The oc^K* StogerilfcM^
m
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Sundays -and^Holfi^j^
TELEFON FZ8ASHE: MI7 OORTLAKDT.
Entered m Second-Class Matter, September SI, 1903, a* Um Post Office eft Kew York, K. T., voder Ike Act ef Congreu ef Marcfc 1» 1879,
rXLEFOH PISARITE: «87 COETLAJTDf.
NO. 113. — ŠTEV. 113.
NEW YORK, SATURDAY, MAY 14, 1910. — SOBOTA, 14. VEL. TRAVNA, 1910.
VOLUME XV ILL — LETNIK A V III j
Halleyev komet in -petek, 13. maja.
Včeraj je bil petek in poleg tega tudi 13. dan v maja; poleg tega je tudi Halleyev komet prišel bližje naši zemlji in kljnb temu je ostalo vse pri starem.
IZJALOVLJENI PROGRAM ZA SPREJEM KOMETA
V New Yorkn je bilo vse pripravljeno, da bi sprejeli komet ravn0 tako, kakor bodo ▼ juniji! sprejeli — Theodore Roosevelta.
Nekaj za pijance.
Leto dni ječe.
Zakonski predlog, vsled kterega naj se vsakega človeka, ki se ga najde pijanega, obsodi v ječo do leta dni. Ječe v bolnici, kjer se pijance temelj it io ozdravi.
POSEBNA PARMA ZA PIJANCE.
Pijance iz navade bodo pošiljali na
posebno farmo, kjer bodo morali
delati, da se tako odvadijo pijači.
-o-
Newyorska postavotiaja je sprejela zakon, ki je zelo nevaren za one ljudi, kteri imajo navado, da se tu pa tam Včeraj smo imeli dan največje | opijejo. Ako bode zakon potrjen, po-kombinaedje, kar jib imamo bilježiti j tem se ustanovi posebna oblast za v tekočem stoletju, kajti pred vsem1 newyorske pijance. V ponedeljek se je bil petek, kterega smatrajo nekte-ri ljudje za dan nesreče. Nadalje je bil včeraj 13. dan v maju in — last but not least — včeraj se je tudi Halleyev komet izdatno približal naši zemlji, kajti le še štiri dni — in potem pre naša zemlja skozi kometov rep.
Razni ljudje so mislili, da bode že včeraj konec sveta in da se potem prične novo stvarjenje, doeim so zopet drugi, ki so izdelani bolj po Mark Twainovem kalibru, bili prepričani.
Heinze oproščen.
Zloraba denarja.
Znani milijonar Heinze, ki je bil ob-dolien zlorabe denarja, ki je bil last Mercantile National banke, je oproščen obtožbe, ker se porotniki niso prepričali o njegovi krivdi.
ZAPADNI ROPARJI SO
POSTALI MARLJIVI.
Napadli so vlak in voz ulične železnice ter srečno všli s svojim plenom.
VESELI TELJL
HEINZE JE VI PRIJA-
vr^i pri mestnem maoyrju posvetovanje za in proti predlogu. Pet članov posebne komisije za pijance bode im?-noval mayor in dva med njimi morata biti zdravnika. Ostale člane imenuje dobrotielni komisar.
Zakon tudi določa, da mora novoustanovljena oblast zgraditi posebno bolnico in večjo farmo, kj?r bodo zdravili pijance. Ako bode potem potem policija ko?a radi pijanosti are-tovaln, mora o tem obvestiti imenovano novo obla>st, ktera bode potem da kljub tej kombinaciji ne bode ko- j Jotnika Poiskala in sicer tako tel?s-nec sveta. Vsled tega so izdelali za no' kakor tudi ni^ov značaj, da se sprejem kometa sledeči program: j dožene> koliko Ijiuli je od dotičnika Ob 8. zjutraj: — Prihod kometa odvisnih, in je li bil že kedaj preje do Sandy Hooka. Razdejanje Coney "etovan radi pijanosti.
Islanda in Canarsie.
Ob 9. dop. — Prihod kometa na Battery Place. Razdejanje &iaten Island Ferry. (Sedeži na tribuni za tilediilce rezervirani -posebej za prebivalce Staten Islanda.)
Ob 9:15. — Oficijelen sprejem kometa in razni jjovori.
Ob 10. dop. — Komet se napoti proti jrorenjemu mestu in se ustavi pred hišo 26 Broadway, da izdela pogodbo za svojo prihodnjo razsvetljavo po preteku nadaljnih 70 let. — Od tu se parada nadaljuje po Broadway«. krogr City Hall parka in dalje proti severu po Broadwayu.
Ob 11. dop. — Razdejanje 5. Ave. (Predseduje nnarhisiinja Ema Goldman.)
Ob 12. — Lunch v hotelu Plaza. (Pečene lune a la "gTof"' Auers-perg.)
Ob 12:30 pop. — Kometu se pro-tita posebna adresa mavorja Gavnor-ja. — Komet odleti. Panika na vsem nebu
Ob 1. ipop
Ako jetnik ni bil aretovan tekom prejšnjih dvanajst mesecev, potem za-
more sodnika naprositi za odpušče-nje in tak jetnik se oprosti. Ako je
pa tekom jednega leta radi pijanosti zop?t aretovan, potem se ga po pre-iskanju po zdravnikih pošlje za najmanj leto dni ali pa za tri leta v bolnico za pijance, oziroma na farmo. Pijance iz navade je smatrati vse one ljudi, kteri se perijodieno, oziroma čestokrat opijo, ki vživajo morfij, opij in slično blago. — V bolnico se zajno-rejo poslati tudi take osobe, za ktere prosijo njihovi sorodniki, kakor tudi one, ki se hočejo prostovoljno odvaditi opojnim pijaeem.
1-o-
500 LJUDI PADLO V VODO.
Tribuna in paviljon zgrajena nad vodo se je podrla pod težo gledalcev.
Salt Lake City, Utah, 13. maja. Danes se je tukaj povodom rokoborbe Komet pride v Ev- ! med dvema rokoborcema podrl pavi-
ropo, kjer uniči vse življenje, razun!ljon in J1?™*' ™	je bil° par
ono Theodore Roosevelta	! *totin ^ledalc<!V- Paviljon, v kterem
Ob 1:15. pop. — Zopetno stvar- j 3e	rokoborba, je zgrajena nad
jenje vesolj,tva po Theodore Roose- ^ .kl je ?Sem	gl°hoka 'm
vel tu.
* * *
Ves ta program se pa ni zamogel izvršiti, kajti komet ni prišel niti na Randy Hook, niti na Bat'tery Place, dasiravno smo imeli včeraj petek in 13. dan maja.
-o-
POTRSS V CALIFORNIJI.
tako je 500 ljudi padlo v vollo. Pri t?m se je 30 ljudi poškodovalo in nekoliko se jih pogreša. Slednji so naj-brže utonili. Prava sreča je, da so se skoraj vsi ljudje redili, kajti panika, ko se je pričel paviljon podirati, je bila nepopisna.
-o-
Prijeti železniški roparji.
—o—	j Iz Phoenixa, Arizona, S3 javlja, da
Ljndje v okolici Los Angelee so v|so tamkaj prijeli dva železniška ro-
Prišli so iz Montane in tnkaj čakali na izid pravde; ko so izvedeli o pravorekn porotnikov, so se glasno radovali.
Sodna obravnava proti Fred Aug. Heinzeju, ki je 'trajala več tednov pri zvezinem sodišču v New Yorku, je končana in porotniki so jedno-iglasno izjavili, da HJeinze m kriv. Kakor smo svoječasno že poročali je bil Heinze obdolžen, da je zlorabil denar Mercantile National banke, kteri je on predsedoval. Porota se je pa prepričala, da s tem ni izvršil kak zločin in vsled tega je izdala pravorek, da je nedolžen.
Obravnavi so prisostvovali Hein-zejevi prijatelji, med kterimi jih je bilo mnogo iz Montane, in ko so izvedeli, da je Heinze spoznan nedolžnim, so pričeli kričati hura v proslavo kralja bakra. Ko je sodnik podučil porotnike, kako jim je postopati, so odšli k posvetovanju in kma-lo nato se je sodniku naznanilo, da so se glede pravoreka zjedinili. Ko so se zopet vrnili v sodno dvorano.
so naznanili sodniku, da smatrajo Heinzeja nedolžnim. Takoj nato je nastalo v polni dvorani nepopisno kričanje dn policijski uradniki so imeli obilo posla, predno so v dvorani zopet napravili red.
Heinze se je pričel jokati, ko je videl, da je vse občinstvo v dvorani na njegovi strani. Tudi njegova žena in nektere druge ženske so pričele jokati. Od tu je potem odšla vsa družba v bližnji Astor House in tukaj je vsakdo lahko pil na Heinze-jev račun, kar se mu je poljubilo in kolikor je zamogel.
Odkar se je proti Heinzeju vložila prva obtožba, je izgubil od trebi do štirih milijonov dolarjev, :n vsled tega je Heinze izjavil, da upa, da so sedaj oni ljudje, ki so ga hoteli spraviti v ječo, zadovoljni, kajti njim se je šlo le za to, da bi Heinzeja pripravili ob kredit. Povedal je tudi. da se bode sedaj še bolj kakor preje posvetil izkoriščanju svojih bakrenih rudnikov.
-o-
TRINAJST LJUDI UTONILO.
0 katastrofi v Angliji. Nad 100 mrtvih.
Razstrelba v rovn pri Wellingtonn v Angliji je zahtevala nad sto žrtev. Vsi rešilni poskusi so bili dosedaj zaman in le štiri premogarje so rešili.
PREMOGARJI SO DELALI LEČ OD VHODA.
DA-
Phoenix, Arizona. 12. maja. Dva nepoznana roparja sta danes napadla vlak Arizona Western železniee in sicer miljo hoda daleč od tukajšnjega mesta. Roparjema se je posrečilo oropati vse potnike, kteri so bili v vlaku in potem sta srečno odjezdila na prerijo in neznano kam zginola. Nek potnik, ki se je hotel braniti, je bil nepopisno tepen, tako, da se je onesvestil, kajti oba roparja sta ga ! za to pretepla z jermeni, ktere sta ' nosila seboj. Do streljanja ni prišlo., Seattle, Wash., 1*2. maja. Nepozna- ' ni roparji «o danes zjutraj napadli nek voz ulične železnice na progi South Park. Voz je bil poln potnikov
in roparjem se je posrečilo dobiti od Razstrelba, o kateri se je poročalo .$1500 do $2000, nakar so ušli brez včeraj in ki se je pripetila v premo-sledu. Takoj na to se je pričelo za- govern rovu Wellington, je bila sledovanje roparjev, toda dosedaj ni- strašna, kajti od 136 premogarjev, so našli niti sledov roparjev, kakor kteri so bili v rovu na delu, so se je to običaj v državi Washington. menda dosedaj le štirje rešili, do-1 -o-
Priprave za pogreb kralja Edwarda.
K pogreba pokojnega kralja pride največje število evrop skih vladarjev, kar se jih je dosedaj sestalo. — Izredno dragi sedeži za gledalce.
Naznanilo.
Vseh šest zvezkov potnega romana "V padišahovi senci" je dotiskanih in jih je dobiti pri našem uredništvu angleškega za skupno ceno $1.50. — Ker je ta roman zelo zanimiv in rojakom, v kolikor so ga že čitali, zelo priljubljen, svetujemo onim, ki bi si radi te knjige 'nabavili, da si jih naroče, dokler jih imamo še v zalogi.
Uredništvo.
NAJVEČ SEDEŽEV AMERIČANI.
POKUPIJO
V rovu je nastal sedaj velik požar in vsled tega je vsaka nadaljna rešitev nemogoča. — Malomarnost dru-žbinega vodstva.
-o-
Manchester. Anglija, 13. maja. —
Za nektere sobace na Piccadilly je plačati do $5000 za jednodnevno porabo. — Velikanska špekulacija.
Izgoni čifutov iz južne
V Kijevu so pričeli izvrševati zakon, kteri določa, da v imenovanem mestu ne smejo bivati čifuti, ki niso t je pristojni; nekteri čifuti zamo-rejo ostati še par dni
London, 13. maja. Priprave za j pogreb pokojnega kralja Edvarda se i marljivo vrše in semkaj bode prišlo toliko evropskih vladarjev in njihovih zastopnikov, kakor še nikdar popreje.	°
Sedeži ob cestah, po kterih se bode,RUSIJA BI MORALA TO ŽE PRE-pomikal pogreb postajajo vedno dražji, tako, da so že sedaj dražji, kakor
JE STORITL
| čim so morali vsi ostali umreti. Re^! ZT T i»an" -
silno možtvo je sicer takoj skušalo I	Nl*ve* ^ CifUti S°
| ... .J, , , ■ dezev so dosedaj	pokupili Američani.1 w • *
• priti v rov, toda vsako napredova-; uf -	.„ \ . , ke m t
Mr. Cortelyou naznanja, kako se pre- | premogarje.
bližini vhoda v
»je je izključeno. Rešili so le štiri kteri so bili na delu v rov. Z rešilnimi deli
oškodovali domaČe obrt ni-trgovce za velike svote, tako, da je neobhodno potrebno, da se jih prežene.
Podrobnosti o
sissippL —
nesreči na reki Mis-
velikem strahu.
San Bernardino, Ca I., 13. maja. Včeraj zvečer se je tukaj in po vsej tukajšnji dolini pripetilo več jakih potresnih sunkov, tako, da je ljudstvo dokaj prestrašeno. Potresu je potem sledilo jako podzemsko bobnenje. Potres ni napravil kake škode.
San Francisco, Cal., 13. maja. V Redlands, Riverside in severno od Ba-kerfielda, je bilo včeraj zvečer čutiti lahke potresne sunke. Mnogo ljudi je bežalo na uliee. Škode ni.
-o
Milijon naseljencev,
Washington, 13. maja. Glavni našel aisles. urad naznanja, da pride v upravnem letu, ki se zaključi s 30. junijem letošnjega leta, najmanj milijon naseljencev v Zjedinjene države. Samo v aprilu je namreč prišlo v vse naše lake 133,276 naseljencev, tako, da jih je prišlo do početka tega meseca ie 801,225. Tekom tega meseca in v junija jih pride gotovo nad 200,000, tako, da bode letošnje leto if led« naseljevanja inozemcev nadkri
parja, ki sta pred par dnevi ustavila v bližini imenovanega mesta nek osob-ni vlak. Roparja sta mladeniča, stara jedva sedemnajst let.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $ 10.35 ............. 50 kron,
za 20.50 ............. 100 kron.
za 41.00 ............. 200 kron,
za 102.60 ............. 500 kron,
za 204.50 ............. 1000 kron
za 1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarlna je všteta pri tek svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 1L do 12. dneh.
Denarje nam poslati Je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Hew Tork Bank Draft
FRANK BAXSEB CO., 82 Cortlandt St., New York, V. T «104 St Clair At«., BT. B.



St. Louis Mo., 13. maja. O nesreči parnika City of Salti-llo, kteri se je potopil na reki Mississippi, se danes še poroča, da je moralo tem povoHom vtoniti trinajst osob. Kakor se j? že včeraj poročalo, se je pamik potopil pri G len Parku, Mo. Nesreča se je pripetila dVe tiri potem, ko je parnik ostavil tukajšnje mesto. Vodni tok je parnik zanesel proti skalovju pri imenovanem mestu, tako, da se je razbil. Glen Park se nahaja 24 milj južno od St. Louisa. Ker se je izgubil imenik potnikov, se je zamoglo šele včeraj popoludne dognati imena onih ljudi, kteri so morali utoniti. Dosedaj so dobili le jedno truplo iz valov reke.
Na parniku je bilo 27 potnikov in sicer večinoma ženske in otroci, ter trideset mornarjev. Parnik je bil do zadnjega prostora nakrcan z raznim blagom, aned kteri m je bilo tudi nekoliko goveje živine. Reka je polna lesa, kteri plava vsako leto ob tem času po reki navzdolj.
-o—--
Nesreča na Siciliji.
Neapolj, Italija, 13. maja. Iz Ca-tanije na Siciliji se javlja, da je danes ob vsem sicilijanskem obrežju divjal izreden vihar, V neposrednji bližini Catanije se je potopilo več ribiških ladij. in najmanj 40 ribičev je v tonilo. Podrobnosti še niso snane.
^ 'i'iCEBI1^ E	O GO VI	. ,irl, a v- n»\ num irn nanronmni. i , .. .	—
ktenli je mnogo pri.;io iz Amerike je-dino le vsled tega, da vidijo pogreb kralja.
mogova peč nadomesti z malimi iz- Jse marljivo napreduje, toda vsako 0iTtTvX^u ^Vf*' ^ Tj°	_,_
j	j ... j , -	, ...	okna na Piccadilly, od kjer se bode f
datki z plinovo oecjo.	rešilno delo je nemogoče, kajti rov	„ . . , , . ,	t— • r> --	.	,
, . .	pogreb najlepše videl, kajti tu se za- Kijev, Rusija. 14. maja. Oblasti
„	je sedaj v plamenu.	T,tn™	„ u	~. ' j	...
—o—	, r» j i j	, • illteva za T>ako sobo za rabo 24 ur so danes zopet pričele z izgonom o-
P?d vhodom V rov je ™deti skraj-, od $2000 do .$5000. Pri postaji Pad-! ^ čifutov, kteri žive v tukajšnjem
no žalostne pr.zore. ker tu čakajo din^ton, kjer bodo krsto pokojnem ! mestu.
sorodniki, oziroma rodbine nesrečnih krajja naložili na vlat> , - ' ? JstojnL
Olkar je postal Gcorg-e B. Corte-lvoa predsednik riewyorske plinove družbe, se je storilo obilo dobrega v prid našega prebivalstva. To se mu je posrečilo le v?led tega. ker je imel
premogarjev na izid rešilnih del Imenovani ipremogov rov je last , Earl o£ Lonsdale in se razprostira
preje zaupno nvsto pri treh največjih i . .	, . ,
.	:	, J	:do pet milj daleč pod morskim dnom.
predsednikih Zjedmjemb držav.	*	, ,
Oni kraj, na kterem so delali nesrečni premogarji. je oddaljen najmanj tri ni'lje od vhoda v rov.
Vladi'.ii inšpektor je včeraj zvečer odredil, da se mora z rešilnimi deli prenehati, in tako so rodbine nesrečnikov prišle tudi ob zadnjo nado, da Sodo še kedaj videli svoje očete. Rešilno možtvo je bilo od žrtev oddaljeno le še kakih 50 vardov. ko je moralo rov ostaviti. kajri na skrajnem koncu rova je nastal požar, ki se hitro razširja, tako, da je bilo rešilno možtvo v veliki nevarnosti.
Rojen na newyor^ki iztočni s-trani
je Mr. Cortelyou napredoval z lastno močjo, tako. la je postal lajni k zaklada Zjedinjenih držav in kot tak ji*, fbil najboljši svetovalec bivšega predsednika Theodore Roosevelta.
Da se Cortelyou v resnici zanima za blagor prebivalstva, nam tudi dokazuje to, da je odredil, via =e mora odlašati v našem in v vseh drugih listih našo plinovo družbo, kar s? preje nikdar ni zgodilo. On so je namreč prepričal, da ljudje niirajo nuiogo pojma o plinovi družbi, ktera rada vstreže vsaki želji prebivalstva, ako sloinje tako zahteva. Tako je Cortelyou včeraj izjavil. la je pričel "oglaševati vsled tega. da ljudstvo v kar najširših slojih izve. kaj plinova družba vse stori v svrho komforta nagega prebivalstva."
Tako na primer imamo v našem mestu na razpolago plinove peči, ktere plinova družba proti mal?mu plačilu izposojuje vsaki rodbini, ktera želi imeti tako peč. To velja manj. kakor tretjino centa na dan. Kedor ima tako peč, nima ničesar opraviti z pepelom in drugimi umazanostmi in pri tem se prihrani tudi mnogo drla z kurjavo in nalaganjem premoga ali lesa. Ženskam in otrokam ni treba več nositi premoga iz kleti v gorenja nadstropja in odnašati pepel na dvorišča oziroma pred hiše.
Te peči so seveda le jedna koraod-nost, ktere je izposloval Mr. Cortelyou našemu prebivalstvu, ktero mu je vsled tega v veliki meri zahvalno. --O-
50 ljudi utonilo.
Tokio, 14. maja. Dne 10. maja je tukaj in v okolici divjal izretlen vihar, vsled kterega se je parnik Osaka, ki je bil na potu v Nagoyo, razbil. Pri tem je petdeset osob utonilo. Vihar je nadalje vrgel na peščeni«? dve torpedo vki japonske vojne mornarice.
dasiravno niso semkaj pri-Z izgonom so oblasti že pri-
TEDDY IN VILJEM.
Rooseveltova žena izjavlja, da je njen mož nemškemu Viljemu dokaj sličen
Berolin, 14. maja. Rooseveltova žena, ktera je imela priliko videti in govoriti z nemškim cesarjem, se je docela prepričala, da je njen mož Viljemu dokaj sličen, kajti včeraj je glede te zadeve izjavila: "Šele odkar <m videla mojega moža in cesarja, ko
da jo odpelje- !s*oj
jo v Windsor, je plačati za vsako ma- čele pred par tedni, toda ker čifuti lo okno po $1000. Vsa okna so že niso imeli svoje posle urejene, so ob-razprodana. Zn manjšo ceno ni dobi- lasti tedaj sklenile nekaj Časa čakati, ti okna na imenovani ulici.	j da tako izgnanci poprodajo ali pa
Aek hišni posestnik, wgar liiša j da jo v najem vse ono. kar ne more--tojl blizo Marble Arcll, je že raz- ! io nesti seboj. Tudi sedaj so oblasti prodal skoraj vsa okna po $1000 in nekterim čifutom. ki morajo iz me-trdi, da bode ona okna. ktera ima še ista, zadnji rok Še nekoliko podalj-na razpolairo, prav lahko proda' po j šali. Vsi pa morajo mesto ostaviti dva tisoč dolarjev vsakega. Pred hi- do najkasneje dne 14. junija, sami, ktere imajo nekoliko zemljišča Zakon glede izgona čifutov iz onilj pred vhodom, delajo scUaj tesarji tri- krajev, v ktere niso pristojni, je bune, na ktenli bode lahko stalo po vsled ;odredbo gosudarstvene dume devetdeset osob. Vsaka osoba, ki bo-'postal pravomočen ze v aprilu in či-de hotela stati na teh tribunah, bode fute bi se moralo izznati že 2S. npri-morala plačati po petnajst dolarjev, j la. Tozadevno povelje je Pa mini-
Sedezi na str,hah onih poslopij, ktera sterski predsednik Stolvpin za nekaj
niso Ob cestah, po kterih se bode po- časa suspendiral, da se'je tako dobil
mikal pogreb, ki sQ pa dovolj visoka, da se bode videlo na one ulice, veljalo petnajst dolarjev.
potrebni čas za preiskovanje čifut-
skih listin in da se tako dožene. kam
r, .	„	je ta ali oni čifo pristojen. Ta za-
Cela premoženja so napravili last- Uon je veljaven tuai za v?e d
mki his na on>h cestah, po kterih se | kraje. v kterih M 0 ^ ^ ^
je pomikal pogreb kraljice Viktorije. • ^ oMinske avice za f]oti-no mc.
li ljudje so oddali okna in strehe ta- <to
koj. ko je kralj umrl. — Sedaj se je 700
pa naznanilo, da se brtde pogreb kra- '' n , f„ . .. ... t *_	-i j	1)o te odredbe bi nikdar ne bilo
Ija Edwarda vršil po dmzih ulicah in	. .... - ... .. ,
lir.^;« i-;	i- - * , •	, ,pn»lo, ako bi cifuti ne s..iodovali do-
ijudje. ki plačah ze tukai za okna •
L, rli-i: J	z	i , . imamm trgovcem, obrtn kom in kme-
so pnsli naravno ob svoj denar, kajti |t
lastniki hiš nečejo vrniti denarja, kte-
T z Kijeva bodo izgnali najmanj čifutov. Do te odredbe bi nikdar
rega so že dobili. Kralj Edward je sam določil ceste
•da skupno govorila in mahala z ro- po kterih se bckle vršil pogreb njeco-kanii. sem se prepričala, da so primere, ktere delajo časopisi med mojim možem in nemškim cesarjem, opravičene. ''
Theodor? Roosevelt se je včeraj peljal z berolinskim županom v Buch, kjer si je ogledal zavod za ostarale in začasno nezmožne ljudi. Ko se je vrnil v Berolin, je bil gost ameriškega poslanika.
-o-
Razstrelba na vojni ladij i.
London. 12. maja. Angleški admi-, raliteti se danes brzojavno poroča, da I jdnevi^e Pla*e- Jsled tega se je priče-se je na oklopnici London, ktera se sedaj mudi na norveškem vodovju, pripetila razstrelba cilindra parnega
Oni čifuti. kteri ostanejo v mestn. zamorejo mesto tudi ostaviti in se začasno radi spremembe zraka nasta-
vega očeta, da se takoj preprečijo ne- \f}. ^	toda 2a to moraJ°
ktere nesreče, ki so se pripetil? po- d°bltl °d oblagt> P°sebao dovoljenje, vodom pogreba kraljice Viktorije.
Trafalgar Square, so vsled tega popol- I	»
noma izpustili. Xa ta Square gre j Dn)IJANSKA USTAJA PRETI, lahko na tisoče ljudi, vendar je pa od- i	—o—
hod množice zelo težaven, ker so uli-j Governer teritorija New Mexico je ee, ki vodijo iz trga, zelo ozke.	j odposlal vojaštvo proti Indijancem.
Medtem, ko bodo vsled pogreba po- i	—o—
kojnega kralja nekteri ljudje prislu- . „
žili mno<ro denarja, bodo zopet dru-n L East La" Vo=a5' X' 51» U- maJa- V prišli ob denar. Za siromake in za de- °S PuebI° Je pn;,° <Ig nevaraih in" lavce, kteri bodo morali oni dan praz- |	n°mirov' ° kteri!l ** sem-
novati, pomenja pogreb izgubo jedno-
?troja. Podrobnosti o tej razstrelbi Tudi mnogo manjših ladij, zlasti pa se niso naznanile, tako, da se ne ve, ribiških se je potopilo in škoda, ktero ; koliko mornarjev je bilo pri tem raje napravil vihar, je velikanska. I njenih.
v-,
Krasni novi In brzl parnilc
MARTHA WASHINGTON
(Avstro-American proge)
odpljoje v sredo dne 25. maja
vožnja do Trsta samo II dni.

Cena voznih
do Trsta ali Reke - -fi do Ljubljane • ■ -do
-m. -S - , T »-..»■

la sedaj v mestu agitacija, ktere namen je delavcem tudi za ponedeljek izplačati njihovo plačo.
Nabiralci znamk, 2 sliko kralja Ellwarda, so že pokupili skoraj vse znamke, kajti vlada bode sedaj izdala nove znamke in ker je novi kralj iz-boren nabiralec znamk, bode jrotovo zahteval, da pridejo nove znamke kakor hitro mogoče v promet.
Ponesrečeni nemški vojaki
Berolin, 13. maja. Iz VHhelmsha-vena se javlja, da se je pripetila tam-' kaj ob obrežju razstrelba mine. ko so mornarji bili na vajah z polaganjem min. Pri tem se je razletela joina mina in pet mornarjev je bilo na mestn ubitih, docim sta dva nevarno ranjena.
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV HI ODGOVOBNO NE UPRAVNI* 6TVQ.NE UREDNIŠTVO, -
A
,-nakim^J',
aj brzojavno poroda. Imenovani Pueblo se nahaja 70 milj severozapad-no od tukaj. Sodnik Jolm McFie, kteri sedaj tamkaj sodi, je naprosil guvernerja, naj mu dopo>lje vojaštvo, da se tako prepreči splošna nstaja Indijancev.
Santa Fe, X. JI., 14. maja. Governer Mills je danes odposlal oddelek teritorijalne milice v Taos Pueblo, kamor pridejo vojaki najbrže že tekom današnjega dneva.
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Americana progs "ARGENTINA" odpluje dne 18. maja. ix New Torka v Trst in Reko. S tem parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj.
Vožnja stane is New Torka do: '
Trsta ali Reke...... 35.00. ^ 1
Do Ljnbljane ......$35.60. 1
Do Zagreba ....... fS6.20.
Vožnje listke je dobiti pri Frank Satoer Co, 82 Cortlandt St, New. York.
______

.....SrfKjfr.

•

NARODA"
'tStovenleDally.^ Owne4 mnd published by the 0Ov»nlo PubJlehlnj; Co.
(ft corporation.)	\
FRANK SAKSER, President. VICTOR VAL-iAVEO, Keeretary. LOUIS EEXEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and »ddrest^s of above ofiken : 82 Cortland t fireet, I'.oT-.jugh of Manhattan, New York City, N. Y.
•Pred dvema leti je bilo citati v Narodnemi Listu vedno o milijonih iu milijonih, s kterrmi je on razpolagal. — Sedaj pa — kako se na svetu vse spreminja — čitamo o milijo-nih pravičnih hrvatskih vinarjev, ■vtere je on zapravil...
DOPISI.
Sft celo leto velja list za Ameriko in Canado. ........
- pol leta.........
* leto za mesto New York . , . pol leta za mesto New York . . ' * Evropo za vse leto . . • . t * «• " pol leta. . . . . . tu o « »gtrt jeta ....
Beatty, Pa.
$3.00! Cen jeno uredništvo:— 4 00 V Yukonu se je streljalo na ne-
2.00 i oborožene ljudi in posledica temu je 4.50'
2.50	.	.....
1.75 kor je že poročal dopisnik z Yukona , xer je tudi med nami se nekaj roja-
. * ; ' » t meriki, štrajkarjem pa želim skorajšnjo zmago.	Valentin Tavčar.
Pueblo, Colo.
Cenjeno nredništvo:— Iz Pueblo, Colp-.. že dolgo ni bilo
nobenega dopisa v priljubljenem slovenskem dnevniku, dasiravno je tukajšnja naselbina velika. — Kakor povsodi Slovenci napredujejo, tudi mi ne zaostajamo za njimi. Dne 22. t. m. bodemo imeli krasno igro v cerkveni dvorani cerkve Marija Pomagaj. Upamo, da se bode dobro obnesla. Vstopnina je 25 centov. V društvenem oziru trdno stojimo.
• : • i • -> » < -...... ■ , . . , _ .
Seia sta oba, eden tik druzega. Poljubila sta se zopet, na dolgo, brez besede. Potem sta si pa šepetaj» kakor bi se bala lastnega glasu, pripovedovala o svojem pričakovanju, o svoji nestrpnosti. Govorila sta dolgo, pozabivša na kraj in na čas, ki je potekaL Bila sta kakor pijana ouih sanj. in nista mislila, da morajo te sanje nehati prej ali slej.
In bogve, koliko časa bi bila ona dva Se ostala tam, oe bi ju ne bili iz sanjarenja vzdratnili bližajoči se koraki. Nekdo je prihajal. Planila sta po koncu, obiedevša ob 'tem nenadnem motenju njiju sreče, ki ju
UR. MCHTEIVS
»ALN-
slovensko katoliško
S steklenico
PAIN-EXPELLERJA
odpodite bolečine. To sredstvo nima para. Nič ne olajSa tako hitro in trajno rov-matiiem, nevralgijo, rvirtjenja itd.
Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. Ad, Riclitsr & Co.,
15 Pearl St.,	New York.
podp. društvo i
sveteBarba;
bila. da je bilo več mož ranjenih, ka- a lahko bi imeli še več društvenikov je tako surovo pozvalo nazaj k isti-
^GffJVS NARODA" ir ha j a vsak dan iz-veemši nedelj in praznikov.
: 11. t. m. Policisti, ki so rabili svoje orožje proti ljudem na kriminalen način, so bili aretovani na povelje
v Yukonu. — Družbe si v času stav- ma. Uipamo, da bodeta v drugi na Ike velikokrat najamejo svoje pazni- selbini, kamor prideta, vstanovila no-
kov, ki niso zavarovani.
Z delom gre vedno slabeje in radi
tega ne svetujem rojakom semkaj ho-
«aLAS IMAR02DA.** šerifa Shields, ki jim je seveda tudi j diti, ker se celo od tukaj ljudje in
("Voice of the People")	takoi vzel pravico (licence). Vseh cele družine izseljevajo. Minuli te-
mwd every day, except Sundays and J	F	. /	, . v „
Holidays.	-■> moz "straze ' so pripeljali v po- <ien je slo vec rodbin v Alabamo m
Subscription yearly $3.00.	krajinsko ječo (county jail) na po- med temi sta bila tudi Jože in Reza
*, ... .................„,.. „.,„„„- sebnem vlaku in sodila jih bode po- Hrast, po domače Kodrie.
IkdvwrtiMments on agrMmant,	'
----rota. Vse priče so izpovedale v prid ;bila zvesta člana podružnice sv. Ci-
Dopi^i brez podpisa in oeobnoeti Be ne štrajkarjev in zlasti poštni ravnatelj j rila in Metoda in žal nam je za nji-letienejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po —
tfonej Order.
Pri Bpremembi kzraja naročnikov |k ki so redno neVedni," brutalni jpoetmo, da sa nam todi prejšnje ' v	'
naznani, da hitreje najde- in brez vsake discipline, pripravljeno nas 'ovni ka.	j ni za vsako zlo;; rekrutirajo jihi na-
Dopiaom in pošiljatvam naredite ta na-aJov :
"GLAS NARODA.**	ka grozodejstva bi se dala preprečiti
£3Cortlandt St,	New York City.i f oraj le na ta način, da bi te vrste
ljudje ne dobili mest stražnikov, ampak da se v kritičnih časih poveri služba discipliniranimi ljudem. — Mogoče, da bode ta nesreča obrnila pogled oblasti na Škandalozne raz-jmere, ki vladajo po nekterih mestih tip ja- jPennsylvanije v času štrajka.
Opazovalec.
vo podružnico prekoristna šolske družbe sv. Cirila in Metoda.
Pozdravljam vse rojake in rojaki-
ivadno iz vrst postopačev. ki jim ne nje Sirom Amerike, Tebi Glas Naro-|diši pošteno delo. — Taka iu jedna-.da pa želim obilo naročnikov.
JAnez Prijatelj.
m
Telefon 4687 CorUandt.
Koncem tedna.
Največje razočaranje.
— Povest. —
ni. Za tem je Bianea odprla vrata svoje spalnice, potisnila vanjo Ož-balta in potem šla nasproti onemu, ki je prihajal. Bil je brat.
—	Toraj... Nisi šc opravljena T
—	Čutim se nekoliko slabo, je odgovorila Bianc-a, prijemša se z roko
Oba sta !za Čelo.
—	Tako... nenadno?
—	Nepričakovano.
—	Ali ti je jako zlo?
—	Tako...
—	A v gledišče?
—	Nocoj ne morem nikamor.....
Res... se čutim...
—	Pa bi me bila prej obvestila, da bi te ne bil čakal tako dolgo___Hočeš. da pozovem zdravnika?
—i Ej. pojdi!... Radi malo glavobola... Že preide!
—	Sicer pa <ti... običajno... ne trpiš za glavobolom. Evo, zakaj___
—	Oh— ne! To je malenkost. Le
Pazite na varstveno znamko ■ sidrom.
očaranje, ki jo je prebudilo iz sladkega sna, iz sna, ki ga je to razočaranje razblinila za vedno...
Plevel Rip.
£a Zjedir.jcnc države Severne Ajnevv.^ Scdež: Forest City, Pa.. okorporJrino dne 31. jintsria 1952 r drill*
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAYERL. P. O. Box GSo, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREZAN, Box 51, Mineral, Kans. I. iajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 11^4 E. 60th Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MAETIN MUfflC, Box 537, Forest City, Pa.
To in ono.
HADZ033HSI:
MARTIN GERČMAN, predsednik, Box G83, Forest City, Pa. KAROL Z ALAR, I. nadzornik. P. O. Box £VI7, Forest City. Pa. JOS. BUCENELI, starejši, IL nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa. FIIANK ŠUNK, ILL nadzornik, 50 Mill Street Luzerae, Pa.
Pr' ic Takngawa — pra»i ponskili barbarov! V New Yorku je izjavil nekomu ženskemu reporterju : "Že razne Japonke so mi izjavile, da bi rado postale samostojne. Toda o Japonki, ki bi sc- ne hotela poročiti — ne, kaj taeega vse svoje življenje nisem slišal''...
In da je barbarska filozofija polna, je imenovani princ omenjeni časnikarski sufragetki še dejal: "Poiščite si moža in potem z njim obiščite Japonsko spomladi — potem vas ne bode več skrbelo, imate li volilno pravico ali ne"...
* * *
"sufragetkam"
Crab Tree, Pa.
Dragi g. urednik:—
Prosim, dovolite mi nekoliko vrstic, da odgovorim človeku, kterega dne Je im<?l Ožbalt priti. Onkraj vrt-sicer ne poznam, a se je zagnal v nih vratic — si je mislila Bianea —
Italijanski spisal Govino Boy. (Konee.)
Še en dan. O mraku naslednjega
mene štev. 105 Glasa Naroda v dopisu iz Glencoe, Ohio, češ, da služim delodajalcem ter da hodim okoli njih s klobukom v roki. Najprvo moram naznaniti, da jaz ne živim v Greens-
zažvižga kakor nekdaj, z onim tankim, lahkim žvižgom, ki ga je ona vedno čula -tudi med tulenjem najhujšega viharja, z onim dragim, ljubkim žvižgom, ki jej je še sedaj, po
Socijalno-demokratična banka.
Praški list "Pravo Udu" je priobčil članek, v kterem dokazuje potrebo ustanovitve banke za avstrijsko soeijalno-demokratičuo stranko. Kakor se vidi, organizuje odločno j protikapitalistična stranka, kakor je ■ to soeijalistična, svoj denar po kapitalističnem vzorn, kar je vsekakor jako zanimivo. .
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
I'AYEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, "Weir, Kana. J OS PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 522, Forest City, Pa.
Kaj stane j 0 socijalno-demokraticni štrajki.
pojdi, Rilmrd... in lepo se zabavaj!
Bianea je počakala, da so se udarci korakov odhajajočega brata oddaljili, da jih ni bilo več čuti, a potem je zdirjala k vratom svoje spalne sobe in jih odprla.	i končal s porazom štrajkarjev. Soei-— Oh... kako sem bila v strahu,]jalno-demok:atični strokovni list do-je rekla kazuje. da je bilo od januarja do ju-
T)opisi naj Be pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, F. O. 7, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NABODA."

Soeijalno-demokratiČni list "Ilolz- Štorklja, ki je potovala 7000 kilo-
arbeiter*' j>iše o zadnjem štrajku du-j najskil-.' mizarskih ]>omočnikov. ki ji*
metrov.
Kako velikanska potovanja napravijo ptice-selivke in s kako hiiros jo prelet ijo velike daljave, kažejo pro-učavanja danskega profesorja Mar-
A obstala je takoj in
obnemela: li]:l 1000 iz,1anih na l»"dpova!i 1 mi--tf.nsella iz Wibor-a. ki že mnogo let
Se-
njena postelj je bila razkopana, finih ,!Jon 11 ti?oč kr°n S0 vin-platnenih rjuh ni bilo več na njej.,vltIa ui z;l to	svoto nikakor
in Ožbalt, ki si je bil iz njih napra-!zadostoval tlisPoz:-ei>ki f<>nd zvczc vil vrv, je. ravno v istem hipu plezal rr^znrskih }pomočnrk»v, marveč preko okna in se potem po vrvi izjrooni,a Priskočiti na pomoč vsa
njenih rjuh na-lo spuščal k tlom. pranizac^a- In ta Je zoI1ot iz,lala to" burgu, ampak da sem od njega od-j<iesetih letih, cisto, jasno rn razločno yairlo skočila k oknu:	!iko- tla botle tre1ja varčevali leta in
daljen 7 milj. Druga resnica je, da zvenel v ušesih.	_ Kam ^ Ožbalt...? Zakaj
imam fante na hrani, da pa spijo v In r3^0 v onem hipu, ko je Bi- - ? Xih-e {c nl viJe, m ■ moji lastni hiši, ne pa pod milim ne-|a^a mislila na to. se jej je zdelo -jmoj hrgft_ -n se mu nia* ne ganja in |bom. Da bi se jaz plazil okoli dt'i >odl tla Je bl,a iluzija, bodi istina —|(ja gi ti tu	ne je- ?	žrtvah. kA s,> jih morali doprinašati
Hamburg-American Line.
lo:a. da zojiet jx»pravi 4ipogreško" "sodrugov" voditeljev. "Poročilo go-
vori tudi o nadaljuih žrtvah, le ne o Meseca decembra
bi bilo svetovati, da dajalcev, je grda dopisovalčeva laž. jda se je v padajoči nočni tmini raz-: [l£c te n- vijel! ' Kai vendar po- °llI>ll5čeni delavci. O tem se niti
__I i	•	• />	i i	• 1 t rnl «-. »t » + n L-1 1 <-> 1> in «n	n.M i	" 1	* ______»	•
Tudi našim "sufragetičem
se ravnajo po nasvetu princa Taku-jker imam svojo farmo, za ktero sem gawa. kajti po tem nasvetu se pride! moral vsak dolar s krampom zaslu-ito večje morale, kakor jo zamore nu-[žiti. Pošteno sem jo plačal in toraj diti zavijanje oči...	lne niore nikdo reči, da mi delo smr-
^ *	di. Dopisnika javno vprašujem, če
Dr. BertilIon je statističnim potom!je že kdaj čital v kakem listu, da bi dokazal, da oženjeni ljudje dalj časa j i™ ljudi vabil na delo v te ali one žive, kakor • neoženjeni. Voltaire je j traje» Če mi more to dokazati, naj pa ravno to trdil, o — dolgočasno- j	z dokazi k meni in jaz mu pla-
sti,...	jčam -pot in zamudo časa. Takrat se
* ^ *	j bode tudi lahko spoznal z mojo ose-
Isti Bcrtillon tudi trdi, da je med j l>°> ker sem sedaj prepričan, da me ženskami manj zločincev, kakor med »e pozna. Pač pa jaz njega in možkimi: morda vsled tega, ker jim iir!e Tušek si bodem zapomnil.
primanjkuje potrebne srčnosti?...
* * *
* 'Najbolj žalujejo po smrti angle-ga kralja ženske v Angliji." (Brzojavno poročilo listu Times.) — Ženske sploh rade občudujejo take Don Juane, kakor je bi! pokojni Edward, tudi ako z njim nikdar niso prišle v dotiko...
* ^ * *
Zveza in dogovor med Rusijo, Japonsko in Anglijo. — Kje je pa naš Knox T...
* * *
Dober nasvet sufraaretkam: "Dr-
Stel sem si v dolžnost podati sledeče pojasnilo, da me ne bode kdo napačno obsojal.
Pozdrav rojakom širom Združenih držav.	Ivan Tome.
i Lincoln, I1L
Gospod urednik:—
O nas so le redko kdaj .kaj sliši in radi tega prosim, da natisnete sledeče vrs.ice v predalih priljubljenega nam dnevnika.
Sleherni dan Čitam dopise, ki prihajajo iz vseh krajev Združenih držav, in vsi poročajo o štrajku po
žava potrebuje več otrok, kakor gla- raznih naselbinah. Tako tudi pri nas sov pri volitvah!"... Ako bi pa su- v državi Illinois delo v premogovih
rovih« popolnoma počiva. ' V nekterih krajih s0 se pa delavci z delodajalci. oziroma družbo sporazumeli in se vrnili na delo.
Naša stvar je pa bolj zamotana in radi tega ne more priti do poravnave med delavci in delodajalci. A tudi tukaj bi se že poravnali, kar se menda bodo tudi v kratkem, ker sedaj so si pri obravnavah le še v navskrižju za prižigalee min, ktere so dosedaj morali delavci plačevati.
frajretke s tem nasvetom ne bile zadovoljne. bi. se dalo napraviti sledeči kompromis: le ženske, ki, imajo
otroke, naj imajo volilno pravico___
* * *
Kronično demokratični Portcliester je sedaj volil republikansko: nihiče pa ni trdil, da je temu vzrok novi tarif...
* * *
Že večkrat smo pisali, da ima naš predsednik Taft smolo: sedaj sta ga še pričela hvaliti večni demokratični: ^ Pa sedaj zahtevajo, da jih plačuje predsedniški kandidat Bryan in — družba.
Hearst, znani harkelin...	i £trajk se vrši popolnoma mix-no in
* * *	i organizacija je trdna. Tako se toraj
Tudni so značaji nekterih tatov: jpri nas ni bati, da bi prišlo do bur-dokler kradejo in dokler se jih ptf 1deloma krvavih dogodkov, k;«-tem ne moti. postajajo vedno srčnej-ši in njihova tatvina je vedno večja. — Ko so jih pa zasači in ko jim preti jet a* postanejo malenkostni . ter v obupu napadajo poštene ljudi in trdijo, da so tudi oni — pošteni...
*
Po tem receptu se ravna znani Francesco Zotti. Sedaj, ko mu toče
kor v Westmoreland county v Penn-sylvaniji in drugod. Srce me boli, ko berem taka poročila, ker so mi dobro znane tamošnje delavske razmere in ondi bivajoči ljudje. Gotovo me tudi neprijetno dirnejo poročila, da se nahajajo med našimi rojaki ljudje, ki hodijo skabat in s tem škodujejo svojim sodelavcem in rojakom, voda v grlo, ko so ga osfavili vsi oni, j Vsakdo vendar ve, da smo opraviče-ki so ga preje podpirali, preostala »i- zahtevati svoje pravice, in nismo mu je le še blaznost kot nekaka to- še pozabili, kako so nas še nedavno laž ha v prokletstvu onih Hrvatov, temu iazivali. Delati smo morali za ktere je pripravil ob $750,000... sramotno nizko plačo trdo kakor suž-♦ t *	I nji. Sramota je za vsakega, ki o-
V ostalem je pa slučaj Zotti v pravlja skabsko delo, še bolj sramot-protislovju g pregovorom, ki pravi: -na pa je to delo za slovenske skabe, jeden krivični vinar požre 99 pravic- ko bi vendar morali Slovenci poseb-iiih. -jv.^Mtti rpa ni imel nikdar niti j no v tujini vedno držati skupaj, jednega pravičnega vinarja v žepu,1 Rojakom delavcem Ikličem, naj toda požrl je Hrvatom 400 milijonov j vstrajajo in zmaga bo naa#i!
t...	i Končno pozdravljam rojake po A-
legel oni tanki, lahni in poznani žvi žeg. Sree jej je vstrepetalo, zdrznila se je na vsem životu.
jčenjaš. Ožbalt f___
Ožbal je ni čul več. Dospevši do
ne
govori, da je moralo mnogo m i žarkih pomočnikov radi lakote zasta-
tal, je bil z dirjal preko vrta in izgini!
je mehanično prstan, ki si ga je oni hip natikala na prst; in vsa drhteča je zdirjala k oknu in napela ušesa. Se ni li varala? Je li bilo možno?
viti obleko, pohištvo itd. in utegne ]., številko 29.*» in
prončava potovanja ptic-selivk. Vsako leto providja profesor večje število različnih ptic z različnimi ztia-
Je ki. V minulem letu je neki franeo-*
or" -ki lovec ustrelil Mizo Miran de v de-partementu (!crs rcgljieo, ki je bila iz AVil>orga. Sedaj poročajo o ne-
ke.n angleškem potovalen po Afriki. Ekspresni in redni promet z parniki mnogo čudneji slučaj, na dva vijaka med
jezera Tanganvka sredi Afrike, na NEW-YGRKQM IN HAMBUR6GM.
isl i vistH-ini ksko r Zanzibar. vjeli Veliki komodni parniki, opremljeni štorkljo, ki je imela na sebi znaka z vsemi modernimi napravami, kakega učenjaka. Štorklja je ime-
Mr. Lomru.

kor tudi z brezžičnim brzojavom
se je leta 1!K>9 iz- ter morskim'i signalnimi aparati,
v temi skozi vrtna vratica, ki so bila ta skui>,ia svota" ak° bi se Pri" le.Ja v AVisin<ru pri* Randereu na kar zaačl kombinacijo ostala CKlprta. |	jbližno sestavilo, daleč presezarii gori .JiLslandu. Štorklja je toraj prele- TARJTOSTI, HITROSTI
Tedaj se je pa naglo, kakor blisk, jnavedeno svoto. Govori se o nadalj- tela okroglo 7000 kilometrov. Dno	IN "UDOBNOSTI,
as vet i lo v možganih nesrečne Bian-'uih žrtvah' kterih lia nis° bili delež' nv-usta so zadnjič videli štorkljo POSEBNA SKRB IN POD-
na Danskem. Ako vzamemo, da je	VOltBA ZA SLOVENCE.
MOLTKE — odpluje 31. maja. BATAVIA — cdpluje 14. junija.
Ali jej ni bil pisal, da pride šele ju- j k<? Stopila je saredi sobe Njeni dra_!»i voditelji in tudi zveza ne. Suhe	na Danskem. Ako vzamemo, da
tri? Ej — vendar! Sama misel na i ^ njeni dragoceni nakiti< s [številke naznanjajo, da je bilo areti-	|eIe 25. decembra dospela na jezero
oni tako bližnji in obenem tako dalj-J kterimi bi ^ bila ponagati ranih 99 sodrugov (od teh je bilo	Tanganvka. potem je v omenjenem
m povratek jej je bila morala pro-lvsaka krayica vsi oni drasmlji, s; oproščenih 3S), 29 jih je bilo policij-	'"^n preletela vsak dan po 70 kilo- Za vožnje listke in vožnji red, po
vzrociti to halucinacijo. Hotela je že!,, • • • , , v ' , , .	mptrnv - • -
, , ,	. ... kterimi se je namerovala olepšali sko kaznovanih na 6.5 dni, z 39 so
odstopiti od okna, ko se je oni zvi- ..... ... ......... J	___________
-nj, vsi ti dragulji so bili rzgin.U se baviIa okrajna sodišča, ki so ob-	-
japonske mizice, kamor jih je bila^.^ ompnjVne na skupno - ^^	Kje jet Tukaj nas je pet bratov in
" ~ 1 1	iščemo šestega svojega brata JA-
žcg, ki je na kratko moduliral par zvokov, zopet komaj slišno razlegel v zraku.
Bil je .toraj on?- Bil je Ožbalt, ki jo je, prišedši, zval? Začela se je tresti na vsem životu, kakor za mrzlico. Ni li sanjala? Ni li to kruta prevara čutov ? Evo — zopet! Zopet se je v mraku razlegel žvižeg, a to ipot jasneje, čisteje in bolj na dolgo. Zadrhtela je še bolj. Sedaj se je čutila skoro prestrašeno vsled takega nenadnega povratka in ni se mogla odločiti, da bi šla naproti ljubljenemu, ki se je vračal, ki je. kakor pred tolikimi leti, zopet prihajal k njej. V onem trenotku jo je bilo prevzelo čudno čutstvo, da ima iti nasproti, sicer ne nepoznani, a vender tuji osebi, in obstala je nepremično pri oknu, še vedno z napetimi ušesi, kakor bi ne mogla verjeti, da je v resnici čula ljubavni klic.
In četrtič se je ponovil, a še bolj na dolgo, še bolj intenzivno ta ljuba™ i klic, zvenee na njena ušesa kakor pritajen jek bolesti, prihajajoči iz velike daljave. A tedaj je Bianea. vsled ^lipne reakcije, odsko-čila od okna, hitela k neki oiffari in je iz nekega predala iste vzela mal ključ vrtnih vratic, pri kterih jo je on čakal. S tem ključom v roki je nato zdirjala v vrt in naravnost zletela ljubljenemu nasproti, pozabivša na vse in na vsakogar, slušajoča le glas svojega srca. ki je v onem hipu prepevalo himne sreče.
V prvem hipu nista niti imela besed i j. Njiju prve besede so bili le kratki pritajeni vskliki, objemanje, vroči, drhteči, skoro divji poljubi.
—	Nisi me pričakovala, ljubica?
—• Nocoj? Ne.;, jutri.
—	Prišel sem dan prej. Hotel sem te iznenadkL
—	Dragi! i
Naslonila se je ob njegov lakt in ca rahlo vlekla seboj, zroča ga zaljubljeno v oči. V večernem mraku se jej zdel še lepši, nego je bil pred desetimi leti. Zdel se jej je le nekoliko večji, močneji, in črne brke pod nosom so bile nekoliko gosteje na rožnatih, smehljajočih se ustnicah.
Šla sta po temnih stranskih stopnicah in šele v malem kabinetu pred njeno spalnico se je Bianea ustavila*
erimi
zanj, vsi
prej položila. Le en prstan, ki je j
bil gotovo v naglici padel na tla, je |cev i{1 27 dni zaP°ra' Preiskovalni ležal sredi sobe in njegovi briljanti zaP°'" & trajal 4 mesece in 27 dni. so se čudno svetlikali.
In vpričo te krute, nepričakovane
List govori končno o zmagi, ker niso podjetniki dosegli ničesar. In grozne istine je Bianea obstala kakor j kaj so dosegli mizarski pomočniki?! kip: ni krik. ni vzdihljaj se jej ni i ^ . .	... , - .
- - ..' tv— i v • •	I)va vinarja povišanja place m tri
iz vil iz prsij. Pred seboj je pa reva
videla grozno razsulo, grozno kata-!četrt ure skraJša^a <^la na teden! j strofo: bilo je neizmerno, največje jTo so toraJ "uspehi"' za tolike žr-razočaranje. grozno, pregrozno raz-i Ive!
KOBA NOVAK. Doma je iz Priro-čevasi štev. 6, občina Ambrus, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, Colo., in sedaj ne znam* nič. kje se nahaja. Kdor izmed rojakov nam naznani njegov naslov, dobi $10.00 nagrade. Naslov pošljite na: Mike Novak, 512 West Chestnut St., Leadville, Colo. Da. da, štrajk je dvorezen nož! {14-4—14-7)
vprašajte pri
Hamburg-American Line,
ali pa pri lokalnih agentih.
Kje je FRAN CAR? Doma je iz s-kega Potoka. Pred šestimi leti je bil v St. Mary's, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: John Car, 5924 Collins Ave., Coilinwood, Cleveland, Ohio.
|(I3-lG—5)

J------
'TRI stvari, ktere so potrebne za srečo, komfort in zadovoljstvo * ljudi,
se dobe potom plina—luč, toploto in gonilno moč.
Prva-luč-je bila že stoletja simbol napredka; toplota, je kot človeška potreba vir komforta; in gonilna moč daje človeštvu eneržijo v koncentriranem načinu.
Nek ugleden časopisje nedavno pisal:-
"Le malo industrij je na polju razsvetljevanja tako izborno napredovalo zajedno z iznajdbimi novejše dobe, kakor ba$ izdelovanje plina, kteremn ni tekmovanja. Vse iznajdbe so se jedn&komerno izrabile tako, da se je uvedlo varčevanje. Tudi od tega je imelo človeštvo le koristi".
V času, v kterem se splošno govori o velikanski draginji, je treba povdarjati, da se je cena plinu redno pom anj sevala.
Tako se je doseglo, da dobivamo danes luč, kuijavo in gonilno moč cenejše, kakor kedaj poprej.
Pfe.lno sklenete, da si nabavite jedno »zmed navedenih potrebScin po drngjem načinu in ne potom plina, povprašajte za kterikoli urad plinove družbe, in kompet^Dtni vslužbenci, Tam bodo podali vse potrebne informacve.
To v*s ne bode nič veljalo, kajti poseben zvedenec družbe, bode Vam dal potrebne nasvete gltde Vadili potrebščin.
Consolidated Gas Company of New York
GEO- B. COaiELYOU, President
' •-'••••V
* - - ,, — .JU,

■
ga m i
Ijenja vaškega norca.
fant je bil France Illiov, malo takih. Spominjam se, il nekoč, ko sem bil jaz še ivord« telovnik in na palcu prstana steklen obroč raz-'.'niee. — Nekoč je imel v i>ja5ko bluzo in temne hlače . rdečim robom ob strani; e je postavil pred cerkvijo, "-i občudovali in se mu sme-i so jim je milostno režal, tli so "*a imenovali Lola, če
i:i tri iri r
j a I «	V vasi je stanoval študent, ki je
*	sviral gosli; dvakrat, trikrat je šel
France mimo njegovega stanovanja, se ustavil ?n poslušal dolgo, dolgo. — Nekega dne je stopil k študentu in era vprašal, če bi ga hotel učiti gosli; študent se mu je smejal, France pa je šel in si kupil gosli in jih prinesel domov. Vse se mu je smejalo, ko je sedel na vratih senika in vlekel lok č-ez strune, da je cvililo in škripalo kakor stara vrata v rjavih tečajih.
Vselej, ko mu je bilo dovolj godbe, je zakopal gosli globoko v seno-
Na seniku je imel tudi staro skrinjo in nekaj raztrganih cap v njej. — Ker je navadno spravljal v skrinjo denar, jo je vedno zaklepal in obraz pa nikoli. ,krival	po razpokah v zidllj da
n človek je bil, da mu 1 M ga ne i^y. a tudi po špranjah do para, razen njego- ^ razpokah je prosto skrival denar.
] — Če bi človek nevede tu ali tam povodno zanemarjeno !brskal> bi lahko zff0dil0t da bi pri.
rna brada vsa jaz- Uaral iz st^e srebrn goldinar ali pa
J pest drobiža, zelenorjavega, polovico
že brez vsake vrednosti in veljave. * _ *
mre je bil ?u, nj gova nna in zanemarjena, njegovi la-akor strnišče, le bolj dolgi; po-• bodil bos, pozimi je nosil lese-
nekje kratke hlače
Bilo je lepega poletnega jutra, ko ;el jih je čez dolge, i ^ Je vse zaselje treslo strahu in borne nogavice; na ljaznl
ro si
D:
knil majhen klobuček č mu je bil do pasu, pet, rokavi do laktov, takega star stotnik, h, in se začel smejati, solze: Oigcrll"
vojaško salutiral, se odkorakal po vasi. bil pri vojakih, a le >ilo pri raportu
Franc je besnel, ker mu zmanjkal skoro ves denar, ki ga je imel skritega v seniku.
Pogosto je pregledal in preštel ves svoj denar, zato je vedel vedno do vinarja natanko, koliko si je že prihranil.
Tako je stopil tudi tistega jutra, brž ko se je zbudil, k skrinji in se začudil, ko je videl ključ v ključavnici, v skrinji pa vse cunje in coklje raz-
ije?
ime, se ni ganil; to- j brškane in razmetane; pogledal je na
Kaj okli«
i mu prigovarjali, naj stopi j ' n se oglasi, jaz — tistemu tam!" ali so sra v drugo. — Planil ; ncu, bluzo odpeto, medvedje j —alj-ne, obraz divji; udaril j
Ino, vzel kos za kosom v roke, pre-iskal vse žepe, vse pretresel in preobrnil — denarja ni bilo nikjer.
Zaprl je skrinjo, sedel nanjo, sklonil glavo med roke in S3 zamislil. Pred osmimi dnevi, ko je bil zad-■O s,o mizi, da ,c je vse pre-j"jič doira, je bil denar še v skrinji <V' iki in vsi drugi okoli |in skrinja zaklenjena in ključ skrit
špranji za kupom sena. Vseh osem dni ga ni bilo doma.
nra\
in se tresli o:l strahu, predstojnika dodobra era odpustili domov. Si-1 vseh osem dni ni videl svojega denarja, mislil pa je vsak večer nanj. Ko zaporu omrežje je snoči vrnil, je bilo že pozno v noč; legel je truden in zaspal.
Spomnil se je, da js imel precej drobiža skritega po špranjah
o. da si je kar sam vzel do izdrl je v
\z o'.na in o"Url po najkrajši poti. France navadno ni bil hud človek, gorje, če ga je kdo razjezil; divjal in l>c - . 1, da so je vse treslo pred je in stopal s trdim, težkim korakom, im; kamor je zadda njegova pest, j'la se je stresal pod pod njim. Preis-
ni nal
bilo več milosti. — Kdor pa lepo in prijazno ravnati bil njegov največji prijatelj
kal je vse razpoke — niti četrtine ž i drobiža ni dobil.
Sed^l je zopet na skrinjo in se za-
prosi ne rad. Le ob mislil in mislil je dolgo, dolgo.
lih ho>ti v ftre^to na poko- j
tli
la v
Potem pa je vstal in preiskal vse Ino leto za letom; ob dru-| nanovo. Pre vrgel je vse cunje, prebrs-l in farnih praznikih obis- i kal vse špranje, privzdignil vse deske, premožne in radodarne hi- j pogledal za vsak tram pod streho, a ga morajo bolje postreči jprenuctnl cel kup sena. da SO se kadi-jerače. — On namreč ni be- le po skednju cele megle prahu, ki mu
je polnil oči, nos in usta; senene bil-če je ke so se mu žapičile v lase, v brado, , in Se za tobak po vrhu. Gorje j v vso obleko; šle so mu za vrat, ki bi era kratkoinmalo odpravil; j srajco na prsih; on ni občutil ne prahu. ne seneni.li drobov, ki so ga rezali živo v kožo.
ijc bol( , zato vse
ič. — Velik kožar kstanke od kosila.
c vina, kos hleba, še najbolje
o il
bil ob milost pri njem, - 1 mirno in ne zinil be-
lo skozi vrata. — Z vso silo se je sesedel na pot, z gnojnico polito; zabolelo ga je po vseh kosteh in pred očmi so mu zagorele velike, jasne zvezde.
Ozrl se je in videl brata, ki je stopil v hišo.
Nič ni pomislil, da so morali bratu tudi drugi pomagati, pozabil je na Janeza in na ukradeni denar; na vse je pozabil in mislil le na brata, ki ga je telebnil na cesto.
Pobral se je, sklonil se k nizkemu obcestnemu zidu in izrval iz njega velik kamen, težak, da se je moral u-pogniti vsled njegove teže; dvakrat, trikrat je sklonjenega hrbta z obema rokama zazibal kamen in ga spustil po zraku skozi okno.
V izbi na tleh so sedeli bratovi o-troci okoli velike sklede, polne na-drobljene polente in kislega mleka, redkega kakor voda. — Z velikimi, lesenimi žlicami, mokrimi od mleka, so se tolkli po rokah in po licih. Ko se je kateri sklonil, da hi zajel velik požirek, je priletel od leve ali od desne udarec in mu izbil žlico iz ust v skledo, da jo je moral dolgo časa iskati s privihanimi rokami po mleku med kosi polente.
Hipoma se je spremenil njihov glasen smeh v krik strahu in groze.
Skozi okno je priletel na sredo med nje velik kamen. Mleko je brizgnilo na vse strani in poškropilo otrokom i belimi kapljami umazane obraze in zakrpane srajce. Kamen je ležal na sredi i£be fmed črepinjami razbite sklede, v rumenem testu, z mlekom politim.
Otroci so zbežali vsi prestrašeni v kuhinjo k materi, kričali in jokali so na ves glas; mati. sama prestrašena, jih je mirila in tolažila; oče pa je preklinjal.
Franceta ni nič brigalo, kam je priletel kamen, ali je kaj zadel, ali je koga ubil? niti pomislil ni na to.
Stopil je na skedenj in se kmalu vrnil z lesenimi cokljami, obešenimi čez levo ramo; nič se ni ozrl proti hiši, ko j? izginil za voglom.
Prišel je k Serpičevim pod Goro in sedel v kot na klop. Gospodinja je bila sama v hiši, ko je vstopil. Nič ga ni vprašala, ker je videla, da je slabe vo-ystal jI je, in on tudi ni izpregovoril, amipak tiho in mirno počakal, da mu je prinesla zajtrk. Coklje je spravil pod klop.
Ko se je najedel, je šel na dvorišče, se ozrl okoli, vzel sekiro in začel cepiti drva; udrihal je s tako silo, da so letela polena daleč naokoli — vs? kokoši so z glasnim krikom in kokodakanjem zbežale v dvorišča.
Izmed tistih malo družin, kamor je hodil France delat, j-e bila tudi Ser-pičeva.
'Prišel je kadar se je zmislil, ostal dokler se mu je zljubilo, delal za tri, za jedel za dva, plače je dobil za drobno šestnajstletno dekle; zadovoljen je bil s tem in nič ni godrnjal, če so le znali prav in lepo ž njim občevati; vsaka
za
ti
sem; t
»rev
poprosi človek ob takih praz-nai kaj zapoje rad uboga in peti z divjim, raztrganim in m glasotr zategneno, žalostno i plesati zna, a ljudje tega marajo, ker razbija tako. je tla.
Denarje ni bilo nikjer, in veudar beseda je morala biti o- pravem času
ga je on pustil, ko je odšel. — Pri groznem spoznanju, ki ga je obšlo, je napol zbcsnel. — Bil je že večkrat okraden.
Planil je s tako silo po lestvi, da se mu je zlomil predzadnji klin; telebnil je na ves obraz čez razdrapano, z
Dobro ■n in n ul, vza bn kar r
iti, kdaj je treba o liti. Si-j slojem potrošeno dvorišče; kakor je
bil velik in neroden, je v hipu vstal in zrastel na kuhinjskih vratih.
Svakinja je pomivala na ognjišču poso lo v črnem, umazanem škafu: s hrbtom proti vratom obrnjena, je bila sklonjena nad škafom, zato ni brž opazila Franveta.
"Kdo j? vzel moj denar?" — je zarjul med vrat mi.
Ko je slišala svakinja njegov glas in uzrla njegov divji pogled, njegov spačen obraz in brado, s senom natro-;eno, in ravnotake lase, se je prestra-
ležen ni nikoli; četudi ne-■ \ -ako malenkost, včasih ti in gre in potem pripove-ije po va-i, kako je ta in oni skop. Ob praznikih obišče tudi vse radodarne duhovnike i okolici; če se vča-kateri preseli, roma o \reliki noči
poti
in hoda daleč za njim; take » ne nnedi rad za malenkost. Vino rad pije, ne da bi se kdaj o-ipil: sam pa ga še ni nikoli kupil.
da. kjer dobi piti, dobro in i in kjer ga ne dražijo in
ajrajši no.ro je s jezijo.
Dasi zelo varčen, dela povsod pod ;no. Ljudje mu zato ne plačujejo, fter ni stanoviten v delu; včasih dela, Ida je strah in groza, včasih pa stoji >ri delu kakor lesen štor. Po vasi je pobiral večkrat kosti.
in na pravem mestu, nobena odveč.
Pri Serpičevih so sedeli delavci na dvorišču okoli velike kamenite mize pri večerji.
France je sedel na nizkem stolu v kotu sam zase; kolena visoko pod brado, med koleni skledo — je zajemal s polno žlico, da se mu je pri vsakem požirku polivalo od ust čez brado.
Mlad fant, ki je sedel na koncu mize blizu Franceta, se je obrnil s polnim obrazom proti njemu, se škodoželjno in hudobno nasmehnil in vprašal :
"France, pravijo, da so ti pobrali denar — kaj ti ga je mnogo zmanjkalo?"
France je molčal,
"Pravijo, da ti ga je Janez pobral.'* — Dobro je vedel, da je Ja-
vila. da ji je od strahu padla na tla nez nedolžen, a ker je bil jezen nanj,
mu je privoščil Lolov srd, ki je vedel,
skleda, ki jo je držala v rokah, in se razletela na drobne koščke. Nema in trda je stala prd njim, ki je polnil vsa vrata s svojo orjaško postavo.
"Kje je moj denar!" je zarjul nanovo; stal je na pragu in v njem se
jih spravljal v krčmi v slepo okno in j IG vse treslo od jeze in srda.
rjidi potem prodajal.
Nekoč so bili v vasi vojaki; ko je France videl, koliko mesa so deli v kotel, je sedel na nizek zid in ča-al. Kuharju se je smilil, ker ga je videl tako dolgo čakati, odrezal je kos m'«- in rtu ga vrgel; France je ponižil polsirovo meso in čakal še na fcosti.
K trem bogatim družinam je najrajši hodil v dnino; delal je in jedel, da so lepo ravnali ž njim; drugje bi ga bili lahko na kolenib proslil ni prišel; ni mu ugajala hrana, niso prav ravnali ž njim; bil je zelo občutljiv, malenkost ga je lahko razvnela do besnosti.
V boljše hiše je donašal žaganje. Včasih ga je bilo treba prositi trikrat, štirikrat, preden je prinesel,
"•Kakšen denar?" se je oglasil brat. ki je stopil isti hip iz izbe.
"V seniku mi je zmanjkal denar!"
"Naših ni nihče vedel zanj, živa duša ga ni videla."
France je verjel, ker so mu domači samo enkrat vzeli denar in potem ni-, koli več.
"Kje pa je?"
'' Vprašaj po vasi, je pač mogoče, da ga je pobral kakšen falot."
France ni nič odgovoril in nizinil nobene besede; zažugal je s pestjo, se obrnil in stopil do sosedoviih.
"Kje je Janez?"
Soseda je videla, da je France jezen, zato se je bala za sina in se zlagala:
"Ga ni doma!"
France pa je dobro vedel, da je Ja-
včasih pa se je sam spomnil in prine- nez dorra.
-. 1; nič ni pomagalo reči: "Ne rabimo." — Odložil je in čakal, če je »bil več kakor za tobak, ali pa kovina in kos kruha k tobaku, »vek
iS topil je v h lev in ga pograbil za vrat s pestjo, tršo in bujšo kot železna past. Telebnil je fanta na ku.p gnoja, da se je razskidal pod njipi na vse a tram, in -mu pokleknil na prta.
od zadaj ga
da nikomur ne koristi.
"No pa saj je storil prav, kaj bi norcu denar, saj mu ga miši snedo," je pristavil, proti delaVeem obrnjen, a tako glasno, da» ga je France prav dobro slišal. Pogostokrat ga je dražil z norcem in denarjem, France je potrpel, a nocoj mu je bilo kmalu dovolj.
Odložil je skledo, stopil k mizi, pograbil fanta za vrat in za prsi in ga v velikem polkrogu zagnal čez plo-t na travnik za dvorišče.
Glasna kletev je priletela s travnika, kmalu za tem se je pokazal fant za hišnim voglom in izginil v vas,
France je sedel in večerjal mirno dalje, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. — Gospodinja pa je dobro opazila, da vse vre v njem od jeze in srda, vedela je, da ne bo napačno tolmačil njenih besed, ker ji je bil vdan kakor šestleten otrok strogemu očetu. Izkušala ga je potolažiti.
"(Morda si pa denar kam založil, ne smeš misliti, da so ti ga ravno n-kradli."
"On mi ga je ukradel!"
"Kd6?"
"Janez!'
"Saj ga pač nisi .videl?"
"Pa slišal a^JpHwTSP " 5*
"Ponoči, pa sem mislil, da so
miši."
Nekateri so tiho zmajali z glavo in se zasmejali, dobro so vedeli, da bi si nihče ne drznil iskati Franeetovga denarja, ko bi on spal zraven.
"In ti je že večkrat zmanjkal denar?"
"Večkrat!"
"In nič ne veš, kdo ga je pobral?" "Janez!"
"Pa zakaj zmeraj J ?z?"
"Zmeraj se mi smeje."
"In domači ti niso nikoli vzeli?"
"Samo enkrat."
"In si zmeraj dobro shranil?"
"Zmeraj!"
"Kam pa?"
"V skrinjo na dno in v zid
seno."
"Pa naznani orožnikom, da zmanjkuje denar.'J
France jo je debelo pogledal. Gospodinja je bila dobra žena; smilil se ji je revež, ki ga je sama hudobija ljudi naredila pol bolj neumnega, nego je bil.
Če ga ni nihče jezil, ni naredil ni-komar žalega; dober je bil, rad je u-'jcgal in rad postregel.
Privoščila inu je nedolžno veselje in žal ji je bilo tistih par borih vinarjev, ki jih je nečloveška hudobija u-ropala blaznemu revežu. Zdelo se ji je, da ne more biti človek, kdor najde v tem veselje in zabavo, da pobere takemu, pomilovanja vrednemu bitju, vse, kar ima, in ga s tem razjezi do besnosti.
"Kaj. orožnikom?" Oudno se je zdelo Francetu, da bi smel on govoriti z orožniki; bal se jih ravno ni, a vendar se jih je izogibal v velikem ovinku vedno, ko jih je imel srečati.
Nikoli ni mislil na to. da je na svetu pravica, ki si jo človek po potrebi lahko poišče. Bil je vajen trpeti, •sato je tudi mirno prestal marsikaj; mislil je, da mora tako biti; le ko mu ie bilo preveč, je s silo izbruhnilo — ker si ni znal poiskati pravice, si je poiskal zadoščenja,
"Orožnikom?" — je ponovil in gledal gospodinjo.
Če bi miu bil kdo drugi to rekel, bi mu drago zaračunal take 'besede, gospodinji pa je bil slepo vdan. pribita je bila pri njem vsaka njena beseda, naj si bo opomin, prošnja ali nasvet. Dobro je vedel in čutil, da se ji smili in da mu hoče Je dobro,
"Kaj pa; — povej jim, kako in kaj. oni že dobijo tatu!"
France je vstal in hoU'1 oditi. "Kam pa hočeš sedaj! Nocoj ne opraviš nič, počakaj do jutri!"
Drugo jutro je šel navsezgodaj na orožniško postajo; celo uro je moral čakati, da so vstali.
Orožniški postajevodja. ki je bil še malo časa v tistem kraju in ni še nič poznal Franceta, je vse natanko izprašal.
France se je čudil, da tak gospod
—	orožnik, tako prijazno govori ž njim; zaupal mu je vse in mu vse odkrito pripovedoval.
"Za hip počakajte!" — je rekel naposled postajevodja iu odšel; kmalu se je vrnil z mladim orožnikom.
" Danes patrulirajte tam skozi in poizvejte vse natanko!"
Orožnik je pomignil Francetu in se zaničljivo nasmtlhnil. France se ni niti zganil; šele ko mu je postajevodja rekel, da sedaj lahko gre, je France vprašal:
"In moj denar?" "Moramo prej izvedeti, če ga je res Janez vzel, potem, ga že dobite. Sedaj pa idite ž njim domov in povejte vse, kako je bilo."
France je naglo odšel skozi vrata in hodil po cesti daleč pred orožnikom.
Prišli so domov. — Janez se je izpričal kot pošten in verodostojen človek. Orožniku se je zdela taka preiskava neumna, poznal je Franceta, vedel je, da je norec.
France, tebi se je samo sanjalo, da si imel v skrinji shranjen denar, ali so ti ga pa imorda miši snedle!"
—	se je smejal orožnik. Franceta pa, ki je mislil, da je di_nar že gotov, je to tako ujezilo, da je planil proti njemu in zamahnil s svojo medvedjo taco. Orožnik je prebledel strahu, k njegovi sreči je Francetov brat prestregel udarec.
France je pljunil, zažugal s pestjo in odšel iz izb?. Pred hišo je bilo polno radovednežev, nekateri so se mu na glas zasmejali, ko je stopil na vrata.
'Kakor brž je uzrl France med drugimi Janeza je pograbil težak kamen in ga zagnal v gručo.
Nič ni meril, nič ni pazil in pogledal, kam je vrgel; obrnil se je za hišo in izginil: — odšel je zopet pod Goro k Serpičevim.
Vse je prestrašeno zakričalo; kamen je priletel staremu Jerneju v bok in imra stri kost.
Starček je zastokal in čez velo lice so se mu vsule solze, kakor lešniki debele. — 'Poklicali so moža, ki je znal uravnavati kosti; ko je prišel in videl, je takoj povedal, da mu ne more nič pomagati, — kost je »trta, starček ostane do smrti hrom in
Občinski očetje so sklenili, da mora i Nie bi ga ne bilo treba- zapirati v France v norišnico.	j norišnico, če bi ne bilo na svetu bu-
■Postajal je vedno bolj nevaren; to i dobije — če bi bili vsi prijazni ž njim pa le raditega, ker so ga ljudje nepre- ali ga vsaj na miru pustili.
kor u dušen o . . . poljubljal sem t nisem mogel govoriti . . . spominjam^
se, da se mi je meglilo pred očmi. da 'so zaplesali kostanji, ko sem. vzdignil
stano jezili in dražili; vsakdo je mi-j Kje stoji zapisano, da sme vsakdo .glavo . slil, da ima pravico norca suniti, zbo- oropati reveža na duhu rn premože- "Praviš, da nisva govorila. Posti ga s strupenim jeziikom in zbežati. ^aju! Kdaj in od koga je bila dana po- ljubil si me na uho, da me je zazeb-— V prejšnjih časih je Lola le red-!stava, da ima vsak otrok pravico lo, nato pa si rekel, da naj pojdem s kokrat besnel, in še takrat ne brez : zbosti ga s svojim strupenim jezikom!
vzroka.
In spravili so ga z zvijačo rišnieo. — Za vedno bi zaprl predrznežu, ki bi mu rekel:
Če ne bi čutil, naj bi bilo, a boli ga v no- ' bolj kot marsikoga, usta j Pol njegove blaznosti, vso njegovo j besnost. vso nesrečo, ki jo je provzro-
"Pojdi, France, te peljemo v no-j čil, s strto nogo staremu Jerneju po-rišnico!"	j vrhu — vse ima na vesti hudobija
"Pojdi, Franee, greva v mesto na ; ljudi.
cesarsko sodnijo, tam- še velja pravica, tam ti povrnejo ves denar!"
France je ubogal; za denar bi šel ljudje
do konca sveta.	• _
Ko sta prišla v mesto, ga je vozil brat iz ulice v ulico; nenadoma stopita dva moža k njima: "V imenu postave — z nama!"
"Udari!" je zaklical France bratu.
Oba sva bila
teboj . . . Kam s teboj f — sem te vprašala. Ti si trepetal in si jecljaje ponavljal: Z menoj, duša. z menoj! — Da si bil takrat natanko povedal kam s teboj, mislim, da bi bila šla, kakor sem bila v ruti in šalu . . . Kaj j? bilo takrat v naju; Zakaj sva trepetala in si nisva pogIe*lala v oči?"
Ali m« je majsko solnce nenadoma u larilo v obraz, ali me je razpa-ljena kri zapekla v lica — od vroči-: ne me je zabolela glava in pred mo-.,jimi očmi je bila še sama bela luč, nisem razločil več ne vrta, ne gozdiča. ne daljnih gora . . . edina, kar -*0	sem še videl, je bila njena bela roka,
dobre volje; jaz pa ki je mirno in mehko ležala na mizi.
V tistem trenotku se je zgodilo, kakor da sem bil šiloma odpahnil
Če vse to lahko in mirno opravičujejo sami sebi in svoji vesti — čudni
Siv las.
imam to napako, da sem vselej sen-; Tisti hip pa je stopil k njima do-; timentalen, kadax sem dobre volje, mači podžupan in prijazno rekel: | Spomladanska jutranja svetloba je zaklenjena vrata v preteklost. Tistih "Vdaj se. IVance, in ne pretepaj j prepajala in prepletala vzduh; pred j dvanajst ali koliko let je izginilo, niše s cesarskimi možmi, če ne, te za- nj,.^ na y^u so brstele jablani in so sem jih poznal, ne živel. Stal sem v
že cvetele črešnje. v holm se je spe-i parka, mlad, od ljubezni trepetajoč, njal smrekov gozdič, ki ga je solnce Megla se je razmaknila, spomladan-sme delati krivice; kar ž njima idiva j:Zavij3lo v svetlosinjo meglo. In preko sko solnce je izlilo na naju svoj žar-
pro, ca ne boš videl belega dneva." "Če sva nedolžna, nama nihče ne
in povejva na cesarski sodniji, da sva|„ozJif.a daljnodaljne gorenjske gore,!ki blagoslov, prišla iskat pravice in denarja in da|kakor o5]akij od zore obžarjeni. : Z desnico nisva naredila nič slabega."	v. ni or,	« ciint«	i____,
sem jo tesno objel
labega.
Tako je izkušal pregovoriti brat Franceta in eden izmed mož ki sta Čeh in laseh. Dolga leta je nisem vi-i belo roko. ki je mirno in mehko le-
£e sta j del; ali vse, lica, oči, lasje, smehljaj, žala na mizi
Na njen obraz je sijalo jutro; to- k.rog vratu, da se je spojila gorkota pli žarki so se poigravali v njenih o- ! najinih lic: z levico sem prijel tisto
ju aretirala, je pripomnil: nedolžna, vaju brž izpustimo in damo ! glas, roka, vse je bilo prav tako. nič vajino pravico!"
: Kaj počenja

Ne zameri,
France se je vdal samo radi prav ce in denarja.
po
ljubila. S prešernim smehom, kakor
Ko so prišli v norišnico in je brat nekoč moje neumno srce. je prema-
j zrelejše, nič hladnejše, kakor v tistih prijatelj, tako se nisva bila zme-■ i-jzdavnih časih, ko sva se po otroško nj]at'>
Vstala je. stopila je korak od mize in mi je osupla gledala v obraz.
e vem, kakšen je bi! ta obraz; takoj je ugasnila resnoba v njenih očeh in zasmejala se je na glas.
"Tudi jaz se spominjam ... in la spomin je zaie najveselejši; vselej ga pokličem, kadar sem puste volje . . . Sestala sva se na Rožniku; jasen je bil dan. Ti si govoril ljubeznive. gorke, zelo pesniške besede; ho-Idil pa si tako čudno in nerodno kaše je ves potil; dasiravno precej kratko krilo. Za roko sva se držala. |kor nikoii in kadar sem se ozrla v hladno, je dela! golorok in razgalje- kakor dvoje otrok in govorila nisva 'tja	napravil tako prestrašen
nih prsi. Madial je z vso silo in se za- nič, ker naju je bilo sram ljubezni. obraz, kakor zdajle, ko sem vstala in ganjul z vsem telesom, vsak zamah je Xa polju so delale izpodrecane kme- '
zategnjenim tiee in so se nama smejale. Ti si bi-
odhajai, je brž spoznal, kje je: zarjul je in zažugal s pestjo: "Ko se vrnem, vam že poplačam!" S časom je postal popolnoma miren; tuintam so mu naložili delo. ki ga je dobro iu prav izvršil.
Bilo je dan pred Vsemi svetimi. Zunaj mesta so delali na polju, ki ;
gala čas. Ko sem jo gledal, sem po-zabil tudi sam. da ima teden sedem ' dni in leto dvainpetdeset tednov. Tako je človek nespameten, kadar se mu smeje v obraz spomladansko jutro.
Sentimentalnost je mati spominov in blamaž.
''Ali se spominjaš? Prav tako
je bilo last norišnice, nekateri izmed j jutro j? bilo. ko sva se napotila na bolj mirnih norcev. France je kopal. , ljubljansko polje. Takrat si nosila da
spremljal vzklikom.
'Iobokim.
si videl, danisva v parku . . . Tiste ljubeznive, gorke in zelo pesniške be-
Ko je France delal, ni navadno nič j «o bile rosne
la rdeča in vroča v lica in tvoje oči	ti ni*o prihajale ne iz srca. ne
Zdi se mi, daje to
mislil; tisti dan pa se je zbudilo v srcu. nejasno in nerazločno najprej.; naposled se j» razjasnilo kakor lu<",
bilo včeraj . . "
"Praviš, da nisva nič govorila. Tam. kjer je ob kolovozu na desni ;
ki počasi zagoreva in naposled jasno • hrastov gaj. sva postala in ti si re-
iz misli; kajti vso pot si misli! edino-; le na svoj desni čevelj, ki je pošteno i zeval, in edina skrb ti je bila, da bi jaz ne opazila te hu le nesreče. Opazila sem jo takoj, že na deset kora-
zažari.	kel. da bi šla tja. le-jla v travo ter si ;kov ^ predno sva se pozdravila. In
Pustil je lopato, ogrnil jopič in šel; odpočila. Tvoj glas je bil tak, kakor ker sem te rada imeia> in ker sem ču-nadzornik ga ni brž opazil, drugi se sra prej nikoli nisem slišala; hripav tila tTOjQ skrb in žaiostf tu<jj jaz niso niti zmenili zajn.	j in zamolkel. Res sva krenila v tisto V5Q pot mislila edinole na tvoj desni
Ko je nadzornik zapazil, da manj- stran: ali pod prvim hrastom je ju- čevelj
ka, ga ni bilo nikjer več.
Drugi dan je prišel nadzornik
I žinalo par kmetov in tako sva se vr- . minih nila osramočena in tiha . . . Kaj pra-
vas in povpraševal po Francetu; nih-'viš, kaj je bilo takrat v naju? Kate-
5e ni vedel zanj.
ra beseda, ki je nisva izpregovorila ?
Ivo so povedali županu, da je Lola : In zakaj si nisva pogledala v oči?"
zbežal iz norišnice, je rekel:
"Na mestno pokopališče naj ga sredo iskat, danes je tanm njegov dan!"
A nadzornik je ta čas že odšel. Ljudje so sc? tresli po vasi: "Kaj bo. če pride in se maščuje, kakor je obljubil!"
" Zakaj si zdaj ne pogledava . . . ob tem spominu?" "O, poglej mi v oči!" Njen pogled je bil svetal, čist in prešeren; vesela porogljivost je bila v njenem smehljaju.
. . Tisti dan sem v svojih spo-krstila za čižemski rendezvous . . . nikar ne zameri!"
Smejala se je. da so se ji oči oro-sile.
"Čemu ta spomin? . . . Kako je padel >trgan čevelj v to spomladansko jutro?"
Pogledala me je in takoj je bil resen njen obraz.
"Kaj se ne sme ješ z menoj? Ne smeješ se . . . res nisi več mlad! Pa
"Bog mi bodi milosten — moja si hotel z menoj v park, hotel na po-mladost se je ozrla name. sedi kraj lje ... Stoj!"
* * *	j mene! . . . Tak je bil tvoj pogled in i Stopila je k meni. nagnila se je
Nič ne vem, kje je France sedaj- j tak tvoj smehljaj, ko sem te čakal in preko moje glave in mi je segla s Morda Še vedno v norišnici — miren ; dočakal v parku. Tudi takrat je bilo prsti v lase. Nato se je prikazala nje-
spomladansko jutro, le bolj zgodnje. | na bela roka tik pred mojimi očmi. še, vse rosno in megleno, komaj da
in tih, morda divja in besni; morda je zopet ušel pred' tednom, morda včeraj ali danes in je prišel domov in razbil komu gtavo, razdrobil kosti.
Poznam ga in nič bi se ga ne zbal. če bi ga srečal; nikoli mu nisem rekel zle besede, nikoli me ni ošvignil z divjim pogledom.
*'Ali vidiš t Siv las! . . . Siv las, se je v rosni kaplji visoko v vejevju pust obraz, pa bi v park in na polje, zabliskal prvi žarek. Prišla si. v dol- bi v preteklost!"
Brez strahu je prisedla k meni. Resnično, prijatelji: sentimentalnost je mati spominov in blamaž; in oznanjevaka starosti.
go ruto zavita, pisan šal na kuštra- ! vib laseh, še sanje v očeh in nočno toploto na rdečih ustnicah . . . Tudi takrat mi je bilo srce stisnjeno, ka-
1	Rojakom naznanje.	1
I	*	1
V poslednjem Časn so pričeli nekteri Zidovi po svetu Širiti vest, da pošiljajo novce po & telegrafu v staro domovino za 60 c t. stroikov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo £ ^ dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti 7 $ misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalna in £ X - večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj.
$	Najvarnejša pot pa je Ie pošiljanje po dosedanji navadi, da t Avstriji izplača vse f
« pošilj atve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrrate kr. poštna hranilnica t Budapešti. I $ Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnn ali telegrafu so pa | pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič.
3?	Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov ▼ dveh ali treh dneh.
Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa traja po aedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam Čakati, da dobe denar od višjega urada. To je gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumo&t pošiljati denar po telegrafu, ko vendar konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešto.
Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev!
Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po
82 CORTLANDT ST.
ali
NEW YORK, N. Y.
«04 ST. GLiAIR AVENUB IV. B*» CLEVELAND, O«
fe da Ude gotovo došel t prave roke kakor se je to zgodile deeedaj
se skori 18 let
.»-d.-........ — .»
-i - i
ri %
V »š
S®
k * t * li i
Madam a Zeynad-Noury v Parizu je inleresantna osebnost. Bila je več let v sultanovem haremu v Carigradu i« imela je izredno srečo, 'da je živa in zdrava pobegnila iz harema. Njeno nsoda je tako mteresantna, da je sam Pierre Loti iz njenih doživljajev sestavil roman "Les desenchau-tees". Po tem romauu je postala ma-dama Zeynad-Xoury znana po vsem svetu i« »ker je mno^o videla in muo-go doživela, .so jo različni časopisi naprosili, naj jim kaj spiše iz svojih spominov. Izšlo je že mnogo takih člankov, ki S3 vsi tičejo haremske-ga življenja za časa sedaj odstavljenega sultana Atwlula Hatnida.
Iz teh spoxinov madame Zeyuad-Noury naj na kratko rekaj«tuliraino nekatere ikaraktenstične posamično-6tL
Sedaj odstavljeni sultan je svoja otročja leta preživel po turškem obi-čajn v haremu. Že kot otrok se je bal ljudi in se jim umikal. Nikdar se ni igral z drugimi otroci in nikogar ni toild v haremu, ki bi se ga bil le količkaj oklenil. Abdul Hamid ni ljubil nikogar in nihče ni ljubil njega; kar je bilo 0{1 rojstva sem v njem slabega, rs? se je v tej žalostni osa me los t i razvilo,. kar je bilo dobrega, se je vse poaašilo.
Ko je dečko nekoliko odrasel, se je to že pojavljalo. Njegov oče jc bU do-
#*»r in inehak človek, a sin ga je tako ljutil, da se je jeze in žalosti jokal. A kaj šele učitelji. Abdul Ilamid se ni hotel ničesar učiti. Bil je len in r- skrnj-uo uporen: že svojega materinskega jezika se ni nikdar naučil pravilno govoriti in pisati. Pač pa je verjel v prorokovanja astrologov in se irnogo bavil z vsakovretnimi čarovnijami. ki jih je biez usmiljenja zlorabljal in z njimi na pr. pognal v 'blaznost sultana Muradn.
Že kot nila:! priae je tudi vohunil za vs ru in za vsakim in vse, kar je mogel Izvedeti, je nosil svojemu stricu, sultanu Azizu, dasi ta ni maral taikesra početja. Celo svoje lastna brate je Abdul Ilamid denuneiral sulta-. nm in če že ui im?l ničesar povedati, si je kaj izmislil.
---
l;\ •'
Ifi. ,	f , 'ISA- «1»/


. y y
r 'M .. 'S^jrftffiip: ........ '
Sfrremenil jo jc v velikansko trdnj-a-vo in zbral v njej v svoje varstvo celo armado. A še med svojimi zaupniki, ki se jih lahko imenuje sokrivce njegovih strahovitih zločinov, se ni čutil varnega. Da, celo v svoj harem ni prišel nikdar brez orožja; t<i*Ji če je sto golih žensk pred njim plesalo ni umaknil roke od svojega revolverja in zgodilo se je večkrat, da je kako žensko svojega harema kar ustrelil, ker se mu je zdelo, da mu hoč-e kaj storiti. Če je v haremu kako žensko vprašal za njeno ime — kar je tol&o pomenilo, kakor da naj pride v j njegovo sobo — morala je ipriti popolnoma gola in razpletenih las, samo da bi ne mogla skriti niti kake igle.
Naravno je, da so se ženske, ki jih je bilo v haremu vetlno več sto, časih iz Sultanovih slabosti, naj so bile ie tega ali onega značaja, tudi norca delale, kakor je tudi naravno, da so se dostikrat med seboj prepirale. Sultan je imel tudi v haremu svoje vo-hunke, a gorje ženskam, ki so se kaj pregrešile. Smrt je bila še mila kazen. Zgodilo se je mnogokrat, da je dal za nedolžno salo kako žensko bi-"ati, da je meso od nj? v cunjah letelo. Videl je rad pretakati človeško ki i in je sam prisostoval takim eksekuci-jajE'. A z enkratnim bičanjem ni bilo
a s stropom, ki je šele po večletnem hiranju uničil njeno življenje.
Kraj vsega bleska in sijaja, ki je vladal v haremu sultana Abdul Ha-mida, je bila to vendar strašna ječa in madama Zeynab - Nonry je mnenja, da ima zadnja dekla v kristijansfcih deželah lepše življenje kakor soproga turškega cesarja.
Sobotno kramljanje.
Naj mi ne zameri čitatelj. če mu po vem. da sem se danes prvič nasmejal; prvič po dolgem času. Videl sem narrreč človeka, ki se je jokal. A bil je to človek, močan in velik, pravi irorostas, v svojem štiridesetem letu še vitek in nič trebuŠast. Sedel je v mraku na pustem hribu, čisto sam. brez žene in otrok. Palice ni imel. popotnik ni bil; ni ihtel. ampak veličastno tulil, torej ni bil pesnik, ampak mesar. Velika nesreča ga je zadela. že petič ga je našla v življenju. Ivo je bil majhen, si je zlomil desno nogo, ko je odrastek si je zlomil levo. Dve leti po svoji ženitvi je zbolel na jetrih in ko je ozdravil, mu je umrla žena. Pobožna in dobra ženka.


Le počasi
Gospod (ki
sarjp. Kdo drngi bi morda napisal čr-tieo, povest, ali kaj takega, jaz pa sci2! se samo smejal. To je na vsak na- {neko gospo) ein grdo od mene in Bog je zapisal v volite,°da vas spremim t" mojo črno knjigo, na strani sedem-! Gospa: «Zakaj ne, toda ne vem. tisoč pet stoti, da sem se pregrešil zo- če vam je ljubo — » per njegovo zapoved.	| Gospod (hitro) : "Jako ljubo!"
A me me ni strah, lahko bom da-, Gospa:----seznaniti se z
jal račun, zakaj Bog je pravičen, možem." Sklical se bom na dvajseto stran svo- j je zlate knjige, kjer je zapisano moje
ništvo. ktero se je potem o zadevi in- . n;i Angleži, toda sedaj so jih pr
i je nagovoril na cesti Forir'ov*!o in Je s?JaJ	1Z opravljati in nadomeščati z Japon?
: "Gospica, ali mi do- !laJa I*™il0- da ®»(li Marija Va- To je 7?odiIo vs!ed pritiska javrn
mojim
i en j a v Avstriji, ne p-i v Ameriki. Kedo je ona ženska, ktera .-i jfrilaščn očetovstvo starega Fran Josipa, ni znano, kajti iz San Franeisca se javlja. da jc oJpotova'a proti iztoku.
dobro in zaslužno dejanje današnjega dne. Tako zelo zaslužno je tisto
dejanje, da bi lahko na njegov račun	peva' ima £r?tovo jako doi>ro srce" grešil cel teden in še ne bi odtehtali B": "Tuth ne vedno; mogoče hoč
moji grehi nje-ove teže. In božji an-	S svoJim popevanjetn samo koga v
gelj Mihael bi del zadovoljen sam	SOSe^ini Jeziti
Angleži se morajo umakniti.
Seattle, Wash.. 11. maaj. Na japonskih transpacifičnih parnikih so A.: "Drlclica, ki že navsezgodaj po- dose daj kot častniki služili skoraj >a-
Tudi mogoče.
sra mnenja na Japonskem, ktero za| hleva, da služijo na vseh velikih jj pon-kih parnikih izključno le Japonci Parniškc dražbe bi svoje bele častnik« in mašiniste rade obdržale na svojil parnikih. tola to jim je nemogoče! ker inaee zamore priti celo do boj-l ko: a.
ki je imela dušo, zakaj pri vsakem opravljeno; ko so se rane zacelile [obedu ga j? svarila: Tomaž, čuvaj si
želodec? In komaj se je zavedel, je prišla nesreča v petič in nru je zažgala hišo. Kam bo položil siromak na stara leta svojo trudno glavo.
In še bolj sem se smejal, ko sem vračajoč se iz svojih nočnih blodenj srečal brezdomovinsko kuže, pobitega in razkužtranega psa, ki ne pripada
je dal sultan nesreenico vnovič bičati in jo trpinčiti še na druge načine in to se je ponavljalo, dokler ni umrla.
Za časa Aibdul Hamida ni bil sultanov harem več to, kar je bil za časa njegovih prednikov, kakor sploh mno-sroženstvo na Turškem več tako ne cvete, kakor v "dobrih starih časih", ko je imel vsak paša toliko žensk, da ni poznal vseh svojih otrok. Novi časi pa so prinesli novih stroškov. Harcmski luksus, ki je velikanski, je premenil razmere. "'Jaz imam samo ■no ženo" se je nekoč izrazil neki turški diplomat, "a ta naroča svoja krila v Parizu". S tem jc do-volj povedano.
Tudi Abdul H an: i d je zelo skrčil število prebivalk svojega harema in *dcer poglavkno zaradi stroškov. Nekaj sto žensk je pa le tudi za njegovih časov prebivalo v cesarskem haremu; seveda je bilo med njimi par sto suženj, katerim ni naroeeval oblačil ! iz Pariza in s katerimi tudi ni pre-


Najbolj razvita je bila njegova po- J voj človeško ravnal, hlepno.t po denarju. Abdul Ilamid j štirikrat na leto so bile žene in ni imel nikdar niti najmanjšega dol- . {^ere prvih državniJl dostojanstveni-ga. Dočiac so bili -drugi princi razsip- j kov 0rieijolno povabljene na obisik v n. in so do ušes tičali v dolgefc je Alb- | cesarski harem. Sultan jih je sam dul Ilamid štedil kakor kak armenski Sprejel in pozdravil. Vse so bila ikras-b kopu h. Ze v mladih letih je začel tr-, no o^enc in obložene z dra^oeenim govati s ptžčauci in j«jei m ko je	a nobena ni imela sk>er pred-
hčkaj odrasel, je špekuliral na borzi. | pranega pajeolana. kajti sultan ima Naravno je, da je kot cesarski princ ! pravico, da sme taidi vsaki turški že-lahko dobil izvrstne informacije in si ui ?Jedati z ol>raz? ka,terc praviee si. na boi-zi v kratkem času pridobil lepo |ccr nihče nima.
imetje, katero je kot sultan še neiz- Ko so ^ te dame poklonilc suItanu merno povečal. BU je tako lakomen. i se poklonijo ^ njegovi materi in ko da je pognal iz službe jako starega so pomene zopet odidejo. Pri od-in zvestega služabnika, ki se je pri hodu izroči haremska blagajničarka nekem obračunu zmotil za majhen
znesek.
Za denar se je pri njem vse dose-jrlo. Neki grški slepar je bil obsojen na hudo kazen; njegova žena je dala
vsaki š at nI jo, v kateri je primerna dragocenost kot izraz "zahvale za prijetni večer, ki ga je sultan prebil v njih družbi."
Takoimrnovane kadine, sultanove
sebi: Grešiti zna precej in močno, ampak edino dobro delo mu zbriše vse arehe, teden nazaj, teden naprej. Tako mora biti človek, pameten in navihan ! Kaj bi tudi delal pokoro od prvih do zadnjih k vat rov. če se da z e-nim udarcem, kaj pravim, z eno mi-■■dijo poravnati in saldirati božji račun. Jaz sem to napravil in zdaj lahko grešim bodi s smehom, pogedom ali s eemkolL
Moje dobro delo. zapisano na dvajseti strani zlate knjige od božjega an-gelja Mihaela, vpričo drugih an gel j-skifi korov, po številu dvanajst ustro-nih po vzoru rimskih legij in opr n-Ijenih z vsem potrebnim, vsak čas na lwj pripravljenih božjih bojevnikov, dne . . . 1910. leta po r., ko je hodil po Evropi bivwi prezxdent Zdr. Držav iz Severne Amerike, po imenu Roosevelt; dobro jel in pil, dajal baziranim Evropejcem, kronanim gla-va>m in ogrbljenim aristokratom kakor tuli naivnim občudovakem, lek-
nobeni rasi in nobenemu stanu. Po-o svobodi in morali; v
V restavrantn.
Natakar: "AJi naj vam k pečenki ' kaj prinesem?" GoKt: " Da — eekiro!' *
K
l
i k V
Meters ka mera na Kitajskem.
Med reformami, ki se že par let vr-še na Kitajskem, bo gotovo tudi velike važnosti preuredba m r in npeljava enotne mere. Že pred leti je sieer kitajska vlada vsaj oficijelno končala rabo različnih mer, ki so bila v vsaki pokrajini drugačna, in sicer s tem. da je uvedla mero <£či", ki ima dolgost 32 cm. Sedaj pa hoče kitajska vlada vpeljati na Kitajskem evropski
Pristen importiran
Cviček in Vipavec
je dobiti steklenica 50 ct. na dom t New Yorkn postavljen,
Fritz Doerrhoefer,
1643 - 2. Ave., med 83. in 86. ulico,	New York, N. V.
t^JUUt^UUUtJtjUUt^UUI XJLMJUUUUUUUt
Pozor slovenski farmerji!
meter in se je že obrnila na svojega i Vsled občne zahteve, naročili srno tudi letos večje število! poslanika Liou v Parizu, ter ga pro-
sila. naj stopi v zvezo z mednarodnim zavodom za mere in uteže v Breteuilu.
Bus ki jezik
tistih !se na Japonskem vedno bolj širi.
vešal je glavo in rrp. postajal po vsakem koraku, oziral se plaho in se od časa do časa počesal za ušesom. Ko me je opazil, je hotel uteči, pa si je premislil in uprl v mene svoji? tope, cinične oči, za trenotek sva se fr.erila z radovednimi in vprašajočimi pogledi, hoteč se preveriti, da li sva -i nevarna. Zakaj v vsakem pasjem in človeškem srcu bedi strah in čuva vanske dežele, kjer je baje zelo raz-
dneh. ko je umrl Mark Twain in Bjornson. slavni američanski humorist in slavni norveški pesnik moči in žarka božjega prestola — pravic?; ko so na zemlji ugledali ognjeno repati-co, Ilalleyev kom« t imenovano, vsled česar se je avstrijski minister za bo-srotajstvo in poluk čutil poklicanega, da izda svarilno nar?dbo za jusoslo-
Abdul Ilamidu večjo svoto. naj bi legitimne žene,nimajo zunaj harema pri -ultanu izposloval pomiloSeenje. {nobenih znank. 'Komaj da smejo spre-IVinc j- to obljubil, dasi je vedel, jemati obl-ke soprog sultanovih ko-
da bo njeirova prošnja brez uspeha; dbsojenec je res (»tal ječi, princ pa je denar obdržal.
Za ženske j? imel Abdul Ilamid veliko nagnenje. Dočim moške družibe sploh ni maral, se je jako rad mudil v svojem haremu. Bil je ponosen na to, da je imel najkrasnejše ženske v haremu, a v ljubezenskem uživanju je bil jako zmeren. Razlikoval se je v tem oziru od vseh svojih prestavnih prednikov in sorodnikov, ki so bili u-dani vsem mogočim in nemogočim seksualnim ekscesom. Abdul Hamid je pač sem iti tja želel, da so plesale pred njim gola d?klet£ ali sestavljale ikovrstne skupine, a sicer je bil ze-ameren. To pa iz strahu. Bil je namreč slabotnega zdravja in se je vse svoje žive dni bal sušice, za katero sta umrla njegov oee in njegova mati.
Dne 30. maja 1876. je provzroeil Midhat-paša v sultanski palači v Carigradu revolucijo. Sultan Aibdul A-ziz je bil odstavljen in njegov netjak Mu rad je zasedel cesarski prestol. Ljudstvo *e bilo te prrmembe veselo in tudi Evropa jo je pozdravila z zadovoljstvom, saj je bil Murad znan po svojem liberalnem mišljenju in po svojih nagnjenjih za moderne reforme.
Toda to veselje je trajalo le malo časa. Abdul Hamid je svojega brata Murada spravil v blaznost in je sam zasedel cesarski prestol. Midbat-pa-ti je imel vso oblast in vso .m,oe rokah, je verjel njegovi obljubi in da se bo brezpogojno podvr-»1 parlamentu, kot nositelju Ijndsko >lje. Abdul Hamid ni nikdar držal 'ae'oWjtfbe in nobene prisege, a nobene ni tako rad prelomil, kakor to.
Po vojni z Rusijo je raapodil parlament, najvplivnejše poslance je po-v dal nje kraje v pregnan stvo, je dal zastrupiti, Midhat-
bomo življenje. Slednjič ga vprašam:
—	Kam si namenjen, tihi popot
nik ?
—	Me ne boš udaril ? Imaš pali-co, je zagodrnjalo .kuže in oprezno skočilo v stran.
—	Zakaj bi te topel?
—	Ljulje ste vsi hudobni in z nerazumljivo naslado preganjate uboge !'dalje v brezkončnem nebeškem sti-in zapuščene, je odgovorilo kuže s ^u večnosti — >e glasi moje dobro de-tresočim glasom.	j -0>	zaspal čitatelj od dolgega
—	A kam si namenjen, odkod pri- |ker ni našel ideje v mojem soba jaš? ga vprašam znova.
—	Ne vem odkod in kam, ne vein! Od daleč pridem in grem spet daleč, je odogovoril in se ozrl v pusto planjavo.
—	A kaj si po poklicu?
—	Nič! Nekoč, ko sem bil še mlad, so se otroci z menoj igrali, potem me je imela stara gospa za svojega ljub-čeka. Ivo je umrla so me dregnili stran in šel sera po svetu.
—	Ali hodiš kar tako, ali imaš kakšen cilji
—	Kar tako hodim! Cilja nimam.
-lrjeco praznoverje o svobodi, da ne bi kateri od oplenjenih prebivalcev od strahu umr in tako zmanjšal davčno in militaristično moč slavne, proslavile habsburžke monarhije; v tistih dneh, ko je postajalo življenje vsled obilnosti in mno^oštevilnosti ljudi Doslej je bilo izgnanih iz Kijeva Gol
Učijo se ga že širši krogi. Dosedaj je uvedena ruščina kakor obligaten predmet v 16 japonskih srednjil >i šolah. Ruski listi si pridobivajo vedno več naročnikov. Nekteri Rusi se bojijo, da se Japonci zopet pripravlja-jo na vojno z Rusijo. zato se uče Cij tako pridno ruščine.	i ^
«
Izganjanje Židov iz Rusije
je zavzelo v zadnjem času znatne dimenzije. Iz Podvoločiska poročajo: Z vsakim vlakom prihaja iz Kijeva vse polno židovskih družin, ki so bile od tam izgnane. Večina izgnancev se naseljuje v Krakovcm in Lvovn.
«
pravih domačih k:ranjsk:ih kos ^
V zalogi jih imamo dol^e po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane' iz najboljšega j«;Lla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste! se pntrd-jo na kosišče z rinkeami.	jj^
Csna 1 kose jo $1.25.	&
Pri večje] noročitbi znaten popust ^ &
zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla pristne ' Bergamo" brusilne kamne (o>le.)
Cena i garniture klepanja j« $1.— 1 brusnega kamna 30c. Koj.ike opozarjamo tla se z naročili
l»fižurijo dokler zaloga na poide.
Naročilu priložiti jc denar ali Pcsta! Money Order,
I* &
k
k &
& »
Siovenic Pafclishing Co.
S^ Cartlandt St.,	New York:, IV- Y.
— strahopetnejse in tako dalje, in ta-
botnem kramljanju, zaspal in celo noč sanjal o kuštravem kužku in obupnem mesarju. Zjutraj pa se preburlil s težko vestjo in s pekočim priznanjem, da ni abonent — ah, amen!
Za kratek čas.
Kaj se vse ne stori iz ljubezni.
— "Zakaj ste si pa dali obriti svo-
jo lepo, polno brado?"
— "'Moja nevesta je tako zahteva-pae pa imam namen! Dober namen, la, ko >mi jc podarila krasno naprsno ki ga tudi izvršim. Mislim namreč iglo." napisati . . .
židovskih rodbin.
ry Velika salojja vin« Tri žganja.
Pseudo-hčerka avstrijskima cesarja Fran Josipa.
Washington, D. C., 9 maja. Semkaj se poroča, da se mudi v Zjedinje-liih državah hči avstrijskega cesarja Fran Josipa, nadvojvodinja Marija Valerija in sicer pod imenom Elsie Vauclaire. Naj preje je nastopila v San Franci^cu in potem v raznih družili zapadnih mestih. 0 k'in je bilo obveščeno tukajšnje avstrijsko pošla-
^ iT..

IVSaHja Orill
Prodaja brli po..............70c. failoa
črno vino po.............50c. "
Droiaik 4 ga'o.is »....................$11.00
Briujcvec 12 steklenic za...............<12.00
ali 4 gal. (sodč-;k) »i..................$16.00
Za obilno naračba se priporoma
W	MARIJA ORiLL,
530S St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O

Avsts*® ™ A na v s1 i k a 11 ^ k. a č r t a|
[preje bratj© CosuHchj
Hajpripravnejša in najoenajša parobrodna črta 7.a Slovence in Hrvate.
mornikov in tajnikov, navadno le tistih, <ki so bile pr?j same v sultanovem haroirai in ki jih je sultan potem daroval svojkn zastopnikom. Za časa Ab«lul Hamida niso kadine nikdar smele zapustiti palače Yildiz. Te eesavice so živele prežalostno življenje, kajti razen dragocenih oblek in čudovitega lišpa niso ničesar uživale. Aibdul Ilamidove soprog? so bile vse Čerkesinje; še kot-male deklice so prišle v harem in niso imele nobenega pojma o življenju zunaj harema. Zid, ki obdaje cesarski park, jih je ločil od vsega sveta in še po smrti niso prišla iz tega obzidja marveč so bile pokopane v parku.
Ves čas, kar je bil Abdul Hamid sultan, je imel zunaj svojega harema samo eno ljubezensko razmerje in sicer s hčerjo ministra mornarice Muk-tar-$>aše. To je bila krasna in čudovito izobražena dama. Sultan jo je spoznal pri nekem oficijelnem sprejemu in se je vanjo zaljubil. Od tedaj je ta dama pogostoma prihajala v palačo Yildiz in jc mnogo ur prebila s sultanom v tihem paviljonu v iparku. Oficijelno se je rdklo, da se rultan ž njo posvetuje o važnih reeeh in da mu njena sodba o njegovih ministrih in njih vladanju bolj imponira žalo po pusti planjavi. Kekje za o-
Skrivnostno se je primaknil k meni in povzdignil svojo kodrasto glavo. Oči so se mu zasvetile in tiho je pristavil :
—	. . . napisati knjigo o vzgoji bednih in zapuščenih psov. da ne bo toliko potepuhov brez eilja in volje kakor sem jaz . . . Lepo napišem, da bo seglo vsakemu v srce ... Da se -bodo jokali in kesali zaradi zanemarjenih dolžnosti . . . da bo tudi pasji rod srečen, satmosvoj in svoboden brez razločka po poklicu in stanu .. .
Tako lepo je govoril, da je izginilo kuže in na njegovem mestu sem videl mehek in poosebljen dober namen. Še le, ko je nehal, sem se nasmehnil in mu dejal:
—	Lažeš, kužek moj dragi! Nič ne boš napisal, po svetu se boš klatil, dokler te ne vjame živoder. Rajši se spametuj in se nauči pošteno živeti, potem boš lahko izvršil svoj namen.
—	Imaš prav, neznani človek . . . Lažem in nič ne napišem, je reklo kuže, pomolčalo za hip in nadaljevalo: Moram iti, noč obeta biti viharna, pripravlja se k dežju in vetru: lahko noč!
Skočilo je kuže po koncu in je zbe-
m-t.Mm
iz stratm
kakor njena lepota. Harem je bil pa vendar silno ljubosumen na to lepo damo in najstrastnejše prebivalke harema so delal? celo naklepe, -kako bi jo zastrupile. Lepa dama se je pozneje poročila z možem, ki ji ga je sultan izbral in je odšla z njim v Damask, od koder se ni nikdar več vrnila.
(S svojimi iaremeskimi ženami je i-mel Abdul Hamid več otrok, a bil je samo dvema d^ber oee, princezinji Xai/n? in princu Burhan - EJddinu. Slednjega je sikrbno vzgojil hoteč ga napraviti za svojega naslednika na prestola. Prineezinja Kaime je bila jako lepa in j<tko izobražena, a končala je žalostno; njena sestrična, hči -uliaua Murada, ki ga je bil Abdul
vinkom hriba je zalajalo; tam kjer je-sedel in tarnal mesar zaradi petero svojih nesreč. A kmalu sta utihnila oba; nemara sta se začela pogovarjati . . .
A jaz sem se smejal obema, pote-pušnemu kužku in nesrečnemu nae-
Dokazano dejstvo.
Zakaj pa vzame Verščajev Miha vedno javnega, notarja seboj, kadar gre na lov?"
Ta si hoče, če zadene kakega znj-pustiti od notarja napraviti poverilo, da je res on zajea uistrelil".
Po zabavnem potovanju.
Obiskovalce; "Toda dragi prijatelj, kako si si pa mogel roko tako sfcvarki?"
Bolnik: ''Ah, ne vprašuj veliko! Pri tem preklicanem plezanju po morali sem se zvrnil v nek prepad. Zdravnik mi je namreč priporočil."
Obiskovalec: "Kaj, ua moraš pasti v prepadi"
•Kmečki kandidat (na volilnem shodu): "Cenjeni zborovalei. v prvem o-ziru se ozrem na govedino — "
t
Samogovor.
Lalikoživec: "Kaj hočem storiti? Če svoji ž?ni za god ničesar ne kupim. bode mislila, da je več ne ljubim! Če ji pa podarim kaj prav lepega, reče prav gotovo, da imam slabo vest."
•Otročja.
Mala Ančka: "Mama, jaz imam bolhe!"
Mati: "To si domišljuješ!"
Ančka: "Ali se to lahko domišlju-je če ima kdo bolhe?"
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Refacv
Cene voznih listov iz Ne# Yorka za IIL nand m TB8TA.............................................................I3J
Vsi spodaj navedem; novi paxobn -di na dva vijak* imajot>r*»-fifini brsojav:
ALIOS,	LAUIUl,
UABX3HA WA£IIi2fGTOB
ABGESTTNA.
OCEANIA.
LJUBLJANA......................................
BE KIS..............................................
ZAGREBA.........................................
KARLOYGA.....................................
IT. BAZBED do TRSTA ali BJSKE......................$50.00, 55.00 i f 0.f |
PHELPS BROS, & CO., Gen. A-eats, 2 Washington St, New>York|
• Podružnice •
- Spljejt, CalQTBC, Trst -in Sarijin.
Dalnlika glavni
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Strftarjsve ulice 2
14:3 °|o
sprejema vloga na knjižice in na t« koči ra£un ter je obrestuje po čistih'
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurza. Zjnrihynf države Je tvrdka
VI Corttandt Street, New York.
- Podružnice -	
1 - SpljBt,	Celofee, Trst -1
1 - in Sarajevo. \ - j	
j - Reze -	;rvnl fond • *OO.OOQ.
■__

■■	" - ■	s? !■ * "-t.-"
- ■ ■ / - '

Jugoslovanska
Katol. JedRota.
V STARO* DOMOVINO SO SE PODALI:
Fauv Svetlin iz New York City v Domžale; Jakob Hrvatin iu Josip; Hrvatin iz Crested Butte. Colo., v I Kasteluovo; Margareta Štukelj z o-
se spodobi za miroljubne državljane. To je Albancem' nekaj nemogočega. Bili so vedno narod roparjev in morilcev. Režim lani strmoglavljenega sultana je to ne le trpel, ampak naravnost podpiral. Upor Albancev je
dejanje obupa. Ne smejo več moriti jtroei iz Croted Butte. Colo., v Novo in ropati. In če tega ne smejo, mo- i Mesto; Vinko Čop in Matija Čop iz ; rajo poginiti gladu. In tako vidimo Hibbiug. Minn., v Hredno; Ivan Na-; danes čudno dejstvo, da se obletnica gode iz Waukegan. III., na Vrhniko;) udušenja lanske državljanske vojske ; A na Turk iz Hoboken, N. J., v Gro- j slavi z mnogo nevarnejšo in bolj kr-jbovnico; Andrej Golob in Anton Re-1 vavo državljansko vojsko. Neposred- j vinšek iz Jerome. Ariz., v Loko; Fr.l ni in posredni krivec ob?h je oni j Albreht iz Nevrcomer. Pa., v Škof jo grozni staree, ki ravno ta čas priča-j Loko; Agnes PredaniČ iz Newlontou. kuj« veseli trenutek, da postane — Pa., v Brežice; Fran Škraba iz Eve-oče.	{leth. Mann., v Ljubljano; Fran Ber- :
jnik z družino iz Alex.. Ark., v Vače; RAZNOTEROSTI.	j Matija in Magdalena Požar iz Evc-
Slan sneg. — 25. januar je bil za^- Minn.. v Sodražico; Alojzij 0-j (Turajske hišnike velekritičen dan. isrct!kar iz Eveletli Minu.. v Gorenju Padal je -cel dan tako gost sneg, da Vas; Andrej Kotnik iz Eveleth.Minn. j ga niso mogli sproti spravili s hod-(k Sv. Luciji; Karol Turk iz Racine, j ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 281 h St	Oddahnili so se šele proti ve- ^ v Novo Mesto; Ivan Badovinac
"T n O V» i n	!
fclcorporirana dne 24. januarja 1001 v Jrzavi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI:
IU.
Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BR07.IČ. P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs,
Wyoming.
" Blagajnik: IVAN GOVŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
ZASTONJ
•v	J ■
M0ZEM
fc:
O.OOO knjiži
ZASTONJ MOŽEM.
Vsaka knjižica je> vredna 3UO.OO bolnemu človek)
čudeži
ti/.em ali kcstobol, organske bolezni, iclo«le.-, jetra in boicrni na ohistih in v mehur)! Vsemtistim, kteri so že nasitili in naveličali večnega plačevanja brez vsakega vspeha,
ta
je ta brezplačna knjižica vredna etetine dolarjev. Ona v«-m trc«:i pove, zakaj da trpite kako lahko pridete do trdnega zdravja. Tisoče mož je xadol ilo perfektno zdravje, lesno moč in poživljenje potom t« dragocene knjižice, ki je zaloga znanosti in vseb stvari, ktere bi uioral vsa* človek znati. Zapomnite >d, ta knjiži a se dobi papsta z&stouj. Mi plavamo tudi poštnino. Izpolnite <xlrc-zek spodaj in	nam -ra še dan«!
na kar vam mi pošljemo našo knjižico v vašem materinem jeziku popolnoma zastonj
POŠLJITE NAM TA ODREZEK DANES.
Dr. JOS. LISTER & CO., Au% 702 Northwestern BMg, 22 Fifth Ave., Chictgo, III
Gospodje: Zanima me ponulba, 3 aatero nudite Vašo knjižico brez plač u«.>, in pro-iim, da mi jo poiljetc takoj.
Ime......................................................
Poeta.
.bi
čern, ko je nehalo snežiti. Tako je Ivan Petrie iz Butte, Mont., v Xo-tudi okrbnik nek? hiše v Rasumov- vo Mesto; Ivan Podobnik iz Irwin.
joram, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, TI. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
MIHAEL KLOBUČAR, III. nadzornik, 115 — 7th Str.' Caluinef i ski ulici nePrestano strgal sneg. Ka- Pa- v ^iri; Ivan Gale iz Export, Pa.,
Jfiehigan.	j ko pa se je naslednji dan čudil, ko v Dole; Marija Perpar z otrokom iz i
_______roai je prišel nek stražnik povedat. Hoatetter. Pa., v Mokronog; Tomo
pAp QTWT nT^T?n*p •	^ 1	*
'da ■ga je moral ovaditi, ker je na hod- Poropatič in Dragica Radkaj iz Wil-IVAN KER.2TŠNTK, predsednik porotnega odbora, P. 0. Box 138 nik nasul soli, kar je na Dunaju stro- liamsburg. Pa., v Mali Potok; Mat. Burdine, Pa.	sto prepovedano. Hišnik je trdil, da Primožič iz Universale, Pa., v Gore-
IVA\T MERTTAP. dmgi porotnik, Bx 95, Ely, Minn.	to "i res, stražnik pa je trdil nasnrot-j njo Vas; Fran Matos iz Joliet, IU..
STEFAN PAVLI SI C, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn.	no- ne^a.i dni bila °ba pokli-;V St. Vid; Ivan Mužina iz Chicago.
__Q	cana na komkarijat Tudi tukaj sta 111., v Bistrico; Fran Galc iz Export,
i vsak svoje trdila. Hišnik je zatrje- ; Pa- v Dole; Jakob Potočnik iz Clevt-j Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., i val. da ni rabil soli, stražnik je pa land. Ohio, v Podnart; Ivan Tomšič oliet, 111.	odločno izjavil, da je bil sneg, ka-:iz Cleveland, Ohio, v Poljane; I vas i
terega jo hišnik zmetal s hodnika. Oblak iz Cleveland. O., v Kranj, slanj o Čemer s? je sam prepričal, ko Vsi ti potniki so kupili parobrod-aa je ponoči poskusil. Hišnik ni ve- no listke pri tvrdki Frank Sakser del, ali bi se smejal ali bi pomiloval 'Company, 82 Cortlandt St., New; vestnega stražnika, ki poskuša ponoči York City.
sneg, kajti bil si je takoj na jasnem. ,	■■■■11 ■■■■■ " ■	-
Iščem svojega očeta MIHAELA CERKVENIK in strica JOSIPA CERKVENIK. Doma sta iz Ko-šane pri Postojni na Notranjskem.
Nahajata se že 5 let nekje v Colo-radu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahajata, da mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali če se mi sama javita. — Mike Cerkvenik, Box 48. Camp 27, Davis, W. Va.
(13-1 r>—5)
IP .»no,™ iranoaiia; [Francoska parobrodna družba.]
DruStveno glasilo je "GLAS NARODA."
Drobnosti.
BALKANSKE NOVICE.
Črnogorska veleizdajniška afera.
Iz Soluna so poroča: V veleizdajni- kako pride pred njegovo hišo slan s*kem procesu v Vasojevicu 11a smrt sneg. Zraven hiše je namreč kavar-obsojeni črnogorski major Nikola na in gostje so pač kar po snegu opra-Mitrovic, ki pa je pobegnil v Tuičijo vili svojo telesno potrebo. Ta sneg jo '
KRANJSKE NOVICE.
V	Ameriko se je dne 28. aprila iz ljubljanskega južnega kolodvora od-
P Ijalo 2G Slovencev.	j in od onega časa bival v Solunu, je'potem poskušal stražnik, ki je bil se-■
V	solnčno Italijo! Žandarmerija v | v zadnjem času številna grozilna i veda prepričan, da je sneg osoljen. Lipniei je prijela 21 let starega čev- 1 !,B3,a' v katerih se mu .grozi s smrtjo. |V t?m se seveda ni motil, kajti sneg!
Ijarja Beck a iz Dunaja, ki je zelo de-lomrzeu človek. Ker ni imel denarja, je beračil, a orožniki mlade ljudi težko gledajo pri tem poslu. Aretirani Beck je, priznal, ,T;i hi 1 !I moral LI. ar.rila na nabor, ali ker mu drugi kruh 1 »lj diši nego komis, je mislil.
Obrnil se je za pomoč na turške ob- je bil prav pošteno slan, četudi mu lasti, ki pa so mu svetovale, naj za- hišnik ni primešal nobeneja zrna pusti Turško. Mitrovie namerava soli. Tudi uradnik, ki je o stvari razjedaj stalno naseliti se v Avstro-'sojal, je bil mnenja, da je bil sneg Ogr^ii.	slan. zato je obsoJil hišnika v denar-
Čuden jubilej. Dne 27. aprila je no globo 4 K. minilo leto, kar jo mladoturška ar- Francoske šole na Turškem. — Sta-da se bode lahko priberaeil do Italije mada storila konec krvavi državljan- i tistika dokazuje, da so francozke šole kjer bode brez vojaških bremen užival 1 vojski med privrženci konštitueije v Mali A-ziji poslednjih šest let na-
solnčno svobodo.
V deželno bolnišnico v Ljubljani so
:n glasniki šeriata s tem, da je pro- predovale. V mestu Kadi Kej je I. glasila Reša 1-eferrdija pod imenom 1&03. pohajalo tamošnjo francosko šo-28. aprila pripeljali Trevnovega hlap- ' Meh meda V. za sultana Torej mla- lo 223 ueene?v, leta lf»09, je to šte-ca F. Mohorea iz Idrije, kateremu so padli na desno nogo hlodi ter mu jo pod kolenom zlomili. — Z rešilnim vozom so pa 28. apr. pripeljali posestnika Jož. Novaka iz PodpeČi, kateri je stal pri s peskom naloženem vozu na Trnovskem pristana, ko sta
loturški jubilej. Nairlasiti moramo vilo naraslo že na 702, od katerih je tukaj takoj, da so pri strmoglavi jen ju bilo 158 učencev moslimanske vere, Ahdula Hamida baš Albanci imeli ve- ; akoravno je dotični zavod v rokah ne-like zasluge. Ti Škipetari (škipe=jke verske družbe. Neinei se trudijo, j orel. tar=sin, torej sinovi orla) ali Ua bi tekmovali s Francozi, ali doslej Amavti so tvorili velik del prosto-i se jim to slabo obneslo. Tako so voljcev pri macedonski operacijski bili oni v Hajdarpaši, ki je izhodna konja potegnila voz. Novak je padel ar^adi. In danes? Danes stoji mla- točka njihove železnite v Mali Aziji, pod kolesa, ki so mu šla čez križ in doturška vojska na Kosovem polju, j ustanovili krasno šolo, v katero se j?! je zadobil pri tem tudi na obrazu, j Pro*i jpj pa 35 tisoč do zob oborože- bilo vpisalo 150 šolarjev. Ko so pa j posebno pa še notranje nevarne po- !ni" Albaraeev, in oboji govore med se-j Francozi otvorili svoj šolo v skrom-j škodbe. Tudi nekaj reber mu je voz 1tako, kakor so Arnavti govorili nem poslopju, se je priglasilo izprva zlomil.	Ipred letom dni z Abdulom Hamidom samo 68 otrok, ali še par dni ni po-
"Amerikanec" je bil dne 28. apri- z ^^	i11 topov. Ali imajo kak teklo, pa jih je od vseh strani navrelo
......TVWO.l 9 V n niM'1 nnniln/1 "ki XI«.--1---' »KI--»l ----K n JUt^l! V -
la na južnem kolodvoru v Ljubljani aretovan, ker je nameraval oditi čez
povod? Na prvi pogled bi se človeku toliko, da so jih morali odbijati. Na-zdelo, da. Ali treba je Albance po- sprotno pa je število nemških šolarjev veliko "lužo", ne da .bi bil preje za- zna^* takoj je stvar drugačna. Be- vedno padalo, dokler ni padlo od 150 dostil vojaški dolžnosti in sicer Št.1 seda	ki je bila takorekoč na 48. To kaž?. da je kulturni vpljiv
Rope, roj. 1890 v Vinjem. občina Dolsko v kamniškem okraju. Fant je stražniku napovedal napačno ime. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Hofrichter H. na Kranjskem. V
zadevo poskušenega zastrupljenja gospe Hammerlingove v Logatcu še ni zasijal žarek jasnosti. Preiskava ni podala nikakih gotovih oporišč za na-dalnje postopanje. Sicer pa tudi sedanj i potek preiskave ni za javnost.
Podiaženje piva na Kranjskem je torej gotova stvar. Dotični sklep deželnega zbora je že dobil cesarjevo odobrenje. Naklada na pivo znaša 4 K na hektoliter. Pivovarnarji bodo svoj pridelek seveda dražje od lajali gostilničarjem, ti pa nadalje gostom.
grslo mladoturškega gibanja, Arnav-	francoskega jezika v orijentu silen,
tom ne pomeni ustave, ampak svo-	Jeziki, ki se največ govore. Mne-
bodo. A svobodo "kakor si jo oni	nje, da s? v občevanju poslužuje naj-
mislijo". Uživali so vsikdar neomenje-	več ljudi angleščine, ni pravo in je na
no svobodo in mirno se da trditi, da je njihovo podaništvo Porti bilo samo na papirju. Imeli so pri valiju. ki je
podlagi natačnih preiskovanj to tudi dokazano. Največ ljudi na svetu govori kitajsko, ker se tega jezika poslu-
nekak generalni guverner, svojega žuje nič manj kot 350,000.000 ljudi, vekila" (zastopnika), s katerim se Za kitajskim je v prvi vrsti indij-ski
jezik, ki ga govori 263,000.000, potem š?le pride angleščina, ki jo rabi 116,000.000 ljudi.
ie vali pogajal. Da bi moral Arnavt tudi plačati davek, je bilo tem ljudem nezapopadljivo. In vojaška služba? Sultanovo osebno stražo so
tvorili Ajrnavti. A če je potreboval	12 URADA
pa d i šah novo moštvo za to stražo, je osrednje podružnice sv. Cirila in Me-
moral vali arnavtskemu vekihi lepo j	tola št. 1 v New Torku,
razložiti, kaj za to arnavtski narod |	Pristopili člani:
dobi. Pri tem se je Amavte razvadi- ! KI podružnici št. 1 v New Yorku:
_s + t -i . -i10 od vseh strani, posebno od raznih	Franja Štupica, Mrs. Marija i
Deželni zbor mish *e tudi z drugimi tujih ^^lasti. Avstrija in Italija	!
konzumnimi davki osrečiti Kranjce. |stfl o5itno kazali; kako ^ ^ Ar.
jnavti "na srcu". Ti so imeli od te-PRJMORSKE NOVICE.	ta dobiček, da so hitro odložili j
Usmrtila se na grobu matere.
KRETANJE PAENIKOV.
NOORDAM ' odpluje 17. maja v Rotterdam.
GRAF WALDERSEE odpluje 18. maja v Hamburg.
OCEANIC odpluje 18. maja v Southampton.
L A PROVENCE odpluje If), maja v Havre. GROSSER KUEFUERST odpluje 10. maja v Bremeu. KAISERIN AUG USTE VICTORIA odpluje 21. maja v Hamburg.
CELTIC odpluje 21."maja v Liverpool.
NEW YORK odpluje 21. maja v Southampton.
LAPLAND odpluje 21. maja v Anhverpen. KRONPR1NZESSIN CECILIE odpluje 24. maja v Bremen.
ROTTERDAM odpluje 24. maja v Rotterdam.
MAJESTIC odpluje 25. maja v Southampton.
CAMPANIA
odpluje 25. maja v Liverpool.
Bl^ECHER o/l;>Inje 25. maja v Hamburg. P!;CNZ FRIEDRICII WILI1 ELM odpluje 26. moja v Bremen.
LA TOURAINE. odpluje 2C. maja v Havre. CEDRIC odpluje 28. maja v Liverpool.
ST. PAUL odpluje 28. maja v Southampton.
DEUTSCHLAND odpluje 28. maja v Hamburg. KRONPRINZ WILHELM odpluje 31. maja v Bremen.
KROONLAND odpluje 31. maja v Antwerpen.
Rojakom v Ohio na znanje.
Naš stalni in rojakem v Ameriki icloma dobro poznani potnik in zastopnik naših listov,' •-
PRIPOROČILO.
Kdor hoče imeti dobro in pošteno : uro, ali kako drugo zlatnino, naj se
zanesljivo obrne na rojaka JOSIPA DEBEVC, kteri je že 18 let v svoji urarski stroki v CARBONDALE, Pa., in je v obče poznat.
Pišite po veliki cenik s slikami v barvah, vsakemu se pošlje po pošti ( brezplačno.
Se priporočam.
Joseph Debevc. 7 Park Place,	Carbondale, Pa.
(12-14—5)
POZOR RO *y\KI!
Po dolgfm Pasu st mi je posreči to iznajti pravo Alpfn tinkturo ir. Pc-mano j pr».ti izpadanju in j zarast 'as. kakor?nt ' še dc>3edaj na svetu • ni liilo. od katere moškim in 5«nakirr> p-osti in doljci lašje ■•eanično popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali, ter ne
osiveli. Kavno tako
možiimvP. tetinih krasni brki popolnoma zrastejo. Reumatize .i v rokah noxah in križičah v 8 dneh popolnum ozilranim, kurja o^esa
bradavice, potne noge in ozebline se popolnoma
odstranijo. Da je to resnica jamčim £ $500, 1'išitf
po cenik katerega pošljem zastoju.
JAKOB VAHČIČ, : * . Box [69.	CLEVELAND. O.
Direktna črta do Havre, Pariz*, Svicc kcrccsta ib Ljah}ao&
Poštnt psT-r.ik. co.
"La Provcnce" na dva vij:ika.................i i^n taa, rj> o<X> konisVfb
•	La Savoie" " ^ " ..................■« U") «•
; La Lorraine" ' 4 " ................................"	^
"I* Tour? it*" «• " "	............ i.» («t»
"Lj Hrftagnc**.............................. . ^ < »» " C-tt «
•	LaGascogne"............................... j. , <•	i*
Glavna ajrencija: 19 STATE ST.. NlW Y08&
corner Pearl Street. Chetcb.tiujh Buiidii^.
Parniki odplojejo oi scdaj cap-j večno ob četrtki t-'. ^ d»pchttuhs pristanišča ilcv. 42 Nortt R;vci, et II. -on lil., H. ^
•LA PROVENCE 19. maja 1910. "LA SAVOIE	9. jnnij
*LA TOURAINE 2G. maja 191« *LA PROVENCE 1(5. jnnija •IjA LORRAINE 2. junija 1910. * LA LORRAINE 23. junija, 193
POSEBNA PLOVITBA. V HA VRI;
Krasni parnik "NIAGARA" odpluje due 2S. maja ob 3. uri popoludi Lepi poštni parnik "CHICAGO" odpluje 2S. maja ob 3. uri popoludi
Parnlki z zvezdo zaznamovani Imajo po dva viiaka.
SLOVENCI IN SLOVENKE, NA ROČAJTE SE NA "GLAS NJ DA", NAJVEČJI IN NAJCKIOU KLOVtN8K3 nHSVKIS!
^* + *fr ^"'»^»^a
tfjot cacwcss^oa*^osti ca:ti	"a	c>.x> rja* 0&t* o-t*	ootl cx,«
DOLGO ŽIVLJENJE.
Naravna želja vsakega človeškega Litja je podaljšati življenje kolitorrcogcče. Nara-voznauci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krt-pf ilo življenj*. Ker «e su.euio misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je rt-snka. Vsi zdr: v nibi priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri ttb pre bavnih orgauov v nereda, trpi celo ttlo. Ako ta btdiii organ hitro czdia\ino ohranimo si zdravje in moč. — Le eni> zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih,.
organov, in to je dobroznano
Derčar, Teodor V. Zevnik, Ivan Pauli in Mrs. Ivana Pauli. Podružnica šte- i je 103 Člane.
K podružnici št. 2 v Dunlo, Pa.: 'svoje dolge staromodne pivške in so !Matevž Na-lie in Rudolf Marolt.
Podružnica šteje 23 članov. K podružnici št. IG v Black Dl-a-
ŠTAJERSKE NOVICE
Iz Podsrede, Pmlsred.šan Anton Šarlab , star 73 let, je palel vinjen no
Anita Scorobogna, stara 23 let, stanu-ioborožali z dovršenimi modernimi, joča v ulici S. Martiri št. 9 v Trstu.! Vedeli so. da imajo za mejami "stri-
Wfi Lloydovega kuharja, je včeraj po-|ee", na katere lahko računajo. Tudi rnond! Wash.: Andrej PdrftožiiT iu poludne na katoliškem pokopališču <^rki so jim kazali, da so jim plemrn-| pran g^^ Podružnica šteje 22 pri Sv. Ani v Trstu na grobu svoje Jsko "v sorodstvu". Tako se Arriavti jfjanov	,
Novoustanovljena podružnica štev. 30 v Frontier, Wyo., ustanovljena j dne 17. aprila 1910. Število članov i 19. Odbor: Matija Felicijan, pred-j sednik; Anton Tratnik, tajnik; A-dolf Florjančie, blagajnik; Andrej Florjančič in Ivan Planinšek, nadzornika.
Ker je odbor osrednje podružnice { št. 1 o priliki zadnje veselice stavil I v program vse dosedanje ameriške t podružnice po številkah in z imeni! uradnikov, bodem tekom tega tedna odposlal vsaki naši podružnici po 1 iztis. Ti programi naj hi imeli namen vspodbujati ostale podružnice za prireditev veselic v korist družbe sv. Cirila in Metoda.
Z rodoljubnim pozdravom
Ivan Zupan, (tajnik, 82 Cortlandt St.. New York City.
nedavno umrle matere izpila prrcejš- niso za nič več brigali, živeli so od njo dozo karbolne kisline. Pozvani; roP^ in umora. Z mlado turško ar-zdravnik rešilne postaje jo je dal pre- j naado so šli lani proti Carigradu v peljati v mestno bolnišnico, kjer je neizgovorjenem, a trdem prepričanju, rrsre<"niea dve uri potem isdihnila. j se jim bo pustila svoboda — ro-Vzrok sajroumoru: žalost nad ma- |	in morenia. V tem so se varali,
terino smrtjo.	/Tudi glede svojih "stricev".
Cela Evropa namreč danes vid«, da f t je Turčija z mladoturškim režimom Irko okrepila, da se ne da odtrgati od : nje vet* niti kos zemlje. Mla'lpturki 'in njihova vlada so albansko gibanje topmcah neke gaitilne v Ko- j Fodccnjevali. VideU so stražne posle-privnici in si pretresel možgane. Tri j dice Abdul-Hamidovcga režima pač dni pozn-je je umrl.	ina ^ ali kako ^ pojavlja pri Al-
__bnncih, niso vedeli ne pojmili. Bili
HRVATSKE NOVICE	' so mnenja, da se gre tu samo za delni
"Agruner Tagblatt" v socialno • 8P°r- V Carigrada so še pred dofcrim demokratskih rokah? "Polrrct" jav-t4 dnom dni bili prepričani, da je upor ] |;i. da pride "Agramer Ta-blatt" v končan. To je bila zmota, ki jo je kratkem v roke socialnim demokra* |poznavlec razmer takoj spoznal, da «e bo odslej tedi tiikili^d Arnavtov zahtevajo konstitncijo-
Trinerjevo zdravilno grenko
vino.
ialiftodiciofcntiki iisktmi v

nalnew redne razmere, nekaj, kar je robce nemogoče: da bi živeli, Jcafcor
Za Tgebino tnjia oglasov BS odgo MM ni apsavwilva bi aifdaiitw.
UR. JANKO PLEŠKO -«e mudi v državi Ohio, kjer bede ro- j obiskal. — Kakor v prejšnjih lc-; tih, tako je tndi sedaj pooblaščen na- ! birati naročnino za lista "Glas Naro-da" in "Hrvatski Svijet". Uverjeni j smo, da ga bodo rojaki radi spre- ; jeli in da mu bodo šli ravno tako na i roko, kakor v prejšnjih letih. Onim j pa, ktere obišče morda v prvič, ga kar najtoplejše priporočamo.
Uredništvo
"GUUt HAEODA".
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rndetega M'na !n imr-ortiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni
organi obrati i jo v dobrem stanju.
To je čudežno zdravilo
ojstri okus, krepča živce,
čisti kri, cedi obrazno tarvo, pomnoži pezum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanj
daljša življenje.
Ka je lahko cela dru ina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ne n.ore trdili o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Zilruž. držav. — Ser. No. 34G. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost tega k-ka. Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v materinem jeziku.
JOS. TRINE R
m
1333-9 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
Ne pozabite poskusiti TrfneritTe Hrvaško IirfiortirMiie SliHiire in SlOTenskega Brinjcvta, vse domačega izdelka.



ft*
_BL
—

w
rnPOBHA
"to
It
Ystiaovljcna dr.c 16. avgusta 1905» Inkorpor! -ana	aprila 1909 v drtavl Po n«.
• sedežem v Conemau^H, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, P«. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa Glavni tajnik: IVAN PAJK. L. Box 328, Conemaugh, Pa. S Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. 0. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. W Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa.
, ^ ' T
& '	* NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, preds. nad«, odbora, Box 508, Conemaugh, Pa.
•Jr
K NAVODILO ^
S* K

ZDRAVJU I
Sr
tmi 23
FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRA2ICAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh, Pa.
POROTNIKI:
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A- E. BRALLIER, G reeve St., Conemaugh, Pa.
BY
Bkeicbllins.
Cenjena društva, oziroma njih nradniki so uljudno prošeni pošiljati tenar naiavno-;! na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa jiia glavnega tajnika. > V sjneain da opazijo društveni tajnici pri mesečnih poročilih, ali sploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to nemmioma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.

tfVfcIL S . tAt^SS. ^^oVe-.



h
Drultren« vlaallo J* "GLAS NAHODA."
Ples za življenje,
(Slika iz divjega z a p a d a.)
PRIZNAM TISOČ IN TISOČIH
ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug sveto vnozuanega in
slavnega ravnatelja od
the collins new york medical institute
kateri se žrtvuje, in je ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnik or. Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se -veliko družin, očetje, matere in otroci vecele.
Nima bolezni na sveta, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zarnorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazali v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje.
DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVČDRE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JEDNEGA PO VOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA.
Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode največjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje.
Pridite osebno ali pa pišite na
The Collins N.Y. Medical Institute
140 W. 34th Street, New York City.
Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj.
Uradne ure so: Vsaki d^n od 9 ure dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 tire dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer.
pobegnili. — Toda stoj! — ali mi ni pred kakim meseeem nek Indiantra-
Yreme je bilo krasno in v jasnem, zimskem zraku sva videla -daleč v da-
der (kupČevalec. ki kupuje pri Indi- ljavo.
janrh kože in drugo) povedal, da so i Naj prvo sva jezdila proti soteski, v Crown Indijanci, opogumljenih vsled ! kateri smo prošli večer pustili konj'?, vspehov svojih bratov v Colorado.' Ni jih bilo več, kakor sem tudi priča-Utas Indijancev, istotako nastopili koval, in iz sledu na tleli sva uvidela, bojno pot? Naznanilu moža nisem'da so bili odgnani proti jugu.
Bighorn _ Tako se je zopet enkrat zgodilo, i polagal nikakega pomena, ker so se i Anderson mi je rekel, da mu je
Mountains (Wyoming) je večji del Po daljšem iskanju smo videli živali j večkrat razširile take govorice in bile znana tam neka dolina, kjer je ob mojih konjev pohajal prosto okoli, in v široki, od strmih skal obdani dolini; vedno neosnovane. Sedaj me je pa j obrežju male rečice obilo prerijske
Sovo lom bivanj? na
samo one iivali, katere sem svojimi ljudmi, so se pasle pr
rabil s'dva konja sta pa manjkala in kljul takrat -naznanjena novica vendarle trave, ivezane iskanju, s katerim smo takoj nadalje- vznemirila. Crow Indijanci so pose-, "Ne bodo
nam ušli, gospod," je
v bližini moje les-ne koče. Vsake tri vali, ko smo premenili živali, ju ni bi- do vali jako slabe konje, in potrebno menil, ko sem mu rekel, da se hočem
dpi smo jih rabili; j oteir. smo jih pa lo najti.
Izamenjali za drusre, prostost uživajoče ; Že se je zvečerilo in jezen sem tkan,je. Poiskali smo jrh, in eden m o- jez lil s svojimi ljudmi proti koči.
je bilo, da si preskrbi rod močne živali. če se hoče rrs bojevati. Če so se Indijanci že polastili pogrešanih
prepričati, če so konji res v oni dolini. "Čreda pušča vedno razločno sled za seboj, kar nama bode iskanje
jib ljudi, nek zamori.', po imenu Anderson Picket, je spretno vlovil z laso živnli, katrre smo rabili.
Najverjetnejše je bilo. da sta se
nameravajo gotovo, mi jih še;"lajšalo. Bolje bi bilo. Če ne izgub-
vsemi svojimi ljudmi. Ko je potekla
Več tednov j- imel konje v bližini
To je zamorca opogumilo. Vedno i ara za uro in še vedno nisva našla ni- uruejše je začel vihteti svoje noge in zastražen? koče. dokler niso vojaki kake sledi, sem postajal vedno bolj vedno glasneje je pel. Zavriskal je Forta Smith Indijancev premagali, da prepričan, da so mi Indijanci konje in zopet zavriskal; potem se je pa ukradli, in nazaclne o tem nisem več tudi nj?ga polastilo navdušenje. Kma-niti najmanje dvomil. — Mir v gorah Iu je plesal tako ognjevito, kakor ga konja svoje črede kot darilo za njegov se rri je zdel strašen. Kričanje neke- . nisem še nikdar preje videl. Bilo je, ples za življenje.
kakor bi res izjrubil pamet.	________
Zadnja glava je izginila za skalami, in ker se potem ni več noben Indija-
so zopet mirovali.
Zamor u sem podaril najboljšega.
za ptiča visoko v zraku me je prestrašilo. Razburjenje, katero se me je polastilo, je postajalo vedno večje.
Ne da bi vedel, kaj delam, sem pri- i nec pokazal, <sem Andersonu rekel, pravil puško in jo položil pred-se na naj s pet jem in plesom neha.
sedlo.
Revežu je že pohajala sapa, kljub
Takoj je tuli Anderson svojo pri- temu je plesal in kričal, da se je vse
pravil.
[kadilo okoli njega in da je bilo videti,
POZOR
rojafcil
Kdor kopni« aro aH drove zlatnino, naj pUe po Upo ift.
tcanl »lovec*m cenik. One an celo nizka, oviraj* •« na blago. Mi pošiljamo božična In ncvt>letnadarl-
* ' Ali vidite kaj sumljivega?" je : kakor bi popolnoma ponorel. Še dva- '"p-IfA^^^'iJ^ ln j"065"10 •v*****'
za jecljal
j krat sem mu moral ponovno povedati,
'N?, a previdnost ne more ško- predno je končal. Hropeče se je opo-
konja ločila od drugih ter se kam več pokrasti, in to je bilo najhujše, Ijava časa in skrbiva preje za to, da diti," sem odgovoril s kolikor mogoče "jtiekal za menoj, ko sem previdno >:atekla, kar se pa do tedaj še nikdar kar bi se mi moralo pripetiti v samoti, j najdema oba druga konja."
l.ilo to delo i ni pripetilo. Mogoče so ju napadli v daleč od vsake civilizacije.
V prvih tednih je kmaJu opravi j no; ko -
ima v di>":< !o, in je že itak stiha tra- volkovi in razmesarili. Da bi ju kdo . svojim ljudem željo, da gremo izgub
Moral sem mu pritrditi, in ker so
;
je pa bližala j ve likem številu v gorah živeči rujavi Drugrga dne zjutraj sem naznanil : Pnšli konji, kakor sem razvidel iz
krepkim glasom smehljaje, dasiravno jezdil proti skalam. Oprezno sem po-sem se bal. Imel sem občutek, ka- gledal na drugo stran.
va .postala
slabš«.
odstranje
še enkrat iskat.
ukra lel. niti mislil nisem. Konjska	ljene živali
vali konji, i-uoči krme, iz niest. kjer' tatvina je takrat po Wyomingu tako	son Picket je takoj izjavil, da me
,eo g° unva Iro nahajali, in večkrat cvela. da je bilo na lo hudodelstvo po-	spremlja, in pol ure pozneje sva se
t a vi jena smrtna kazen; radi t'^ga so	podala na pot, dobro preskrbljena s
iskati več ur, jezdeči križem po gorah, tatovi nadaljevali s svojim poslom po-	živili, puškami zavitimi v usnje, re-
dokler jih niso našli.	največ samo v ravnini, kjer so lažje	vol ve rji ter naboji.
ledi, o i severa, sva se v tej smeri Ander- napotila naprej.
Nikakor nisem bil dobre volje, in radi tega se je moj zamorec trudil, da bi me na kak način razveselil.
kor bi me pričakovalo nekaj hudega. Sredi neke, od skal obdane planja-
Naši sovražniki so olšli; v svoje največje presenečenje sem pa videl
PiSite dane« po cenik.
D ERG AN C E WIDET1CH * CO, 1622 Arapahoe Su. Denver. Colo rac •
CENJENIM NAROČNIKOM NAZNANJE. Vsak naročnik, kateri se preseli.
ve je Picket svojega konja ustavil, in mnogo neosedljanih konj, ki so se naj nam naznani vedno svoj star in
potem, ko se je na vse strani bojaz- pred nr.enoj Ijivo ozrl, je rekel:	j pasli, in —
mali dolinici mimo nov naslov, ker še le potem "«m je
ali je bila prevara
■"Imenujte me strahopetca, gospod; Ne! — spoznal sem lastne živali, in
Pripovedal mi je najveselejle dogod- , toda dalje ne jezdim, ke iz svojega življenja v Texasu, nje- zavarujmo se v koči. •.rovi domovini. Pel je in žvižgal; j varnem, če nas rudečniki napadejo, ko je pa končno uvidel, da vse nič
Obrniva se in med temi sta bila it udi pogrešana Notri smo na konja.
Hitro sem šel na nek eriček. z
mogoče vsakemu ustreči.
Upravnistvo "Glasa Naroda".
Najboljše zavarovanje proti bolezni je imeti Sevcrova Zdravila pri roki.
ne pomaga, je rekel s prekanjenim ker sem se strinjal z njegovim pred smehljajem:
SEDAJ JE CAS
izriel iti se utrujenosti, si očvrstiti telesno moč ter prilagoditi svoj ustroj razmeram in promenam spomledanske dobe. Najbolje se to stori, če se uživa
SEVEROV
Kričistilec
ker ima to spomladansko zdravilo moč očistiti, obogatiti ia poživiti kri. Hitro prežene vse sp mladna uljesa, ozdravi t v >re, pri&če, ogrce, opahke ter podeli rnoč in zdravje celemu ust oju.	Cena $f.oo
Iftfiffcii;
ri» ci.T.	i
.ffi&tg&'tJ''
m4

AstxsriiXKr.-"!)
JH*.Tm, C-f i-.' ^tU H Jjrpr! ~
"Trinajst let sem imel s konji o-praviti, in še nikdar nisem nobenega izgubil; radi tega se potolažite, gospod. Tudi izgubljena konja dobiva nazaj, če sta se samo zatekla. Zanesite se na to! Preje ne mirujem, lokler nista zopet v naši posesti. "A če sta bila ukradena, celo od
Molče sem obrnil svojega konja, katerega sem imel lep razgled proti
reru. Globoko v dolini sera videl
logom. Tu sem naenkrat videl pet- kakih trideset Indijancev, ki so v div-deset korakov pred seboj, za neko jem begu bežaii na svojib suhih klju-skalo, glavo nekega Indijanca, ki se je setih. pa takoj zopet skrila. Tri peresa so jo krasila; pomenjala so vojsko.
"Izgubljena sva," je zašepetal Anderson komaj slišno.
Srce mi je jako udarjalo. Natančno sem videl, da so se med skalami po-
Indijaneev ukradena?" sem vprašal ■ kazale cevi pušk.
"Bog bodi moji ubogi duši milost-
s povdarkom.
Anderson Pickert me je preseneče- j no pogledal; potem je zmajal z glavo in smehljaje odgovoril:
'Tega ne verjamem! — Arapahoes Indijanci so nas pred štirinajstimi sva v obupnem položaju.
Še enkrat je moj spremljevalec glasno zavriskal. ko je izvedel, da sva rešena.
"In vam se moram tudi zahvaliti, da sem dobil svoje živali," sem mu rekel ter krepko stisnil roko.
"Bv, Jossy, gospod! Prav imate!"
ljiv!" sem slišal zamorca vzdihovati.	Je odgovoril, ter se popraskal za uše-
Skrivaj 9?m se ozrl okoli. Tudi za	"Rudeči lopovi so se res tudi
menoj 'so bile puškine eevi. Indijanci	drugih konj polastili. Škoda bi bilo.
so nas od vseh strani obkolili. Bila	^ bi obdržali, in radi tega je do-
Kaj naj	^r0> 4a se nama je posrečilo, praz-
dnevi obiskali, in štirje Šočones Indi- začneta? Če se ganeva z mesta, na-, noverne lopove pognati v beg.
m F m-4

li leaJfa: r^hfe

Ki
<•» t.ts rrriJ
V/, r. ^EVERA CCv;| r' tz±tal	I;
Cgp/p EA^ZPS. - lOV?A.

rešilna misel.
Se vero va Zdravila so na prodaj v lekarnah. Kadarkoli kupujete zdravila recite, do hočete "Scvero^ih*' in glejte, da dobite kar zahtevate.
Ne morete spati?
Ah fete bri utrujeni? Ali ste jezlivi ? Hitro raz-drailjivi? i\»tem ni več daleč živčna onemoglost. Zaio si omitlite dobro živino toniko in boljše ni nego je
Severov Nervoton.
Ih}., ko pouiijt te pr\i popjtrk, se prične tdrnvje povraCati iu ce nadaljuje z vsakim popitkom, dokler se živčevju ne povrne popolna moč in xdra\ j*.	Cena $1.00.	N
Bledi ljudje
navadno venomer občutijo utruj«ncst, pomanjkanje trdae volje, odločnost ; njihova kri je redka in slaba. Tako stanje se najlaglje zl oljSa, če se uživa
Severov Zivljenski balzam.
Uživan po jedi prehaja naravnost v kri in hrani vsa njena telesa, tako da se vrne naravna bana ter ohranijo ielodec, jetra in drobje v popolnem Btanju. Cena 75c.
janci so bili pred tremi tedni pri'ju takoj ustrelijo. — Tu mi je prišla nas. — Ne, gospod! Tega ne verjamem."
"Crow Indijance ppzabljat?, kateri ;:ojega obiska, katerega sem jim napravil pred meseci, niso vrnili," -em odgovoril, ter ,mu naznanil svoje pomisleke, ki so me, olkar sva odjezdila od koče, mučili.
"To je vražja stvar!" je zaklical poparjeno. "Na ta način toraj mislite, da si želijo rudeči lopovi tudi drugih konj?"
Skomiznil sem z ramami. "Nemogoče ni," sem odgovoril; vendar ne smem takoj najhujšega pričakovati. Začasno še ni nič dokazanega in radi tega — naprej!" i Picket je molčal, in videl sem, da je skrivaj opazoval okolico.
"Ali se bojite?" sea* vprašal čez 'nekaj časa.
"Nasprotnega ne morem zatrjevati," je tiho rekel. "RudeČih lopovov nisem nikdar maral. Zahrbtni j ljudje so! —Naglavne kože mi Indi-! janci, hvala Bogu, ne bodo vzeli,
Po najbližjem potu sva se napotila proti domu, ter gnala najdene konje
Hitro, Anderson! Doli s konja!" j pred seboj. Ko sva prišla domov, s?m govoril svojemu spremljevalcu, j niso (hoteli verjeti moji ljudje lastnim
ušesom, ko sva povedala, kaj sva do-
"Plešite, kakor ete večkrat plesali v svoje in naše veselje; šetfej še gre za* živela, življenje!''
Spomnil sem se, kako so nekdaj 'Arapahoes Indijanci vsi v zgroženi gledali v moji koči zamorca pri plesu, in da so od tega časa dvomili nad njegovo pametjo. Če učinkuje tudi sedaj njegova zvijanja z rokami in nogami, in glasovi, katere je pri plesu dajal, sva rešena.
Vsak Indijanec se -boji blazneža in mu nikdar ne stori nič zalega, ker misli, da je s hudobnim duhom v zvezi, katerega jeza ga pogubi.
"Hitro, Anderson! Naprej!" sem ga vsiljivo prosil.
Po vsem telesu tresoč, je zlezel črnec s konja čer začel teptati z nogami po trdih, peščenih tleh.
Puške naših sovražnikov so se znižale ter namaerile na naju; ko je pa začel zamorec, vsled moje priprošnje,
THE LACKAWANNA.!
Naj pri pravne j$a železnica xa potnike
namenjene v Evropo. V neposrednej blilini transatlantsklK
parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE
NajkrajSa pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vtwi vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov;
Med New Yorkom, Chicagom in zapadom vsaki dan štirje vlaki;
Med New Yorkom, St. Louisom In jngozapadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami priroCen in pripraven promet.
Nadaljne informacije glede rot-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pri lokalnih agentih ali pa pri
Reorga A. C Hen,
glavni potalftkl atest
90 West Street, New York.
RED STAR LINE.
Plovltfcm med New Yorkom In Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
ker sem črnec; •) usmrtili me bodo I hitreje in pogumnejše plesati, so pu-
pa vseeno in to je neprijetno. Ce so nastopili Crow Indijanci bojno pot, kakor pravite, se nama ne bodo postavili pošteno nasproti, ampak nas ustrelili iz kake zasede."
No, tako daleč še vedno nismo,'' sem se zasmejal ter skušal pomiriti svojega spremljevalca, kateri se je, kakor sem opazil, hudo bal.
Zanesljiv zdravnlšk svet zastonj«
ške izginle; mesto njih pa so se pričele prikazovati s perjem okrašene glave druga za drugo.
"Popevajte, Anderson! Kričite in vriskajte, kakor vedno pri plesu," sem ponovno prosil, ter Indijanci ostro gledaL
Tresoči in jokajoči glasovi so prihajali iz Andersonovih ust; polagoma
LAPLAND
18,694 ton
FINLAND 12,185 ton
KROONLAND 12,185 ton
VADERLAND
12,018 ton
Kratka in ndobna pot za potnika v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvat*ko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji is malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti se je nm
RED STAR LIINH.
A to se mi je ravnotako posrečilo, |pa so postajali krepkejši, ko je za-
kakor preje njemu,? da bi me razveselil ; postajal je ve(dtao bolj bojazljiv, eim dalje sva prišla. Končno sem se še jaz nalezel njegovega strahu, in za-
čel črnec peti svojo najljubšo pesem: "O Suzana!
Ne joči se za mano," i. t. d. Krepke j še je začel, z nogami udar-
kaki minuti so začele glave ru-
No. 9 Broadway,
NEW YORK 64 Štete Street, BOSTON. MASS.
709 2nd Ave., SEATTLE. WASH. 1319 Walaat Street, PHILADELPHIA PA.

130« "F" Stre*t. N. W„ WASHINGTON. D. C 719 St. Charle« Street. NEW ORLEANS. LA. 90-9« Dearborn Street. CHICAGO. ILL. 900 Locust Street ST. LOUIS, MO.
20S McDerwot WINNIPEG. MAN
319 Geary Street. SAN FRANCISCO. CAL. 121 So. 3rd Street. MINNEAPOLIS. MINN 31 Heepitel Street, MONTREAL. QUE.