztüdenczna voda je kralicza vsze pitvine. Záto sztüdenczi brezsno meszto napravi, kak náj dale kraj od gnojá i gnojsnicze. Vszigdár k Gyürjovomi edno grüdo szoli notri püszti. Gda szneig, descs ide ali vöter pise, pokrij ga, naj szmeti v nyega nekáplejo. Puczaj ga pa vszigdár med mesami, to je k Stevan královomi. Mála decza naj v hizsi goliglavi bodo; ár cse je nyé gláva prevecs toplo vszigdár pokrita, notri zoszükana i nei csiszto vecskrát zeprána, vlaszjé pa nei pocseszani, tak gláva krasztava gráta, vüha do nyim tekla i ocsi sze nyim tüdi znájo pokváriti; vu vlaszé sze pa gnide szprávijo. Graj i drűga dugoványa naj decza szi vu nousz ali vüha ne tiszkajo, eden ovomi vu vüha nepihajo ali nedregajo, ár je jáko nevarno. Deczi Becs nekázsi, to je nyé za glavou gori nezdégávaj i z nyimi nezvouni, ár sze nyim zlehka sinyek vtrgne. Na spicze pazi, naj decza do nyih nepridejo. — Prevecs doszta neszrecse sze zse zgodilo po tom, ka szo sztarisje málo deczo v hizso zaklenoli i zdoumi odisli. Deczi nedaj peineze, ne návadjaj nyé na czuker i drüge mendicze, nedopüszti nyim po nocsi langivati i sze potepati, ár pogübijo düsevno i telovno zdrávje i na touvajszko pout sztoupijo. Pred deczov sze z zsenov ne kreigaj, ne navolivaj, ne preklinyaj, neszramno i nedosztojno negucsi, ne lazsi! Ovacsi je skolnikov i dühovnikov trüd zobsztojnszki. Gda v zseleznoj pécsi ali sparherti odküris, nezatekni roura, ár sze vszi znáte zadüsiti. Tüdi sze tak zná zgoditi, cse v taksoj hizsí szpis, stere szteine mort escse nei szühi. Cse szkem gucsis, ne sztoupi tak blüzi, ka bi na nyega dihao; glédaj nyemi v ocsi i glaszno gucsi. Tvoji nájvéksi dobrocsinitelje szo sztarisje, skolnik i dühovnik, steri sze za tvoj oremeniti i vekivecsen haszek szkrbijo. Bojdi nyim zahválen i moli za nyé, cse scsés dugo i szrecsno zsiveti tü na zemli. Cse ides k szpouvedi, vüszta szi csiszto zeperi i po pouti nekádi. Nepozábi, ka pri szpouvedi obecsas, tiszto mores zdrzsati. Ka ti valájo tvoje molitve, poszti, cse lazses, noris, drüge 36 lüdi simfas, ogrizávas, nyim kvár delas i preklinyas? Bougi je prijetneisa pokornoszt leki áldov! — Sztára pravicza je, ka eden krivicsen krajczar pozsré devétdeszétdevét pravicsnij. Tak zsivi i szvoje duzsnoszti szpunyávaj, ka bos na veszélje tvojim sztarisom, na postenyé souli, szvétoj materi czérkvi, tvojoj vészi i domovini. Cse te neszrecsa doszégne, neidi sze nevoulivatinam, — k kamni i dreivi, nego pomoli sze k Bougi, ki z ednov rokouv zeme, pobije, zdvema pa dá i blagoszlovi. Szvéto piszmo veli, ka Boug do strtoga pokoleinya kastiga grehe ocsákov, steri nyega bantüjejo i zapovedi nyegove ne zdrzsávajo, — ali miloscso csiní do jezero pokoleny z tisztimi, ki nyega lübijo i zapouvedi nyegve zdrzsávajo. Neidi vu lüczke országe kincse iszkat, stere je dober Boug vu eto zemlo szkrio. Glédaj! vszáko szadoveno dreivo i trsz je zláta vretina. Pouvajte kak nájvecs trszja, szadovenoga drevja, ribizl, egres, lesnyeke; po goricskom oreje, gosztanye; kre vodé pa pantovecz. Roje pa naj vszáki vért pouva! Ne hodi v Szlavonio i vu Ameriko sze ne trüczaj, ár je zse doszta nasij vértov kak koudisje tam odned nazáj domo prislo. Grünte na porgo z kaszinszkimi peinezi ne küpüvaj, ovacsi i tiszto znás zgübiti, ka szi prvle meo. Ne vértivaj na oupak, ka bi szilje po 6 ali 7 rainski odao, otroube i zámecsko pa po 6 ali 7 rainski nazáj küpüvao. Küpleni otroubje i zámecska szo z véksim tálom práhsnate, britke, ár szo dosztakrát med nyé szemleti lázski gosztanye i zbrignyeni zemleti zsalod zmeisani, ali je pa z kaksega pokvarjenoga szilja mela, stere zsivina nescse jeszti i od nyih tüdi obetezsá. — Záto, cse je szilje fál, ne odaj je leki krmi ráj szvinyé, zsivino i küre. Eti vszigdár dobro ceino májó, poszebno pa piscsanci, rece i belice, za stere vszigdár leipe gotove peneze dobis i z temi szi más küpíti, ka ti je potreibno. Psenica, jecsmen, proszou szo nájbole szidosztna, záto je obdrzsi i ráj kukurco i hajdino odaj. Nepozábi, ka gde, kasze bogate gracsüjejo, tam lüdsztvo koudisko gracsüje. Záto ne spekuleraj, kak bi peineze na pouszodo doubo, nego kak szi je más z postenim tálom pripraviti i sparati. Ne okráti tvojo deczo z tem, ka prvomi deteti velko herbijo, 37 szebi pa auszcug zagvüsas, ár z tem drügim prokletsztvo, szebi pa do szmrti szkrb i zsaloszt szprávis. Cse vecs deczé más, daj je mestrijo vcsiti i nedopüszti nyim grünt na mále falácske szi raztálati; — i opominaj je, naj sze ne právdajo, nego naj vu bozsem méri í szlozsnoszti zsivéjo. Szkrbno csti dobre knige i czajtunge, z sterij sze doszta dobroga i hasznovitoga navcsis, ár tak z csednosztjov bos doszta lezsi zsivo. Lübi eto domovino, za stero szo nasi ocsáczje vu jezero letaj tak doszta krvi prelejali, nám jo obránili i kak herbijo nam preik dáli. — Pouleg maternoga jezika ti pa nájlüblenesi bode vogrszki to je domovinszki jezik. Znás ka znamenüje domovinszka ardécsa — beila — zeléna zasztva? Beila fárba znamenüje csiszto vöro i neduzsnoszt; zeléna mocsno, sztálno vüpanye, i ardécsa vszigpár gorécso lübao. To szo tri bozsánszke jákoszti. Vszáki cslovek zselei blázseni bidti na tom i na ovom szveiti. Záto cse ti tüdi blázseni scsés bidti, stiri duzsnoszti más, poleg sterih zsivi. Prva duzsnoszt je: Ogibli sze greiha! Drüga duzsnoszt je: Dobro moli Bogá! Trétja duzsnoszt je: Szkrbno delaj! Strta duzsnoszt pa: Sparavno zsivi! Kak more drevje szaditi? Drevje sze ali na szprotoletje ali v jeszén má szaditi. Ali jame zse 4—5 meszecov prvle more szkopati tak, ka dobro zemlo na právi kraj jame, ovo mrtvo zemlo pa na leivi kraj grabé mecsemo. Jama more 70 centimetrov globoka i 120 centimertrov sürka bidti. Gda dreivo szadímo, te z dobrov zemlov jame tri fertále napunimo tak, ka naj na szreidi vísisi küpcsek kak krtovinyek bode. Na vríj toga küposeka posztavimo dreivo. Potom jáko dobro drouvno zemlo devajmo na korenyé tecsász, ka sze pokrije, ali med tem moremo szploj dreivo gíbati, naj med vsze korenyé drovna zemla príde i z mesz prázne lüknye ne osztánejo. Zdaj te, kak nájbole na ráhi zemlo doli szklácsimo, — i te na to od vszei sztráni zemlo v jamo potégnemo i dreivo dobro polijémo. Po polevanyi vecs klacsiti zemlé neszmi. Na zádnye ovo mrtvo zemlo tüdi k coj potégnemo i z té zemlé 38 okouli dreva na eden pedén v to formo kak tanyér grabico narédimo, — Cse vjeszén szadimo dreivo, te okoli dreiva tak dalecs, kak je graba szkopana, szlamnáti gnoj ali lisztja denmo te, cse bi jáko velki mraz bio, naj dreivo nezmrzne. Na dreivo gledocs paziti moremo, naj niti szteblo, niti korenyé oranyeno nede. Z dugsega korenyá strti tao vkraj vrezsemo tak, ka naj rana od szpodi bode. Cse je pa korén oranyeni, te ober rane ga odrezsmo. Potom sze dreivo naj 2—3 vöre mocsa vu ednom skáfì v steroga ilojco, i malo gnojsnice z vodov vküp zmeisamo. Gda dreivo szadimo, z toga pritepa je vö zememo. Cse dreivi kolek (kolics) nücamo, te ga prvle v zemlo zabijemo, kak je dreivo poszajeno. Od dreiva more bidti na edno alan vkraj í od szevra kraja, zemla pa pouleg na küpcsek, kak krtovinyek zglihana. Kolek szamo do koroune szlobono szégne i z niksim tálom ne notri med veje. Dreivo k koleki na szreidi i odzgora zvézsemo z pantovcov ali vrbovov sibov na oszmico, tak ka sze naj dreivo od koleka ne voscsi. Gda drüga zima miné, te kolek vkraj zememo, ka de dreivo mocsneise raszlo. — Cse dreivo v jeszén szadimo, te veike obrezati neszmimo. Cse pa na szprotoletje szadimo, te szreidnye vezérszko veiko na 5—6 ouki nazáj vreizsemo, vünesnye veike pa na 4—5 ouki odrezsmo tak, ka naj to zadnye okou ne proti sztebli, leki vő sztojécse bode. Orejam, gosztanyom, csresnyam szamo korenyé szlobodno obrezsemo, gda szadimo, korouno to je veje ne. Té vsze, sterih szád goscsice má, szamo vszigdár v juliusi obrezávajmo cse je potrebno, inda ne. — Vu velkoj szüsavi vszáki tjeden ednok jáko mocsno polejmo drevje, poszebno pa tiszto, steroga korenyé je ne globoko v zemli i po poleivanyi ali po desgyi okoli dreiva zdrobleno szlamo, pokoseno trávo ali lisztje potormo, naj duzse vlago drzsi. — Ceilo leto na szkrbi mejmo drevje, naj vu nyij niti goszance, niti niksi sztvarci kvár nevcsinijo i vszake skodlive sztvarce szkrbno zaprávlajmo, i drevje de nam jáko zahválno za nase trüde. Hunyadi Nándor. Mednárodni vojnikov domomasejranye. Bábiko szo trijé pszi popadnoli za roke i nogé. Tecsasz szo je vlácsíi cutkali, dokecs szo znag nej szpokápali. Anekdóte. Racsun. Vucsitel: Povej Miskecz csi seszt szvecs gori i dvej odpihnem, keliko osztáne? — Miskecs: Stiri. — Vucsitel: Ti szi tele. Stiri szvejcse z gorijo i dvej stere szam v gászno, osztánejo. Na szodbi. Goszpon Szodecz jasz szam Schmüli poszodo eden piszker iga je potro, proszim naj ga na priszégnejnye oszodijo. Schmüle: Ni edna rejcs je nej isztína obprvin meni nej trbej piszkra, ob drügim on je meni nej poszodo piszkra, ob trétjim piszker je zse bio potreti i gda ga je poszodo i na szlejdnye piszker je bio cejli gda szam nyemi ga nazáj dao. Tak je pravicza na stero jesz lejko priszégnem. Te máli börziáner. Tátilejben gléj gléj, kak lepó gor idejo pepirje. Idi i tí zs nyimi vrét gori. Obrázseno govorejnye. 1. 2. 3. 4. Edno szmecseno delo szrecsno razprávleno. Detecsi tróst. Apa: Eto pót hüdo szvedocsánsztvo mas, verje kaj de to nájblizsánye bógse! Szin: Prav máte apa, szamo neszmite vcsakati. Vszigdár onoiszto. Kohn (da szta nyemi dva razbojnika vsze vkrajvzelá, ka je priszebi meo) nyima etak ercsé: Csi kaj z toga, blága pa odati scséjo goszpoda moja, moj átresz tam v pejneznoj mosnye najdejo, jasz nyim ono nájdragse nazájküpim. Cslovek návade. Gurkeszaft: Nü gde szi bio Slojme? Slojme: Bio szem v toplicaj, ár znás, kaj sze jasz vszáko leto v toplice pelam, csi mi je potrejbno ali nej! Vu edni med pecsínami bodócse toplicaj szo sze navékse velika goszpoda radi kópali, i da je k onim peski nevarno biló doliidte, na szomároj szo jezdeli doli, záto szo tü vszigdár z vecsmi szomári csakali goszpodo. Ednók je eden pojbár ravno szam sztao tam z szvojim szomárom, gda sze je eden goszpód tápripelao. No jeli mámo doszta szomárov? pitao ga je Goszpód ete. Pojbár: Csi sze doszta goszpodé pripela, te doszta szomárov mámo. Lájtenant: Ka csiníte tü Csutak? Káplár Csutak: Nazvejsztim nyim ponizno, zsivinszka iména písem vküp toj szamovolnoj goszpodi. Poste restante. Cigán: Plemeniti goszpód, jeli mám písmo: Postnik: Kak sze písete? Cigán: Zakoj me pítajo? Vejm je gori na písmi. Nájvéksa dvorlívoszt. Plaminszki plezec vidócsi kaj sze edna zsena z plamine dolikobáca, je hitro za nyóv szkocso i etak ji (erkao): Jeli mi dopisztijo plemenita goszpá, naj ji naszledüjem. Ka nyim mam zseti v tom nóvom leti, goszpon Gerle? Edno málo szrecso goszpá prinyi! Pocsinek. No czigan szi zse ta nyou tovajíjo? Jeh eden csasz bom pocsivao dokecs nova temnicza sze zózida, ár je ta sztara zse jáko grda. Zarkálen boleznik. Zsenszka: Ka szam duzsna g. vracsitel? — Vracsitel: Znam dobra zsenszka, ka szte nej bogati záto bom nemo doszta racsunal. — Zsenszka: vsze je dobro nego sto pa plácsa vrásztvo? Odgóvoro je. Lájtenant: Zakaj sze memore dopüsztiti, naj sze vojnik kárta? Szvoplacsek: Záto, naj szrecso má k lübéznoszti. V tisanye. Edno kupico sztáre szlivojce szem szi zapovedao. Zakaj je neprineszéte zse? Taki proszim . . . Kejm duzse sze nyim vidi csakati, tejm zdavnyejsa de. Pri vracsiteli. Kmet: goszpon doktor naj hitro idejo vu hlicsányo vész, mojega szoszeda zsena je jáko nevolna. Doktor: Szi z kolami priso? Kmet: Oh za szvejt nej! vu etaksem lagojem vremeni dönok nescsen konye z stalé gnati. Nemre. Rabbi pa Mozes szabo sze szrécsata. — Ali kak je to Mozes, ka ti v tak v rónyavon kaputi hodis, csi szi szabo? — Jaj rabbileben krük szi morem szlüzsiti, nemam csasza szebi kaput krpati. — No dobro, eti más eden raniski, da bos meo na krüh dokecs szvoj kaput zakrpas. — Za eden tjeden páli vküp prideta. — Mózes pa szi izda nej zakrpo kaputa? Za eden raniski je ne bilo mogocse moj ronyave kaput zakrpati. Scháje. V soli. Vucsitel: Povej meni Stevek, keliko nog ma rejscs? — Stevek: Rejscs ma . . . no . . . ali vi nemate vnogoga dela, kak rejscsom nogé csteti? Po szenyi zsítek obarvan! Tó je edna práva prígoda z zsitka. Da je nej biló meszta, kaj bi eto pripovedávanye vu táli textusa vözostampali, proszimo tak nase cstitele, naj ono vu táli razglasüvanya cstéjo. Opomenémo nase postüvane cstitele na razglasüvanye te vörne fabrike i razposilavne firme Hanns Konrada v Brüxi (Cseszko) i porácsamo küpüvanye ti po nyej zgotovleni náprav, steri dobro zgotávlanye je rávnotak po ti dobleni zláti i szrebrni medáliaj, kak i po podeljenyi toga caszarszkoga orla poszvedocseno. Ta firma, stera rávnotak v domácsoj, kak i zvönejsnyoj drzséli zaszlüzseni dober glász má, li práve po králeszkoj i caszarszkoj pejneznici puncirane zláte i szrebrne vöre posíla i píszno garantira za csíszto zláto i szrebro, kak i za právno hodbó. Bogato illusztrálni katalóguske cejne sze na zselejnye ksenki razposlejo. To blizsánye nájdejo nasi cstitelje vu razglásenyi firme Hanns Konrada vu oznanyüvanom táli kalendáriuma nasega. Balzsam i Centifolisko czugmazalo i tak vecs patíkáriusa A. Thierria. Za haszek nasi postüvani cstitelov opomenémo nyé tü poszebno na eto razglasüvanye i na vsza vunyem popíszana dobra vrásztva. Proszimo razglasüvanye csteti. Tivi dvej imenüvani vrásztvi sze nigdar neszkvariti i mócsi nezgübiti, nego kejm duzse sztojiti, tejm bole haszniti, pa nyima tüdi neskódi ni mraz ni hica, záto sze nyidvi vszáki cajt lehko nücati. Nyidvi szkoro vszigdár pomoreti betezsniki koncsimár tecsasz, dokecs vracsitel pride. Obszebi sze razmi, kaj nigdar neszmimo drügi hamicsni, prehváljeni i nehasznoviti vrásztvo meszto eti nücati, za stere zaman vrzsemo vö pejneze. Gde sze nedobí právi balzsam i Centifolisko czugmazalo z tim popíszanim znamejnyem, tam tivi dvej vrásztvi rávno pristelajmo od Angela-csuvári-apotheka Thierry (Adolf) limited vu Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. Ta razposilavna hizsa Hanns Konrada v Brüxi, stere vöre i lepotine sze vszigdár vu véksoj vnozsinoszti razposílajo tak vu Austrio i vogrszki ország, tak tüdi vu zvünejsnye drzséle, je na nóvo zev vszákedóbi muzsikálnimí nápravmi povéksala szvoje trzstvo. Brezi vsze dvojnoszti je, kaj eta firma szvojim küpcom li to nájbógse blágo razposíla. Te prevelki i z kejpmi vszej náprav obrázseni katalógus hizse Hanns Konrada v szebi zdrazsáva zvüna vör i lepotíne vnogo muzsikálni náprav. Vsza eta gorinaidejo csítelje nasi vu razglásenyi firme Hanns Konrada, Brüx vu szlejdnyem táli nasega letosnyega kalendáriuma. Vise vszega csákanya sztojí Elsa voda Fellera z etov znaménkov „Elza“, stera csüdno valá, i ti nájvecs betegov, kakti trésliko, protín, csujsz, bolezen prsz, gláve i zóbi, bodláje, krcs, bolezen zsalódca, ócsi, zadravenyé i rejzanye rók i nóg, Kassel, neték (csi nemoremo jeszti) influenzo (náseszt) i tak vecs hitro i gvüsno zvrácsi. Na vöposztávlanyaj v Párisi, Londoni, Rími i Nizzi je Elza voda edno, z zlátov medáliov pohváljeno vrásztvo. 12 glazsóv ali 6 dupliski glazsóv kosta 5 korón brez postnine. Nyó szamo Eugen V. Feller, patikárius v Stubici Nr. 120 (zágráb-mégye) naprejposztávla. Vu ednoj familii bi nej szmelo faliti tó dobro vrásztvo, stero eden vszáki, kí je nyé zse ednók nüco, za nyegove pomócsi volo zavelko prestima. I vszáko drügo vrásztvo sze dobi prótí vszem betegam pri Eugen V. Feller patikáriusi v Stubici Nr. 120 (zágráb-megye.) Tábla za stempelne. I. Skála. a) za vekszelne do 6 mejszecov, b) pri trzstveni kontraktusaj, c) pri dúzsni piszmaj do 3 mejszecov. II. Skála. Za one dokumentuse, steri nítí pod I., niti pod III. skálo ne szlisijo. III. Skála. a) za küpilne i drüge kontraktuse, b) pri dopüscsávanyaj, c) pri szlüzsbeni kontraktusaj, d) pri kvitingaj orszácskoga spilunyá, e) pri obecsávanyaj, f) pri dúzsni piszmaj na dugse vrejme, g) pri drűstveni kontraktusaj. Vszigdár terpécsi „Plodjenyá-Kalendárium“ nájhasznovitejsi hizsni sztvári. Blizsánya orszácska szenya i proscsénya. V nasoj okroglíni. Alsó-Lendva (Lendava), jan. 25., v szred oposztni csetrtek, po riszálaj na drügi pondelek, jul. 28., aug. 28., okt, 28., pred Bozsícsom v csetrtek. Bagonya (Bogojina), máj. 19. szept. 4. Battyánd (Püconci), máj. 28., jul. 10., szept. 10., nov. 10. Battyánfalva (Rakicsan), márc. 26., pred riszálmi v tork, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Bellatincz (Beltinci), jan. 20., febr. 24., ápr. 25., jun 27., jul. 15., nov. 5. Csákány febr. 25., máj. 2., jun. 8., aug. 6., szept. 8 ino 29., nov. 25. Csáktornya (Csakovci), febr. 3., na velki pondejlek, jun. 30., aug. 8., okt. 13., nov. 25. Csendlak (Tisina), február 25., jun. 5., szept. 9. Cserencsócz (Cserencsovcí), na dén Szv. Krizsa. Csesztreg, jan. 19., máj. 16., aug. 25., okt. 31. Deklezsin (Doklezsovje), jun. 18., aug. 21. Dobra (Neuhaus), na prvi pondelek po Szv. Stevan králi ino po Vszejszvélcaj. Dobronak (Dobrónik), po tejlovom v pondelek, jul. 25. Dráva-Vásárhely (Nedeliscse), márc. 10., jun. 15., po Angelszkoj nedeli v pondelek, dec. 13. Felső-Lendva (Grád), márc. 28., jun. 20., aug. 16., szept. 29., nov. 30. Felső-Szölnök (Zgornyi Szanik), jan. 1.. máj. 1., jun. 1. Gyanafalva (Jennersdorf, Zsenávci), febr. 14., máj 12., aug. 23., nov. 25. Hidegkut (Cankava), po Cvetnoj i Szv. Trojsztva-nedeli v pondelek, na dén Ruperta v szeptemberi, nov. 11. Hodos, márc. 10., jul. 5., aug. 19., okt. 4. Korong (Króg), máj. 4. Kottor (Kottoriba), márc. 9., jun. 27., szept. 30., nov. 30. po máj. 3-em v nedelo, po szept. 15-om v nedelo. Körmend (Kermedin), febr. 2. márc. 12., ápr. 5., máj. 10., jun. 24., jul. 20., aug. 24., szept. 21., okt. 18., nov. 11., dec. 13. Kőszeg (Güns), na dén pred Cvetnov nedelov, na dén pred riszálmi, pred Jakabovom, po Egidiusa dnévi, pred Orsolov, i v pondejlek po 3. Advenszkoj nedeli. Kuzma, na dén Vnéboidenya G. Letenye (Letina), február 24., jun. 2., julius 29., aug. 25., okt 6. Lenti (Lentiba), febr. 22., apr. 10., dec. 6. Mártonhely (Martyánczi), máj. 6., aug. 6. nov. 11. Mura-Szerdahely (Szerdiscse), máj. 1., jun. 2., aug. 19., okt. 26. Muraszombat (Szobota), pred Fasenkom v tork, dvá tjedna pred Vüzomszkim pondelkom, na on pondelek, za eden mejszec po Vüzemszkom pondelki, jun. 24., aug. 24., okt. 15.. dec. 6. Nagy-Dolincz (Velki-Dolinci), jun. 16., dec. 6. Nagy-Kanizsa, febr. 2., pred Vűzmom, pred Riszálmi, pred aug. 15., pred, okt. 15., pred dec. 8. eden tjeden vszáki dén. Német-Ujvár(Güssing),po dnévi Szvecsnice, na velki pondelek, po dnévi Tejlovoga, aug. 2., szept. 1., okt. 30., dec. 6. Őri-Szent-Péter, február 28., márc. 21., máj. 18., jun. 20., aug. 1., nov. 4. Pálmafa (Púzsovcí), na dén Margejte. Perlak, na Fasenk, po Riszálaj v tork, po Jakobovom v tork, na Mihalovo. Péterhegy (Gornyi Petróvci), jun. 4., julius 4., szept. 8., okt. 28. Rába-Szent-Márton, po Vüzm na drügi pondelek, aug. 10. nov. 28. Rácz-Kánizsa (Rasz'rs), po Vüzmi v szrejdo, máj. 16., Jun. 24. aug. 10. Strido (Strigova), márc. 19., julius 22., szeptember 30., decz. 4. Szt-Benedek. v pondelek pred Fasenkom, v pondejlek po posztni Kvatraj, na velki pondejlek, v pondejlek po jeszénszki Kvatraj, v pondejlek pred Bozsicsom. Szent-Gotthárd (Monoster), na vszáki pondejlek po Csetvéri Kvatraj, na velki csetrtek, máj. 1., jul. 22., okt. 18. Szent-Györgyvölgye, febr. 19., április 12., junius 8., aug, 10. Szent-Ilona (Szv. Jeléna), máj. 22., szept. 22. Szent-Sebestyén (Szv. Sebescsán), na dén Szebescsána, na prvo nedelo po Vüzmi. Szombathely, pred fasenszkím torkom, pred Jürjavim, pred Tejlovom, pred Málov-mesov, pred Andrásovom vszáki tork i v szredjo. Tótlak, (Szelo), v nedelo po Sznopnoj Maríji v nedelo po Miklosovom. Turnischa (Törniscse), csarnoga tjedna v csetrtek, po Vüzmi na drügi pondelek, pred Ríszálmi v csetrtek, na Antonovo, pred Velkovmesov v csetrtek, na dén po Máloj-Mesi, okt. 4. Zala-Egerszeg, febr. 14., po Cvetnoj nedeli ino po Jürjavom v pondelek, po Riszálaj v tork, jul. 22., szept. 9., okt. 28., nov. 30., dec. 28. Na Horvatszkom. Krapina, márc. 19., máj. 5. i 16., jun. 27., jul. 16., aug. 13., szept. 10 i 29., nov. 11., dec. 6. Légrád, na Gregor pápa dén na Bartholomeusovo, aug, 24., na dén Lucíje. Ljubesica, jan 17., febr. 27., na Józsefovo, po Vüzmi v tork, po Riszálaj na 5. dén, na dén Szrpne-Maríje, jul. 15., aug. 6. i 24., szept. 21., nov. 30. Ludbreg, április 30., jul. 16., szept. 8., dec. 21. Toplice (póleg Varasdina), pred Matyasovim ino pred Józsefovim v pondelek, máj. 1. ino 15., v pondelek pred Cyrill i Methodom, v pondelek pred Zvísenyom Szv. Krizsa, v pondelek pred Martinom. Varasd (Varasdin), ápril. 24., jun. 24., jul. 25., nov. 5., dec. 21. Na Stajerszkom. Fehring, na Fasenszki pondelek, prvi tork po Laetári nedeli, v tork v krízsnom tjedni, dec. 21. Fridau (Ormozs), na velki pétek, máj. 25., na prvi pondelek po Jakobovom, szept. 21., nov. 11. Fürstenfeld, na 3. posztno nedelo, v pondelek po Rogáte, junius 24., aug. 28., v pondelek po Miklosovom. Luttenberg (Lótmerk), vszáki kváterni tork, v tork po Vűzmi. Pettau (Naptűj), ápr. 23., aug. 6., vszigdár tri dni po szpólom; nov. 25. Radkersburg (Radgona), 14 dni pred Fasenszkim pondelkom, v tork po prvoj nedeli po Riszálaj, na Lovrencovo, nov. 15. Mirabile Pain-Expeller szamo z zvünesnyim tálom za nüc. Csüdnovito dobro pomága, csi sze notrizrible próti protini trganyi v kotrigaj, sztároj i vugibanszkoj reumi, hrbtnoj i krízsecovoj boleznoszti, oszlabosztaj, vünesnyi presledjenyaj, zvinyenosztaj, v kotrig otecsenosztaj ino zvuzsgányaj i t. d. tak, kak zvünesnya za mócs vrásztvo za vsze z velkoga dela i prigíbanya zhajajócse odzgoraj povejdane bolecsíne. Právi je szamo z napiszane stemplnom i z kapszelnom dolzaprejti vö z fabrike. Menye od 2 gláska sze nemre odposzlati ino kostata na vszáko posto Ausztrie-Vogrszkoga országa ino Nemskoga drzsánya odposzleniva, pri naprej poszlani pejnezaj ali na posti vöplácsaniva 2 glázska 3 koróne 50 fillérov. Angela-varüvácsa-apotheka Thierry (Adolf) limited Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. Práva engliske kózse-branyena pomáda nema v szebi nikakse nevarne ali prepovejdane vrásztve pomore frisko ino dobro próti vszejm boleznoszti kózse, bráni nyó od vszáke pogibelnoszti vrejmena ino trákov szunca. Vkrajszprávi z csüdnovitim tálom vsze necsisztócse obráza ino tejla kózse, tak kak prepelicsasztócso, játerne-krp, vimmerle i t. d., grbe ino pókanye kózse, osztre i erdécse roké gladke i cartaszte vcsini ino dá po dúgom nücanyi obrázi mládo friskócso ino dá po dúgom nücanyi obrázi mládo friskócso ino cartlasztó so, cejloj kózsi pa poprejk rózsnato i zdravo vövidenye. Vszáki vecsér, prvlé kak bi szpát sli, szi notri zribamo obráz ino on táo kózse, steroga za mládoga i lepsega scsémo vcsiniti celó na ráhi, zavíjemo szi roké z rokavicami notri ino nihámi tak pomádo szkóz nócs szvoje delo opraviti. Vjütro sze z friskóv, mrzlov vodóv ino z kaksov dobrov zsájfov (nájbógsa je moja Borax-zsájfa) dolioperémo. Eden téglin práve engliske kouzse-brányena pomáde ino edna Boraxzsájfa kostata brezi vszega sztroska 3 koróne 30 fillérov. Dobi sze z právim engliskim obrnyenim receptom vréd vu Angela-csuvári-apotheki Thierry (Adolf) limited v Preg- radi póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. HÄMATINSZKE-PASTILLE (Kruglice) po právom francuskom recepti z csisztoga Liebig-szkoga meszávövzétja, zdrüzsene z chemiskimi tálimi, szo to nájbógse vrásztvo próti blejdoszti, sziromaskócso v krvi ino z eti zhajajócsi betegov. Ete naprávijo nazáj zadoszta krvi v tejli ino napunijo ono. Pri vszákom znaményi sziromnskócse krvi ino blejdoszti, stera lehko po trüdnoszti ino kotrig szlaboszti, szrcá premocsnom bitji, zsmetnom odihávanyi, zsalódca gori nej delanyi, po zsalódcom krcsi, námici, po prevecs velkoj bolecsini gláve i t. d. od toga betega vlovlenom betezsniki vcsaszi szpoznamo, naj ne zamüdimo sze te próti etomi betegi posztaviti ino zrendelüvati ete Hämatinszke-Pastille, stere szo jedino ino dobro váláno vrásztvo próti blejdnoszti ino sziromastva krvi. Ete Hämatinszke-Pastille szo na vszáko rendelüvanye friske naprávijo vu Angela-csuvara-apotheki Thierry (Adolf) limited v Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. Edna skatula kosta brezi vszega sztroska 4 korónov. Vszáka skatula more z podpiszkom narednika previdjena bidti. Vsza eta vrásztva sze práva dobijo od Angela-csuvára-apotheke Thierry (Adolf) limited vu Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. Zagorszki szyrup za prszi. Edno jáko prijétno k szej vzéti vrásztvo kak za sztarejse tak za sztarejse tak za deco próti krcsi, konyszkomi i zadavajócsemi kasli, prsznomi ino plücsnomi katarrusi, sleimi, bolecsemi vömetanyi, prsznoj bolecsini, vtisávano ino oblehcseno vrasztvo pri vszej, escse i pri sztári boleznoszti prszi ino plücs. — Eden cejli glazs kosta brezi vszega sztroska Kor. 3.30. Vszáki glazs more z kovine kapszl, z iménom moje firme notri pritisnyeno imé meti. — Delani je ino odávani od Angela-csuvára-apotheke Thierry (Adolf) limited vu Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. Právi engliski Tannochinin, za rászt vlászov pomáda. Sztávi vökápanye vlászi, preráno prejdenye ino szejroszt vlászov, nikaj je nej nevarna, ino od vszáke drüge pomáde je vecs vrejdna. Eden teglin kosta brezi vszega stroska 3 koróne 30 fìllérov. — Vszáki teglín more na pokrivali mojo firmo notrisztienyeno meti „Angela varüvácsa-apotheke Thierry (Adolf) limited v Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca.“ Práve engliske Cascara-Sagrada-krvcsisztécse-pillule. Edna skatula 60 fillérov, 1 pakk z 6-timi kastulami kosta brezi vszega sztroska 3 koróne 80 fìllérov. Jáko je preporácsam za bógsi sztolec, brezi vsze bolecsine. Vszáka skatula more z mojim podpiszkom A. THIERRY pravidjena bidtí. Gde niksega depóta mojí vrásztva nega, sze zrávna od mené zrendelüjejo ino moj atressz je: Angela-csuvára-apotheki Thierry (Adolf) limited v Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. ZA TANÁCS. Právi engliski Obcsinszki za ték-i za zsalódec práh od apothekára THIERRY A. v PREGRADI, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. Nájbógse domácse vrásztvo za zsalódec mocsno-posztavlenyé, za appetitus dolanye, zsalódca gorzdelávanye, za tejla v mocsnom sztálisi drzsánye, ino próti vszemi sztávlanyi v nasem csrejvi, nájbole, pa ga preporácsam próti velkoj szitoszti ino próti trdoj, masztnoj hráni i próti velkomi pili ali z eti zhajajócsi betégmi. — Zcsiszti tüdi i krv íno prezsené naprávlanyé ali dalerazpresztiranye vszej, od nej dobro delanoge zsalódca voidócsi betegov. — Z etoga práha sze edna ali dvej kávi szkivizslici vzemeta eden frtáo vöre po vszákoj jejsztvini z ednov kupicov vodé ali bógse je z dobrim vinom ino na tó sze escse te edna kupico vodé ali vina szpijé. — Edna skatula brezi vszega sztroska 3 korónov. Za zlatníco práh, gvüsna pomócs, zvrácsi ino vkrajszprávi zlatnico, (zláto zsilo, krv od sztolca). Szamo sze o zvüna nüca, brezi ka sto delati ne bi mogao. Vsze ovo drüge za nücanye-piszmo kázsn, stero je k skatuli kcoj djána. Vszáka kastula more moje imé meti. Edna kastula kosta brezi vszákoga drügoga vödávanya 8 K. Právi práh sze dobi szamo pri Angela-csuváriapothekí Thierry (Adolf) limited vu Pregradi, póleg Rohitsch szlatine- sztüdenca. Depóte ino sze dobi vszáko országi vu szvejti. V Budapesti pri apothekari Török J. Vsze eta vrásztva sze práva dobíjo od Angela-csuvára-apotheki Thierry (Adolf) limited vu Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. Jáko glászovitne szo Thierry (Adolf) limited apothekára po cejlom szvejti poznáne za lüdsztvo za hizso vrásztva Thierry-ov Balzsam ino Thierry-ovo Centifolie-mazalo v nyihovi dobri lasztivnoszti brezi pára ino od dúgi lejt máo vszákomi dobro poznáni. — Zse szkoro sze vszáki etoga nájhasznovitejsega vrásztva drzsi ino sze ogíble küpila drügi táksi, ino vszáki jo zse szpoznao, ka je eto to právo, ár niscse ne dá rad vö zóbszton pejneze. Thierryovi preparáti szo zaisztino zse szvetovna vrásztva, ino ne nájde sze váras po cejlom szvejti, gde ne bi z Thierryovi preparátov dcpó bio, ár ete v zvünesnyi országaj tüdi od drügi brezi haszka vrásztvaj za vecs drzsíjo. Opomínanye! Pred küpilom drügi falejsi ali nikaj nej vrejdni balzsámov, steri bi sze za právoga odávali, vszákoga opomínam! Szamo je moj balzsam, z zelénim trszkim ino z obrámpov stemplnom „Thierry Balzsam“ te právi, szám csiszti Thierry’ov-balzsam. Od zdrávja-poglavársztva zviziterani i na meszti niháni. Oprávlanye glászkov pod trzstvo-doglavárszkov obrambov sztoji. Jedino meszto, gde sze ete balzsam dela i gde sze dobi, je od poglavársztva dopüscsena ino v trsztvo poglavársztvo notri szpelana Balzsamszka-Fabrika. Apothekára Thierry (Adolf) limited v Pregradi, póleg Rohitsch-szlatine sztüdenca. Ete balzsam sze lehko nüca od znótra i do zvüna. On je 1. Edno nezapopadlivo dobro vrásztvo pri vszej betegaj plücs ino prszi, zlehcsi násec i vöplüvanye, sztávi bolécsi kaseo, ino zvrácsi escse tüdi sztáre tákse boleznoszti. 2. Pomága jáko pri zvuzsgányi-sinyeka, zamuknyenoszti ino pri vszej betegaj sinyeka i. t. d. 3. Odzsené vszáko trésliko z koréna. 4. Zvrácsi na csisztoma vsze betege jéter, zsalódca ino drób, nájbole pa krcs v zsalódci, kóliko i trganye v tejli. 5. Odtira bolecsíno ino zvrácsi zlatníco i hämorhoido. 6. Naprávi lehki sztolec, ino zcsíszti krv, dróba, vzeme hipochondrio ino melancholio i szprávi appetitus ino ceranye. 7. Prevecs dobro vrácsi zobno bolcsino pri vótli zobáj, vüsztnic-prhnenye ino sze zobne i vüsztne bolecsine ino sze zobne i vüsztne bolecsíne ino vlisa kucanye i szmrdécso szapo od vüszt i zsalódca. 8. Je dobro vrásztvo próti glísztam, próti epilepszili ali velkomi betegi. 9. Nüca sze od zvüna kák csüdnovito vrásztvo za vsze rane, nóve i sztáre, kraszte, otojk, mehércseke, lisáj, lécso, zazsgáne rane, zmrzsnyenye kotrige, szráp, sén ino vözmetávanye krví, gorszpókano kózso i. t. d. ino vtísa gláve bolecsíno, sümlenye, trganye, protin, vüh bolecsino i. t. d. vsze eto za nücpiszmo, stelo je k vszákomi glázski k coj djáno, na csiszto raztolmacsi. Je poprejk tak od znótra, tak od zvüna za nájbogse szpoznano domácse vrásztvo, stero je celó naturálszko, fál ino neskodlívo ino pri niksoj familijí, za influínze, cholere ino drügi zgrablívi betegov volo, kak prvo pomáganye, ne bi faliti szmelo. Edna jedina proba vecs navcsí ino pokázse, kak eto na glász dávanye. Právi ino csiszti je ete balzsam szamo te, csi je vszáki glázsek z poszrebranim kapszelnom zaprejti, ino csi je vszáki glázsek z odzgoraj povejdanim zelénim stemplnom í za nücanye-popiszkom, steri rávno táksi stemplin má, notri poviti. Za toga volo vszigdár na dolpopíszani zeléni stemplin paziti trbej! Steri moj právi balzsam falicsno delajo, onoga pod mojim iménom trzsijo, naj bi z etaksim tálom lüdsztvo norili, szo od méne póleg právde na eto delo gledócs sztoji, szigurnoj tozsbi podvrzseni ino kastigani. Gde sze moj právi balzsam ne trzsi, z one kajine sze balzsam zráven od méne naj dá prineszti ino atressz moj je: Angela-csuváraApotheka, Thíerry (Adolf) limited vu Pregradi, póleg Rohitsch szlatinesztüdenca. Brezi vszega sztroska kosta na vszáko poste vu Ausztrii-vogrszkom országi 12 máli ali 6 duplisni gláskov za 4 koróne, v Bosznijo ino v Hercegovino 12 máli ali 6 duplisni gláskov za 4 koróne 60 fìllérov. Menye od 12 máli ali od 6 duplisni gláskov nemrem poszlati. Posílam csi sze pejnezi naprej k meni poslejo ali csi sze oni, gda pakk pride, na posti doliplácsajo. Thierry (Adolf) limited vu Pregradi, póleg Rohitsch szlatino-szlüdenca. Vsza eta vrásztva sze práva dobíjo od Angela-csuvára-apotheke Thierry (Adolf) limited vu Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. Obádva vrásztva najbógse vrácsijó, nigdár sze ne szkvari, csi duzse sztoji, sze je bógse, ne skódi nej mrzlo, nej toplo. Vszigdár haszni, ino tecsasz, kak doktor pride, ne pomocs jeszte, skoda za tákse vrásztvo pejneze vö dati, stero nikaj ne haszni, osztanimo szamo pri etam dvej szpoznani, falejsaj ino gvüsnoj vrásztvi, stero pri szaksoj hizsi gvüsno na pomócs jeszte. Gye sze etakse pravo vrásztvo ne dobi, te sze naj od méne zrendelüje ino atresz sze pise: „Angela-varüvácsi-apotheki Thierry (Adolf) limited v Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. Mócs ino valánye právoga Centifolie-Flastroma (prvlé za engliski Csüdnoviti Flastrom zváni.) Z etim flastromom je edno 14 lejt sztaro csontnoprhnenye, stero je niscse nej mogao zvrácsiti, ciló popunoma vözvrácseno, na nóvics pa edna 22 lejt sztara k raki szpodobna rana. Práva Centifolie-czugflastrom, vö zréda velkoga valánya, edno z nájtezskejse ino escse tem sztarejsim bolecsínam csloveka tüdi pomagajócse vrásztvo, steromi póleg valánya ino za vtísanye bolecsin nega pára kak pri bolezni sze pokázse, ino sztoji z nájvéksim szvojim tálom vu cocentráciji erdécse rózse „rosa centifolia“ bodócsem csüdnovitem naturálszkoga vrásztva-mócsi sztoji, zjedinyeno z drügimi, rávnó tó mócs imajócsemi dobro poznánimi vrásztvami. Práva Csüdnoviti-czugflastrom sze nüca: pri ranyení ceckaj nadavajócsi zsenszki. Csi sze v ceckaj mlejko sztávi, csi oni za séna volo obtrdnejo pri vszeféle sztári ranaj, za tekócs rana nóg ali csont, za kákse stécs drüge rane, za szolno reumo, za otecseno nogé, escse na csontno prhnócso; pri vdárjeni szmeknyeni-, sztreljeni-, vrejzani- ino zmuzsnyeni ranaj; za vöpotegnyene vszej sztranszki tálov z nasega tejla, kak: glazsojne ino leszeni szpíc, kaméncsekov, spríja, trnya i. t. d.; pri vszákom otecsenyi, zrászti, lisáji, krasztaj, escse pri raki: pri csemérnom nohéti, otecsenoszti mehéraj, ranyeni nogáj, zazsgáne ranaj káksestécs forme, pri zmrzsnyeni kotrigaj gorszprászkanoszti kózse, sinyeka otecsenoszti, mozolaj, pri tecsáji vüh ino za kraszte pri deci i. t. d. Centifolie-czugflastrom csi je sztarejsi, bole valá te za szvoje mócsi volo! Jáko je dobro, od etoga jedíno právoga flastroma vszigdár domá pri hizsi kaj meti. Menye od dvá tegelna nemremo odposzlati; odposzlánye sze lehko zgodí csi sze naprejposlejo ali na posti dolplácsajo pejnezi. Kostata z postov, z piszmom i z pakuvanyom vréd 2 tegelna 3 koróne 50 fillérov. Doszta zahválni píszem od nyegove mócsi vszáki lehkó dobí. Oppmínam vszákoga, pri küpili flastroma, naj vszefelé drüge nej za nüc flastrome ne küpi, ár je na vszákom právom tegelni, Stemplin ino moja fabrika „Angela-varüvácsa Apotheka Thierry (Adolf) limited v Pregradi gorpritisznyena. — Ki moj právi flastrom k coj delejo ino falsajo do od mené za právde gledócs, stera stemplne bráni, szigurno naszledüvani; ránics tak, kak trzsci táksi falsificátov. Jedína fabrika: Angela-varüvácsa-apotheka Thierry (Adolf) limited vu Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. Depó mám v nájvecsi apotekaj. — Gde depóta nega, naj sze flastrom te od méne zrendelüje ino atresz sze píse: „Angela-varüvácsi-apotheki Thierry (Adolf) limited v Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. Numerum obrámbe-stemplnoga Regisztra za Ausztrio-Vogrszki ország je 4524. vsza eta vrásztva sze práva dobíjo od Angela-csavára-apotheke Thierry (Adolf) limited vu Pregradi, póleg Rohitsch szlatine-sztüdenca. Gvüsno razposilanye vör, zlátoga i szrebrnoga blága z piszmenim garantiranyem. 14 kar. zláti prsztan, gladki ali narejzani, z ogvüsanim právim diamantnim kamnom 8 fl. — véksi i mocsnejsi 9 fl. do 10 fl. 14 kar. zláti pecsátni prsztan 7.50 vu nóvom zláti 6 kar. 3.50, vu doublé zláti 1.80. Za mero je zadoszta eden máli papir. Csi sze blágo nevidijo, pejnezi nazáj dobijo. 3 lejt piszmeno ogvüsanye. Jezero piszmeni szpoznany. Zláta i szrebrna medália vöposztávlanya. Raztocseno z tim králi casz. austr. orlom drzséle. HANNS KONRAD Vör i zlátoga blága razposilavna hizsa vu Brüxi Nr. 1220. (Cseszko). Laszlivne delavnice za zgotávlanye vör i lepotine. Kejpni katalógus cejna sze ksenki posle. Ki dobro, mocsno i tónyo vöro scsé küpiti, on sze naj zavüpávno k toj zgoraj imenüvanoj firmi vrné, stera li práve, po králeszkoj i caszárkoj pejneznici vözprobane i puncirane vöre z trejlejtnim garantiranyem za to nájtonyejso fabricsno cejno posle. Da sze eden vszáki overi, kaj moja firma li dobro i trpécse blágo razposíla, vszàko nedopádnyeno sze vöodmeni ali sze pa pejnezi nazáidájo, vszáki zgübicsek je tak vözaprejti. Práva szrebrna Remontoir vöra 5 fl. 25 kr. z dvojnim pokrivalom 6 fl. 75 kr. Práva szrebrna anker-remontoirvöre z dvojnim pokrivalom . . . . . . . . 8 fl. 75 kr. Ona iszta z krepsim tokom i nájbógsov nare- jenosztjov . . . . . . . . . 9 fl. 25 kr. Ona iszta z zlátim robom i nájbógsov nareje- nosztjov . . . . . . . . . 12 fl. 50 kr. Práva szrebrna tula anker-remontoirvöra z dvojnim pokriv . . . . . . . . . 12 fl. 50 kr. Práva 14 kar. zláta remontoirvöra 24 fl. — kr. Práva szrebrna remontoirvöra za goszpé 6fl. 75kr. Ona iszta z zlátim robom . . . . 7 fl. 50 k. Ona iszta z dvojnim pokrivalom . 8 fl. 75 kr. Práva 14 kar. zláta remontoirvöra za goszpé 14 fl. Ona iszta z dvojnim pokrivalom . 18 fl. 50 kr. Právi szrebrni lancečke vöre stemplinom peineznice 30 cm. dúgi 15 grámov zsmeten 1 fl. 20 kr. 20 „ „ 1 „ 50 „ 30 „ „ 2 „ 20 „ 40 „ „ 2 „ 60 „ 50 „ „ 3 „ 25 „ 60 „ „ 3 „ 80 „ 70 „ „ 4 „ 50 „ 80 „ „ 5 „ 20 „ 100 „ „ 6 „ 80 „ 150 „ „ 9 „ 50 „ 175 „ „ 11 „ — „ 200 „ „ 12 „ 80 „ Právi 14 kar. zláti lancecke vöre z král. i casz. stemplinom pejneznice, 30 cm. dúgi 12 grámov zsmeten, 18 fl. — kr. 15 „ „ 21 „ 50 „ 18 „ „ 25 „ — „ 24 „ „ 32 „ — „ 30 „ „ 38 ,, 50 „ 40 „ „ 50 „ — „ 50 „ „ 62 „ — „ 60 „ „ 74 „ — „ Z 12 grámnov zlátov povejsenicov vága moj 18 grámni zláti lancek navküpe 30 grámov i kosta 30 fl. Proszim zláte zvagati i priszpodobiti. Li právo král. i casz. vardenyeno blágo. Razposilanye z povzétjem posle. Vöodmenyávanye dopüscseno ali pejnezi nazáj. Stemplini vszáke drzséle sze v plácso vzemejo. Velki kejpni katalóguske cejne ksenki. Bábiova zbüdjávka, 18 cm. viszika, nikelni tok, z ankerhodbóv i nápravkom sztávlanya, popolno napelana 1 fl. 75 kr. z vno, csiszvetécsov kazálnicov 1 fl. 95 kr. z kalendárszklm nápravkom 2 fl. 60, z gibajócsimi obrázki, kak zibajócsa deklicska, csizmár kovács i tak vecs 2 fl. 60 kr. Razposilanye vör, harmonik (fudeo) i optisnoga blága. Jezero piszmene hvále. — Vöpoznana z casz. král. auszt. drzsánya orlom. Nájtonvejsa vretina . . zrendelüvanya . . . . Li to nájbolse . . . . . . . blágo . . . . . Vörna i muzsikálna hizsa razposílanya pri HANNS KONRADI v Brüxi 1220. (Cseszko.) Képni katalóguske sze ksenki dobijo. Nájbolsa náprava. Jasz nájbolse náprave porácsam vu harmonikaj (fudaj) brezi sztroskov váme za to naszledüvajócso tónvo fabricsno cejno z edním, z dvema i trejmi regiszteri vu velkom prebéranyi, vu vszákedóbi prebiravkaj i gombaj, z zakritov i odkrítov klaviaturov, z medenimi baszuski prebiravki, z dupliskim mehomi z nikelnim obitjem vu vszákedóbi velikoszti: Nr. 300½ B. 10 prebiravk, 2 reg., 28 glászov. velikoszt 23½X12 cm. fl. 2.40. Nr. 305¼. 10 prebiravk. 2 reg., 48 glászov, velikoszt 23½X 12 cm. fl. 3.— Nr. 656½. 10 prebiravk. 2 reg., 28 glászov. velikoszt 31X15½ cm. fl. 3.40. Nr. 659½. 10 prebiravk, 2 reg., 48 glászov. duplisko glasüvanye, velikoszt 31X15½ cm. fl. 4.— Nr. 663. 40 prebiravk, 2 reg., 48 glászov, duplisko glasü- vanye. 3 redóv trobünt. velikoszt 31X15½ cm.. fl. 4.25. Mr. 686/II. 10 prebiravk, 2 reg., 48 glászov. duplisko glasüvanye, velikoszt 33X15½ cm. fl. 4.70. Nr. 686/III. 10 prebiravk. 3 reg., 70 glászov na 3 redé, velikoszt 33X16½ cm. fl. 5.50. Nr. 686/IV. 10 prebiravk. 4 reg., 90 glászov na 4 redé, velikoszt 33X16½ cm. fl. 6.50. Nr. 678 19 prebiravk. 2 reg., duplisko glasüvanye, velikoszt 30X18 cm. fl. 8. Li dobra i trpécsa náprava sze razposila z povzétjom ali pa z naprejnotri poszlányem pejnez. Stemplini vszáke drzséle sze meszto pejnesz tüdi v plácso vzemejo. Kejpni katalógus cejne sze ksenki i brez postníne posle. Sábor i Polláki SZENTGOTTHÁRD. Eti sze dobi: Stajerszka i vogrszka vápna, nájbógsi Portland- i Roman-cement, szaksoféle cementove platte. Pívo od Grácz-Puntigama v lagvaj i v glazsáj. Szakseféle naprávleni gnój za sejanye, kak Tomássalak, Szuperfoszfát i mela z csonte sztare zseleznicove síne za dobiti. PO SZENYI zsítek obarvan! Edno právo popíszanye Schulz Jánosa z N.-Komlósa. — Postampanye prepovejdano. „Meni zse vecs nikaj nehaszni, nihájte me tiho vmrejti!“ — — — — — je pravo on zsalosztno. Ti tak neverjes, kaj edna szenya zsítek more obarvati? Tak je pitao mené priátel moj Károl, geto szem jasz preminócse koledne szvétke k nyemi priso i neverno kímo z glavóv nad nyegovim pítanyem. On mi veli „Csüj, csüj!“ Rávno dnesz je edno leto, kaj szem jasz pri Józsefi bio, koga tí poznas i kí je zdaj kántor (cérkevni szpejvec) i on mi jo pripovedévo, kak je nyega edna szenya obarvala. Cejla familia nyegva je betezsna bíla, on szám je influenzo (náseszt) i plücsno nejtico meo im je zse krv plüvao, punica nyegova je zsalódcsni krcs i bodlája mejla ino je zlátanico vömetala, deca nyegovo szo gutóve boleli ino szo oszipnice meli; kántori szamomi je tak tezsko bilo, kaj sze je zse szpovedati dao i geto je vecsér zászpo, nej szo vecs vervati, kaj bí sze on escse ednók prebüdo. I dönok sze je v toj nájblizsányoj ütri prebüdo ino je zseni szvojoj eta pripovedávao: Meni sze je szenyalo, kaj szem na szenyi eden kalendár küpo i potom ozdrávo! Józsefa zsena je vervala vu szenyáj, zato je taki eden kalendár küpila i kak je onoga zácsala csteti, preci je zaglédnola v nyem eto pripoveszt „Odszloboditel zsítka“, v steroj je to csüdavrejdno zvrácsenye vnógi betegov z Elza vodóv Fellera (Feller’s Elsafluid) popíszano biló. Zsena nyegova je zse vecskrát dála pristelati vnógedóbi etaksi vodéo, ali té szo nej valale, li zdaj je szpoznala ona, kaj sze Elza voda Fellera li tak dobí práva csiszta, csi nyó pri Eugen V. Feller patikáriusi v Stubici No. 120. (Zágráb várm.) pristelamo. Ona je tak preci po telegráfi 12 glazsóv Elza vodé Fellera pristelala za 5 korón, menye sze neposle. Na drügi dén je zse Elza voda prisla, od stere je postinszke sztroske Feller szám plácso. Ali te betezsen kántor je z toga vrásztva nikaj nejscsév notrivzéti. Goszpon plebánosi i zseni szvojoj, kiva szta ga proszila, naj dönok vardene escse to právo Elza vodó Fellera, je etak odgóvoro: „Meni zse vecs nikaj nehaszni, nihájte me tiho vmrejti!“ Ali gda ga je ta vbóga zsena za bozso volo proszila, naj dönok na szvojo deco míszli, teda je privolo ino szo me nisterócs vu dnévi po 20 káplic na cuker püsztili i notridáli, od zvöna szo me pa cejla tejlo niketikokrát z Elsa vodóv nátrli i taki me je lezsej grátalo. Ón je potom zaszdaj pá 48 glazsóv Elza vodé i 6 skatül nájbógsi Elza pilul Fellera vszevküp za 20 korón pristelao i za tri tjedne je on, z szvojov decóv i punicov vrét po nücanyi Elza vodé celo ozdravo. Vidis — velo mi je priátel Károl — etak je edna szenya edne cejle familie zsitek obarvala. Gda szo vu onoj vészi zvedili, kaj je Elza voda Fellera tak hasznovita, vszi betezsnicke szo tó právo hízsno vrásztvo szebi pristelati i vszi szo szpoznali, kaj ta práva Elsa voda patikárius Fellera z Stubice Nr. 120. (Zágráb várm.) popolno i hitro zvrácsi protin, otecsene nogé, oblísztni beteg, zpüscsáje, tresliko drevene roké í nogé, klepanye szrdcá tezsko szapo, düdjanye vüh, bolezen zóbi vüsztne betege, lagojo szapo, poszebno pa szlab pogléd szlaboszt ócsi, gutóvne bolezni, kraszte, rane, pozóblene roké í nogé, pruntne rané, kósztne zsajdi brdajíce. Elza vodo Fellera dávajo lüdjé szvojoj deci za zsúti beteg, za trésliko, za frász (trganye) za zamuknenye, za kasel, za glíszte, z Elza vodóv mázseje deci kraszte, na tejli, glávi i obrázi i vszigdár je ta práva Elza voda Fellera hasznila. Jasz szem rad bio, kajmi je moj priátel tó pripovedávao, ár szem dugolejt preszlab bio, tejlo mi je znoj polejvao, nej szem meo táka (apetitusa) nej szem hódo rédno na sztran, gori sze mi je kiszilo rigalo v zsalódci me je peklo i v glávi sze mi je vrtelo, z etak tálom szem csemeraszti bio i nej szem mogo szpati, teda szemi szi pristelo od patikárius E. V. Fellera vu Stubici No. 120. (Zágráb várm.) 2 tuceta Elza vodé za 8 korón i 60 filejrov i ednomi vszákomi z csisztov düsnovejsztjov szmem praviti, kaj je Fellera Elza voda i csüsztilne pilule to nájbógse vrásztvo lüdsztva za vnóge betege, escse i za tákse steri szo eti néj imenüvani. Ki je betezsen, taki szi noj pristela ta imenüvana vrásztva i on de zahválen za eto porácsanye. Ta práva „Elza voda Fellera“ z znaménkov. „Elza“ imenüvana more na vszákom kazili nücanya i na vszákom glázsi edno tákso znaménko branila meti z etin iménom „Elza“ i podpiszkom „Feller“, kak je tó tü doliobrázseno. Na vöposztávlanyaj v Párisi, Berlíni, Londoni, Rími i Nizzi je Elza voda Fellera z tov zlátov medáliov oblónenya pohváljena. To vodó szi li z povzétjem poste ali pa z naprojnotriposzlanyem pejnez pristelajmo. 12 glazsóv ali 6 dupliski glazsóv kosta 5 kor. — fil. 24 „ „ 12 „ „ „ 8 „ 60 „ 36 „ „ 18 „ „ „ 12 „ 40 „ 48 „ „ 24 „ „ „ 16 „ — „ 60 „ „ 30 „ „ „ 20 „ — „ Z szkazilom nücanya, z postnínov i ladov navküpe. K Elza vodi sze kak ta nájbógsa csisztila za vsze zsalódcsne betege Elza pilule Fellera porácsajo. Eden zavítek (6 skatül) kosta 4 koróne. Vszáki híp, gda znóvics pristelano eden tucat glazsóv Elza vodé, 1 glazs ksenki dobímo. Hábajmo sze hamicsne vodé. Li Elza voda Fellera je ta práva! — Csi ti sze to pristelno píszmo na posti zgübilo, poslimo to drügo porócsne (ájánlva). Pruntne rane nyihova Elza voda z csüdnim tálom i hitro zvrácsi vu 4 vöraj tak pise: Kaotz János v Mramoraki (Temesmegye 4/11. 1902. Kakoli komi fali, za vszáki beteg naj vardene Elza vodo Fellera, ona zagvüsno valá, tak píse Sinnreich János v KomáromTarjáni 15/III. 1902, Ki právo Elsa vodó i csisztilne pilule Fellera scsé dobiti, on naj tá vu piszmi pristela i razmeto goriszpise ete átresz: Eugen V. Feller patikáriusi v Stubici, No. 120. (Zágráb-megye.) Szkadárnice jesztejo v Budapesti: v Török Józsefa poteki, Kirá1y-utcza 12. sz., v Dr. Egerovoj poteki, Váczi-körut 17. sz., i v Zoltán Béla poteki, Nagy Korona-utcza 23. sz. Pomáganí od mojega vecs lejtnoga szküsávanya v apothekaj Becs várasa, nemskoga i belgiumskoga országa, szam naprejdáo jasz pred 25-timi lejtmi po Kvapil doctora píszmi vküpposztávlene Karpatszke za zdrávje pilule (Malaczke Pilule) razposzláne; ete szo kak najbógse domácse vrásztvo v eti lejtaj prí glávebolecsini, zsalódca nevólaj, brezapetitusaj, kóliki gornapnyenosztaj, sztolca króniskom sztávlenyi, jéternom trplenyi, zlatanici ino vszej z toga szha- jajócsi bolecsinaj. Prejdnye meszto razposiljanya je pripravici Friedrich János apothekári v Malaczki, Pozsonszka vármegyíja. Edna skatula kosta 42 fil., eden zvézek z 6-mi kastulami 2 K. 10 f.; po posti za odposilanye 10 f. za stempel vecs. Csi sze k cejni pilul 40 fil., escse k coj prilozsi ino sze pejnezi naprejposlejo, tak sze brezi vszega sztroska razposlejo one po cejloj monarchíi. Zahválnoszti: Szemlin, 15/2. 1902. Goszpon Fridrik Jánosi v Malaczki! Da szo meni nyihove poszebno dobre pilule jáko valale, proszim ji, naj mi kak nájprvle pá poslejo eden zavitek z sesztimi kastülmi. Z viszikim postüvanyem Wald Jakob, trzski agent, Szemlin. Plemenitomi goszpon Friedrik János patikáriusi v Malaczki! Jasz szem dugolejt trpo v tezskoj zsalódcsnoj zaszlinyenoszti (katár): vsza meni zrendelüvana vrásztva szo nikaj nej valala, preminócse leto szem 40 glazsóv karlszbadne i 36 glazsov magdalenszke vodé ponücao; vsze je zaman biló. Naszlejdnye szo me nas g. patikárius na nyihove kárpátne pilule zdrávja opómenoli, ar szo sze one prinyim v onom isztom betégi za jáko dobre szkázale: jasz szem poszlühno nyihov tanács ino szem sze z onimi vrácso i Bógi bojdi hvála pa nyim, dnesz szem popolno zdrav. Da ete beteg prinasz vecskrát naprejprihája, proszim ji, naj mi 3 zavitke tó je 18 skatül mojim tivárisom posléjo. Z viszikim postüvanyem Kaismerski Józsof, oglednik robov vu pokorivnici v Staniszlaui, 8-ga mésnyeka 1901. P. T. Tak dobri naj bodejo i meni 5 zavítkov nyihovi poszebno dobri pilul zdrávja poslejo. Zevszim postüvanyem Warger P. Leopold, plebános. Goszpon Friedrik Jánosi v Malaczki, pri Pozsóni. Plemeniti Goszpód. Proszim ji, naj mi eden zavitek karpátni pilul zdrávja poslejo. Naj vzemejo za te prvejse mojo lejpo hválo. Z postüvanyem Blankovics Ferencz, v Zahlingi. Posta Eltendorf, pri Monostri, v Vogrszkom. Goszpon Friedrik János patikáriusi v Malaczki! Proszim ji, naj mi za krátki cajt eden zavitek (6 skatül) nyihovi poszebno dobri „kárpátni pilul zdrávja“ poslejo. Graszt A králeszki i caszárszki fragetni májszter cimpranya, v Polí, St.-Dolicarpo 195. Preprávlanye vlászi i koszminya. Zsenszke bajuszi kakti vszáko na obrázi ali ramaj (rokáj) bodócse koszminye celó preprávi vu 3 minótaj „Depi-lin“ mazalo. Cejna 2 K. 20 fil. Brazgotine oszípnic, na obrázi bodócse vszákodóbi blizge (krpe) i vözmetávanya hitro tálehnejo po nücanvi „Pasta silvia“ mazala. Cejna 2 Kor. Dolikápanye, kálanye i prejkpüsztsanye vlászi zvrácsi Balsam „Celsior“. Dobi sze: Kliers Kosmetische Anstalt v Prági III-187. Depôt je: Dr. Fragner, Apothekar v Prági III. Gószta brada i bajuszi zrasztéjo escse i 16 lejt sztarim mladéncam po nücanyi Marsin mazala. Od nigda mao je bráda i bajuszi sznájga mozsov. Cajt odraszka bráde i bajuszi pri mladéncaj te pride naprej gda zse odrascsüje jo. Eden mozski obráz brezi bráde i bajuszi je priglihmi k ednomi gólomi i gingavomí zsenszkomi obrázi. K odraszki bráde i bajuszi je zse vnogo vrásztva (mazala) porácsano, ali edno je nej doszta valalo. Med vszejmi tejmi je edno nej za tak dobro szpoznano kak „Marsin.“ Cejna 2 Kor. (csí sze pejnezi naprej notri poslejo, teda kosta 2 Kor. 26 fil.) Glavno meszto razposilanye je: Kliers Laboratórium v Prági III—187. Szkladárnica pri Fragner patikáriusi v Prági III. Betezsnikom je nájgvüsnejsa pomócs za protin, za szklepni protin, za razmrázanye ali prehládjenye, za reumaticsno bolezen gláve i zóbi, za zadrvenye, za zvinanyé, za bolezen sinyeka, prsz i plücs za bolezen hrbta i krizsne kószti, za bolezen jéter i zsalódca, za reumaticsni otejk na rokáj i nogáj, za otejk mondol, za zamuknenye, za pozéblene kotrige, kakti i za vszákedóbi reumaticsno bolezen, bojdi szi ona kakgodi tezska i zaosztányena, ruszisko protinszko mazalo. (Rissische Gichtsalbe), z sterim sze ji zse jezero zvrásilo. Cejna 2 Kor. Tezsko csütejnye. Edno jako dobro vrásztvo za reumaticsno bolezen vüh, za düdjanye i cinkanye vüh, za touk vüh, poszebno pa za tezsko csütejnye, naj szi jo nasztanolo ono z toga náj üsega i nájzaosztànyenejsega betega, jo te rusziski oli csütejnya (Russische Gehöröhl). Cejna 1 Kor. Jezero hvále je prislo zse vu piszmi. Dobi sze pri: Dr. Sigm. Rucker, patikáriusi v Lembergi (Galicia.)