Tomaž Pavlin "PRI NAS JE TA PANOGA SPORTA ŠE DOCELA NEZNANA 99 Šport, najsi bo to sociološki fenomen druge po- lovice 19. in 20. stoletja ali pa nova kulturna vred- nota, je dobil svoje obeležje tudi v slovenskem zgodovinopisju. Resda skromno in prevečkrat laično, pa vendar imamo zahvaljujoč pokojnemu Dragu Stepišniku na enem mestu zbran "oris"1 športnega razvoja ali razmaha do leta I960. Kot je v uvodu svojega dela zapisal, je to "prvo tovrstno delo pri nas", upa pa, "da bo lahko rabilo tudi kot osnova za nadaljnja raziskovanja te strani naše kulturne preteklosti". Zadnje velja kot pribito, kot tudi velja, da se je (z)motiti človeško in da novi čas prinaša nove po- glede in nova spoznanja: "Ljubljanica zibelka veslanja"2 Najprej moramo pojasniti ustanovitveno zme- do v zvezi z ustanovitvijo Ljubljanskega veslaške- ga kluba, ki je sicer športni klub sedanjosti in do- muje ob Ljubljanici, na mestu in v istih prostorih, Drago Stepišnik, Oris zgodovino telesno kulture na Slovenskem, Ljubljana, DZS, 1968. 21. 9. 1998 je bil na športnih straneh Dela (in podob- no tudi Dnevnika) objavljen članek z naslovom Ljub- ljanica zibelka veslanja, v katerem je novinar B.Š. predstavil kronologijo Ljubljanskega veslaškega klu- ba, ki da ima korenine še v času Avstro-Ogrske, Avtor pravi, da je izmed več obstoječih ustanovitvenih let- nic, izbral leto 1908, tako da so v l. 1998 praznovali častitljiv devetdeseti rojstni dan. kjer je 'nekoč' domoval Ljubljanski športni klub. Če bi veljalo, da je to en in isti klub, potem je le-ta v svoji zgodovini menjal športno-nacionalne na- dorganizacije in politične okvire ter preživel tudi dve svetovni vojni in lokalno vojno. Nenazadnje je to tudi eden redkih ljubljanskih športnih klu- bov (ob tem moramo upoštevati zgodovinsko različnost med telovadnimi "društvi" in športni- mi "klubi") iz časa pred prvo svetovno vojno, ki ima svoj domicil na istem mestu, kot so ga posta- vili njegovi začetniki - ob Ljubljanici, kar kaže na kontinuirano delovanje ne glede na spreminjanje imena. Torej velja, da se je vse skupaj začelo z Ljubljanskim športnim klubom (dalje LSK - kratic ne smemo mešati z leta 1928 ustanovljenim Ljub- ljanskim smučarskim klubom). D. Stepišnik je datiral ustanovitev LSK v leto 1906,3 Jernej Šušteršič pa v 1.19084. Žal noben od avtorjev ne navaja vira podatkov, zato ne moremo preveriti njunih podatkov. Pač pa je v Arhivu Slo- venije ohranjen klubski pravilnik5, v ljubljanskem mestnem arhivu pa Zapisnik tajniških sej med leti 1907-1913, vključno s pravilnikom6, ki pričajo, da je bil LSK "ustanovljen iz idealnih športnih nagi- D. Stepišnik, n.d., str. 138. Jernej Šušteršič, Ljubljanica zibelka veslanja, Delo, 19. 12. 1983. Arhiv Republike Slovenije (dalje AS), društveni pravil- nih (dalje d.p.) 8169. Zgodovinski arhiv Ljubljana (dalje ZAL), Gradivo Ljubljanski športni klub (dalje LSK). 84 ZGODOVINA ZA VSE . JtU * •fr.'- "1 • ' }Btk jdlfl * "PB ^V • *, *^H iBk. "EjT^^^^T^^^ ft •' * • "*' -d 1 j - r"*"* JA ^f \l*^- -- /-jr"*"- ~a £tfaS W—f*SF"^ J » tir ^^fl iP'^ • V fc" » : ]» Krst četverca na Ljubljanici, začetek 20. let bov mladih slovenskih intelektualcev"7 konec le- ta 1907 in imel prvo sejo klubskega odbora 16.12. 1907. "S tem je bil dejansko položen temelj prvemu slovenskemu športnemu klubu", čigar pravila pa so bila potrjena zaradi traktnih napetosti' med Nemci in Slovenci od c. kr. deželnega predseds- tva za Kranjsko šele 17. 1. 1909, ko je bil za c. kr. deželnega predsednika grof Chorinsky", je zapi- sano v ohranjenem kronološkem zapisu o LSK.'° m Med ustanovitelji, mladimi slovenskimi intelektualci, so bili: Matko PrelovSek, Franc Pavlin, Viktor Zupane, Ivan Malenšek, Ivan Kcnda, dr. Praunseis, Avgust Reich, Ciril Pavlin, dr. Brett, Franc Zupan, Stanko Jen- čič, Viktor Skabcrne, Žiga Voduiek idr, (glej ZAL, LSK, tehnična enota 1, arhivska enota 4). To velja seveda zgolj za Kranjsko. Športno zgodovino- pisje Šteje kot prvo slovensko Športno društvo Športni klub Maribor, ustanovljen leta 1900 (glej D. StepiSnik, u.d., str. 137; faksimile potrjenih pravil iz leta 1900, v: Mariborsko Športno društvo Branik 1900-1990, Mari- bor 1990). Verjetno je bila storjena tipkarska napaka in je bilo miSljeno takratnih napetosti. Neznani pisec klubskega historiata je moral imeti V mislih tragične protinemš- ke demonstracije leta 1908. ZAL, LSK, 1/ 4. Medtem ko so oblasti potrjevale pravila", je klub že deloval. Klubski odbor se je sestal na 13 sejah, urejal športno infrastrukturo in obravnaval pere- čo problematiko financ, kajti denar je tudi tedaj bil sveta vladar. LSK-jevci so v klubskih pravilih določili, da bo- do poslovali v slovenskem jeziku in določilo so vestno izpolnjevali. Namen društva je bil precej širok, namreč "gojiti vse športe", čeprav so med njimi dodatno izpostavili "zimske športe, kakor sankanje, drsanje, ski itd."12. Klubska barva je bila belo-modra z modro zvezdo, ki so jo ohranili tudi po opozorilu, da je modra zvezda "laški znak".13 Obstaja pa podatek, v strokovni literaturi doslej nezabeležen, da je bil že leta 1900 v Ljubljani usta- novljen Laibacher Sportverein, ki je bil leta 1909 ZAL, LSK 1/ 1; ohranjena pravila so datirana s 17. 1. 1909. ZAL, LSK, 1/ 1. Glede na to, da Rudolf Badjura še ni spisal smučarske terminologije, so za smučanje upora- bili tedaj v Evropi uveljavljeni termin 'ski". Termin Ski" so uporabljali tudi člani zagrebškega IIAŠK-a, ki so v začetku leta 1912 povabili LSK na "ski vožnjo". ZAL, LSK, 1/ 2: zapisnik sej 1907-1913- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA Z\ VSE 85 Tenis - priljubljeno razvedrilo oficirskih družin "ausgebest" oz. opuščen." V letu 1907, letu usta- novitve LSK, sta klubu predsedovala dr. Hans Ja- neseh in Adolf Kordin.'^ Ali je bil morda to pred- hodnik LSK in je bil leta 1907 poslovenjen, tako da so temu primerno poslovenili pravilnik in ime ter zatem čakali na pravno formalno potrditev tega dejanja, ali pa sta to bila dva različna kluba, nemš- ki in slovenski? Presenetljivo je namreč časovno sovpadanje opustitve enega kluba in pravno for- malne potrditve drugega. Če pa bi veljalo, da sta bila to različna kluba, je presenetljivo, glede na ljubljansko društveno življenje in prakso imeno- vanja nemških in slovenskih društev16, da sta ime- 15 16 AS, dp. 891. ZAL , Adresar Ljubljane 1907. Od srede 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne je bilo v Ljubljani ustanovljenih čez 20 telovadnih, pla- ninskih in športnih društev, l 1912 pa še šahovski klub. Prav tako so v okviru dveh kulturnih društev organizirano gojili kegljanje. Društva, ki so bila lah- ko samostojna, ali deli drugih "prosvctno-kulturnih- socialnih" ipd. društev oz. zvez, so se razen po dejav- nosti ločevala po narodni pripadnosti članstva, torej na slovenska in nemška, medtem ko seje med telovad- nimi organizacijami izvršila tudi delitev po vzoru na notranjo slovensko politično polarizacijo. Različ- nost so izpovedovali z imeni društev in največkrat še v členu o razpustitvi društva. la kluba tako podobno ime. Razlika je pač zgolj v uporabi terminov Verein oz. klub. Tako Nemci kot Slovenci so uporabljali dve terminološki oznaki za društvo: Verein - društvo in club - klub. Razli- kovanje je vezano na prodor športnih dejavnosti v naše okolje, tako so društva, ki so kot torišče svojega dela prevzemala športno dejavnost kot nogomet, atletiko, veslanje ipd., večinoma upo- rabljala termin klub, ki izhaja iz angleškega club (od koder tudi izhajajo omenjeni športi in termin sport sam), medtem ko so npr. vsa telovadna društva, tako nemška kot slovenska, ostajala pri terminu društvo. Kakorkoli že, vsakršno ugibanje je brez nadaljnje študije brezpredmetno. Ko smo torej razrešili problematiko 'ustanovi- tvene zmede', nam preostane le še, da polemizi- ramo o vlogi LSK v ljubljanskem športnem življe- nju. Ponovno se moramo navezati na pisanje D. Stepišnika in izraziti antitezo k njegovemu mne- nju, da LSK v ljubljanskem športnem življenju ni odigral vidnejše vloge, ker je gojil šport izključno v družabno-zabavnem smislu. To še posebej velja glede množičnosti. Poleg tega Stepišnik označuje LSK kot "ekskluzivnega", ker so "sprejemali vanj samo člane, ki so lahko prispevali razmeroma ve- VSE ZA ZGODOVINO 86 ZGODOVINA ZA VSE like letne prispevke za vzdrževanje klubovih športnih naprav".17 Boris Rozman povzema Stepi- šnikovo mnenje in še zaostri tezo, češ da je bil klub izključno družabno-zabavnega pomena in da v ljubljanskem športnem življenju ni pomenil veliko.18 Ne moremo se znebiti vtisa, da so oznake pres- plošne in pavšalne. Kakšen pa naj bi sploh bil kri- terij za množičnost: sto ali tisoč članov ali morda nekaj vmes? Ali pa je mišljen proces širjenja no- vih športov v kranjski oz. slovenski prostor in bi v tem oziru LSK odigral vlogo matice, podobno, kot jo je Ilirija v nogometu? Nazadnje lahko ugotovimo, da je LSK skušal ši- riti veslanje že pred prvo vojno izven Ljubljane na Bled. Tamkaj je bil organiziran športni klub, ki so ga najverjetneje ustanovili na pobudo LSK, saj so bila pravila blejskega kluba iz leta 1909 prepis pravil LSK, le ime LSK je bilo prečrtano, nadpisa- no pa Blejski športni klub.19 Prav tako so se v LSK zavedali problematike na- raščaja oz. dejstva, da je za delovanje in obstanek kluba potreben podmladek in kontinuirano včla- njevanje novincev. Potemtakem je teza o eksklu- zivnosti vprašljiva. Zlasti, če se nanaša na zaprto organiziran klub, npr. klub elitnega ali snobov- skega tipa. Res pa je, da so se v LSK lotili športov, ki so bili vse prej kot poceni in primerni za množičnost in so bili zaradi tega že sami po sebi ekskluzivni. Čolnarstvo je bilo resda tradicija Ljubljančanov, vendar ne čolnarstvo angleškega tipa, torej vesla- nje s specialnimi čolni. Tudi sankanje je bilo pozi- mi priljubljeno, pa vendar to ni bilo sankaštvo iz- ključno s športnimi sanmi, tipa "bobsleigh" ali danes skrajšano bob, ki se je izvajalo na posebej zato prirejeni progi. Nenazadnje je mogoče raz- mišljati tudi o tenisu, ki ga je še dolgo v tem stolet- ju spremljal pridevnik "gosposki" oz. "beli" šport. V tem primeru se seveda lahko delno strinjamo s Stepišnikom, vendar je po našem mišljenju neob- jektivno uporabiti izraz "ekskluzivnost" kot meri- 17 D. Stcpišmk, n.d, 138. w Boris Rozman, Športni klub Ilirija v Ljubljani do prve svetovne vojne, Zbornik ob 90-letnici ZAL, str. 141-149, 1988. 19 AS, dp. 1656. Veslaške prireditve na Bledu sicer niso bile ravno produkt LSK. Božo Benedik z Bleda, dolgo- letni član odbora tradicionalne blejske regate, namreč hrani srebrno plaketo iz leta 1905, ki je bila nagrada za drugo mesto "interne regate" na Bledu. lo za ovrednotenje kluba. To moremo utemeljiti z naslednjim: Ko govorimo o številu članstva, moramo pove- dati, da je bilo le-to sprva resda skromno, se je pa povečevalo, zlasti v letu 1909, tako da je na obč- nem zboru v začetku leta 1910 tajnik poročal o 121 članih, bilo pa jih je tudi že 138. Naslednje leto je klub štel 120 članov, torej je bil upad minimalen, leta 1912 je štel 111 članov, medtem ko za leti 1913 in 1914 ni podatkov.20 Klubsko članstvo je preko leta gojilo veslanje in tenis, pozimi pa sankanje, v letu 1911 pa sta se uveljavila še plavanje in skoki v vodo (potem ko so naročili skakalno desko). Temu primerno so že kmalu predvideli upravno reorganizacijo oz. decentralizacijo; za veslanje in tenis so predvide- li določeno notranjo samostojnost, marca 1908 formirali "tenis-odsek", maja istega leta pa še "ve- slarski odsek" (veslačev je bilo v začetku leta 1911 39, tenisačev pa 32). Navzven je klub, in torej tudi oba odseka, zastopal in vodil klubski odbor.21 Gojenje športa ni bilo omejeno zgolj na članstvo. Na klubskih prostorih so se lahko ukvarjali s špor- tom tudi sorodniki članov, "rodbinski člani" in nečlani oz. "po članih vpeljani gosti"; zadnji so pla- čevali višje prispevke. Vendar je imela takšna prak- sa, predvsem v tenisu, negativne posledice, saj so nekateri vstopali v klub le za dobo teniške sezone in zato je "odbor" sprejel sklep, da "članov, ki vsto- pajo v klub le za dobo tenis sezone, se v bodoče sploh ne sprejme". Odbor se je tega sklepa držal in nekatere prijave novih članov zavrnil.22 Ker je bil klub ustanovljen na prehodu iz jeseni v zimo, so se člani najprej posvetili sankanju. Dejstvo, da je izposojanje sank bilo prepuščeno članu, g. Kendi, lastniku restavracije, ki je istoča- sno, in to brezplačno, odstopil prostor za garde- robo v svojem paviljonu, nas napeljuje na misel, da je bilo lastnikov sank manj kot sankanja željnih mladih ljubljanskih intelektualcev. Sankališče je bilo urejeno v Tivoliju in odbor je sestavil "sankalni red", ki je določal, da je sanka- nje "dopustno samo s športnimi sankami", da je dostop na start dovoljen le izven proge, da se smejo spuščati v presledkih pol minute, da se sme prehitevati zgolj na posameznih mestih, da 20 ZAL, LSK, 1/ 2. 21 Prav tam. 22 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSI] «7 Sankanje V Bohinjski Bistrici pred prvo svetovno vojno se je treba "po zaustavitvi" takoj umakniti s proge oz. "ako da sankalcc z roko znamenje, mora za njim vozeči hitrost zmanjšati, eventuelno tudi zaustavi- ti", in da v "slučaju nezgode je vsak sankalec zave- zan izstopiti in pomagati". Odbor je predvidel tudi možnost nezgod, zato so sklenili, da se v Švicariji pripravi "ročna lekarna". Prav tako je bilo treba sankališče vzdrževati in so razmišljali o "nastavitvi sluge", medtem ko so bili klubski člani redarji. Sankanje so hoteli širiti tudi izven Ljubljane, zla- sti po izgradnji bohinjskega predora v Bohinjsko Bistrico, kakor je razvidno iz sklepa odbora mar- ca 1908, da vloži "prošnjo na ministrstvo javnih del za zgraditev sankališča v Ljubljani in propagi- ranje zimskega športa v Bohinjski Bistrici".23 Tenisirali so LSK-jevci na "dirkališču", današ- njem Letnem telovadišču nasproti Narodne gale- rije. V ta namen je LSK sklenil spomladi 1908 na- jemno pogodbo z Ljubljanskim Sokolom o naje- mu dveh igrišč, ki jo je iz leta v leto podaljševal. Tudi za tenis je bil pripravljen "red", določena igralna sezona in nastavljen sluga.-' Medtem, ko so problem igranja tenisa hitro reši- li, se je odbor v teku leta 1908 posvetil reševanju prostorskega problema veslačev in ureditvi čol- narne ob izlivu Malega grabna v Ljubljanico. Tu so predvideli in uredili tudi "solčne kopeli in ve- rande". Stroški gradnje so bili visoki in domislic, kako do denarja, tudi nekaj. V letu 1908 so se do- mislili rešitve, da člani plačajo večjo članarino, zlasti veslači, oz. da klub pridobi menico, za kate- ro jamčijo člani, klub pa da garancijo za odplače- vanje. Ali se je ta predlog izvrševal ali ne, iz zapi- snikov ni razvidno, pač pa je odbor na seji fe- bruarja 1909 odločil, da bodo "za pokritje stavb- nih stroškov namenili ves prebitek društvenega dohodka po odbitku tekočih stroškov". "Prebitka" ni moglo biti veliko, saj je bilo odplačevanje stroš- kov gradnje čolnarne na tekočem redu še v na- slednjih letih.25 Kljub vsemu se je lahko LSK na prvem rednem občnem zboru v letu 1909 pohvalil, da premore sankališče in čolnarno, medtem ko teniški igrišči najame na dirkališču.26 -'* Prav tam; v Bohinjski Bistrici Je bila v športno-turistlč- ne namene urejena sanhaška proga Belvedere. ' Prav tam. Prav tam. 26 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO »K ZGODOVINA ZA VSE Drsalci na Blejskem jezeru Čolnarno so člani želeli napraviti domačo in prijetno in so ob njej zasadili kostanje in vrbe, zgradili splav in uredili dohod na splav, odkoder so splavljali čolne v Ljubljanico. Uredili so tudi provizorično letno pristanišče za "izletne" čolne, kajti klubsko "veslarstvo" ni bilo omejeno le na veslanje z "dirkalnimi čolni", t.j. tekmovalnimi čolni z enim, dvema ali več sedeži, z enojnimi ali dvojnimi vesli oz. kot so jih v žargonu imenovali "enojka", "dvojka" ali "štirica". Medtem ko so manjše tekmovalne čolne nabavljali člani sami in so v tem primeru plačevali le manjši prispevek za čolnarno, se je "odbor" marca 1911 odločal za "nabavo štirice Donau od dunajskega kluba Au- stria" (rabljen čoln, op.p.).27 Eden od članov, g. Berthold, pa si je priskrbel tudi manjšo jadrnico in klub mu je v pristanu odmeril manjši prostor, ki si ga je moral član ograditi na lastne stroške.28 Klubska čolnarna je bila, ob finančnem nado- mestilu, odprta članom drugih društev, kot npr. "ferialcem" društva Sava. Le-tem je bil LSK pri- pravljen prepustiti prostor za čoln, "če vstopi vsak veslač v športni klub in pod pogojem, da pla- čata vsaj 2 veslača mesečni prispevek za čolnar- no po 3 K".29 Športno veslanje je vzbudilo zanimanje ravna- teljstva I. državne gimnazije, koder je deloval dr. Fran Tominšek, športni navdušenec in član Slo- venskega planinskega društva. LSK je leta 1910 prejel njegov dopis, da pripravlja ustanovitev gimnazijskega veslaškega odseka s pomočjo sub- vencije "naučnega ministrstva", ki bi krila nabavo čolna. Načelno jih je spraševal, v kakšni obliki in pod kakšnimi pogoji bi pri projektu sodelovali in dovolili sprejem gimnazijskega čolna v čolnarno. Seveda je takoj sledil pozitivni odgovor LSK, v njem pa sta bila izpostavljena pogoja, da imajo dijaki vstop le pod vodstvom profesorja, ki vodi "veslarski odsek" ob tem pa si LSK pridržuje stro- kovno vodstvo veslanja. Po mletju mlinskih "naučnih" koles in nadaljnjem konkretiziranju ob- lik sodelovanja (eden od nadaljnjih pogojev je bil, da "vsak dijak mora dokazati, da je izurjen pla- vač"), so v začetku leta 1912 prejeli obvestilo o dovoljenju "naučnega ministrstva, da smejo gim- -' Prav iti m. 28 Prav lam. -"' Prav tcini. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 89 nazijci pod nadzorstvom športnega kluba prireja- ti veslarske vaje". Le-te so prevzeli klubski člani, "veslarski vežbatelji".30 LSK-jevci, ki so z doslej opisano dejavnostjo uvajali v mestni kulturni utrip nova športa - ve- slanje in sankanje - ter tako širili rekreativno po- nudbo, le-te niso več ohranjali na nivoju rekrea- tivne vadbe31, pač pa so se preizkusili na tekmah. O domačih ali klubskih internih tekmah sicer ni zapiskov, so pa zato prejeli nekaj povabil. Maja 1911 je prispelo vabilo I. Češky Lawn - Tenis klu- ba na mednarodni teniški turnir, medtem ko jih je na veslaško regato vabila praška Slavija. Žal ohra- njeni zapisnik sej beleži le opombo, da sta odgo- vora odposlana, ni pa navedena vsebina in bi morebitno udeležbo morali preveriti v češkem časopisju 32 Vemo pa, da so se člani LSK udeležili "plavalne dirke" avgusta leta 1911 na Bledu, ki jo moremo šteti kot prvo plavalno tekmo na Slovenskem. Or- ganizator je bila avstrijska veslaška zveza, LSK pa je sodeloval tako pri organizaciji oz. tehnični iz- vedbi "dirke", kot v tekmovalnem delu s svojimi plavalci. "Dirko" so označili "mednarodna", pa ne zato, ker bi bili nastopajoči iz različnih držav, pač pa, ker so nastopili predstavniki različnih narod- nosti Avstro-Ogrske. Prijavljeni so bili tekmovalci iz Prage, Zagreba, Trsta, Opatije, Gradca, Bleda, Ljubljane in ljubljanskega vojaštva.33 Podatek o nastopu plavalcev LSK je pomem- ben, ker odkriva novo plat plavalnega športa na Slovenskem, namreč, da so v Ljubljani plavanje gojili kot šport že pred prvo vojno.34 Na občnem zboru v začetku leta 1912 je tajnik LSK celo pouda- ril, da se je v letu 1911 plavanje še "posebej gojilo" in da so se udeležili tekme na Bledu. Ko so naba- vili še skakalno desko, se je plavalna ponudba še razširila.35 Tako so razumljivi uspehi ljubljanskih skakalcev v vodo po prvi vojni, ko so bili med najboljšimi v novi državi, pa čeprav so imeli za treniranje neprimerno slabše pogoje kot obmor- ski tekmovalci. Istočasno, ko so prejeli vabilo k tekmi na Bledu, pa so v klubu razmišljali, kako preseči "deficit" klubske blagajne in so temu primerno poudarili, da je "treba misliti na nove vire". Kje najti nove vire, ne da bi naprtili primanjkljaj samim sebi z dodatnim pobiranjem različnih prispevkov ali članarin, ob dejstvu, da se je klub z eno od ple- snih prireditev, najpriljubljenejših družabnih pri- reditev, že opekel? Na seji sredi leta 1911 je "padel predlog" o organiziranju interne teniške tekme "s handicapom" ter "dirke, združene z malo veseli- co" v septembru36. Sklenili so torej organizirati večjo manifestacijo svoje dejavnosti. Iz ohranje- nega zapisnika ni mogoče zaslediti, ali sta tekmi bili, vendar je podatek zanimiv z drugega zornega kota. S prirejanjem tekmovanj se začne proces prehoda rekreativne dejavnosti v športno, sui ge- neris dejavnost, torej dejavnost, ki je namenjena v prvi vrsti športu samemu sebi in se manifestira preko tekmovanj, ki so temelj nadaljnje institucio- nalizacije. Tako se družabno-zabavna vloga kluba (na tem mestu se spomnimo oznak Draga Stepi- šnika in Borisa Rozmana) postopno spreminja in je v podrejenem položaju do osnovne dejavnosti - športa. LSK-jevci in drugi športni pionirji so opravili določene premike v svojem načinu živ- ljenja in s svojim zgledom vplivali na druge in na okolico.37 Pomembnost tekmovalnega dela nji- hovega športnega udejstvovanja je zahtevala reorganizacijo vsakdanjika; nenazadnje je bil fi- nančni strošek za tovrstno aktivnost vse prej kot zanemarljiv. Finančne razmere konec leta 1911 so LSK sicer narekovale "opustiti vse priredbe, predvsem ofi- cijelno udeležbo tekmovanj"38, kar pa ne more prekiniti toka dogodkov oz. evolucije športa. Ko- nec koncev je Slovenija takrat vstopila v družbo veslaških velesil, članica današnjega Ljubljanske- ga veslaškega kluba, naslednika LSK, Romina Šte- fančič pa je mladinska svetovna prvakinja. Hokej na ledu Kar nekaj spornosti je tudi v zvezi z igranjem prve hokejske tekme v Sloveniji. Vrsto let je pre- vladovala teza, da je bila prva tekma odigrana 15. 30 Prav tam. 31 Prav tam. 32 Prav tam. 33 Prav tam; glej tudi Slovence, Slovenski Narod in Jutro v dneh 19., 20. in 22. 8. 1911. 34 D. Stepišnik navaja, da se je plavalnih tekem pred prvo vojno udeleževalo tudi nekaj plavalcev ljubljan- ske Ilirije, vendar plavalci Ilirije (pa) niso bili iz Ljubljane, temveč v glavnem z Bleda" (glej n.d., str. 246). Plavalcev LSK sploh ne omenja. 35 ZAL, LSK, 1/ 2. 36 Ni pojasnjeno ali plavalne ali veslaške ali kombinira- ne tekme. 37 Švedski nadškof je npr. leta 1929 kot pet največjih vr- lin športa naštel: stremljenje po popolnosti, treniranje telesa, samovzgojo v zvezi z zatajevanjem, disciplino ter obvladanje samega sebe (Slovenec, 9. 5. 1929). 38 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO 90 ZGODOVINA ZA VSE februarja 1929.39 Podatek o tekmi v 1. 1929 je bil uporabljen tudi v eni od oddaj Športni kviz Televi- zije Slovenija v letu 1998, ko je bila tematika hokej na ledu, medtem ko Hokejski klub Olimpija v svo- ji internetni predstavitvi zgodovine kluba navaja celo leto 192740, čeprav je bilo napačno datiranje že popravljeno v Enciklopediji Slovenije v geslu Hokej.41 Kako je prišlo do postavitve prve javne tekme v 1.1929, nam žal ne bo znano. Glavni akterji so po- kojni. Že prve brošure, vezane na hokej na ledu in izdane po drugi vojni, so vsebovale letnico 192942 in očitno jo je tudi D. Stepišnik prevzel43 v svoj Oris. Glede na obstoječo dokumentacijo Športnega kluba (dalje SK) Ilirije, hranjeno v ljubljanskem arhivu in drugih virih, je bila storjena napaka, kaj- ti "prva javna tekma hockeya na ledu" je bila odi- grana 7. 2. 193244 v Kamniku. Tekmeca sta bila ljubljanska Ilirija in Kamnik; Ilirijani v postavi: Gorše-Jug, Kačič-Pogačnik, Košak, Žitnik in bom- bar so zmagali 15:1 (4:1, 4:0, 7:0).45 Častni gol za Kamničane naj bi dosegel zobotehnik Kos in to z glavo.46 Trditev je po našem mnenju precej 'iz trte izvita'; poglejmo, zakaj. Tone Franzot, eden še živečih iz "stare hokejske garde", pravi, da je bila to potegavščina Pogačni- ka, ki je "prodal ta štos", drugi "gardist" Ilirije Jože Gogala pa pravi, da so o golu "z glavo" govorili igralci Ilirije po povratku iz Kamnika.47 Če bi bil gol res dosežen z glavo, bi bilo zanimivo vedeti ne toliko, kakšne so bile posledice, te si lahko predstavljamo, pač pa, kako je dotični gol zabil: ali v stoječem položaju ali v ležeče-drsečem oz. "ribi", kot v hokejskem jeziku imenujejo met na- prej na led in drsenje po trebuhu (nekaj podobne- ga vidimo tudi na nogometnih igriščih ob izbru- hih veselja po zadetem golu; podobno zabavo je priredila hokejska reprezentanca Slovenije po zmagah na SP skupine • v Ljubljani prejšnje leto). Da bi nekdo dal gol stoje ali v skoku (podobno kot nogometaši), je težko verjetno. Da bi ••• oz. ploš- čica priromala do njegove glave po zraku (po •i9 D. Stepišnik, n.d., 1968, str. 269; isti: Drsalni šport v Jugoslaviji, Bilten Hokej 66, zv. 2; v obeh delih locira tekmo v Ljubljano. Milan Bctetto, Hokej na ledu, 1990, str. 14; tekmo locira v Kamnik. Andrej Stare, Naš hokej 1934-1991, 1991, publikacija obdeluje sicer reprezen- tančno zgodovino, vendar navaja, da pionirski za- četki hokeja na ledu pri nas segajo v l. 1929", str. 10. Nekoliko nelogično je, da šteje Ilirijino tekmo z repre- zentanco Romunije l. 1934 kot začetek zgodovine re- prezentančnega hokeja; reprezentanca Jugoslavije, ki so jo sestavljali večinoma Ilirijani, je prvič nastopila na neki tekmi v letu 1939 Enciklopedija fizičke kultu- re, zv. 1, 197.5, str. 336; tekmo locira v Ljubljano. En- ciklopedija Jugoslavije, zv. 4, str. 660; tekmo locira v Kamnik. Hokej klub (dalje HK) Ljubljana ob ustano- vitvi, brez letnice (iz teksta je razvidno, da je pisano okrog l. 1953), str. 11., 33 let hokeja na ledu v Sloveni- ji, 1962, str. 3- Hokejski klub (dalje HK) Olimpija 1969/70. Program SP skupine • 1991. Posebna izda- ja športnega tednika Ekipa- SP skupine C 1993: "Slo- venska hokejska zgodovina se je začela 7 februarja 1929. " Kot vidimo se je marsikdaj zapisalo po doma- če' oz. kot smo že rekli na začetku: laično. 40 Korenine HK Olimpije naj bi bile v predvojni Ilirijini hokejski sekciji in bilo Je pozimi leta 1927, koje Ilirija premagala domači Kamnik s 15:1. V vseh svetovnih hokejskih analih je kot zgodovinski dokument s tekme zapisnik Viktorja Vodiška, ki pa ni navedel strelcev go- lov za Ilirijo, marveč je zapisal, daje edini gol za Kam- nik dosegel gospod Kos s strelom z glavo. " Kot nam je znano iz domačih hokejskih analov, obstaja resda kos prostoročno popisanega papirja, A4 format, ki ga hra- ni bivši hokejist Tone Franzot in baje bi moral biti tudi na Hokejski zvezi Slovenije; na njem je na sredi papirja napisan datum 7 II. 1932 in Prva tekma ter dvakrat podčrtano. Sledi v naslednji vrsti SK Ilirija: SK Kamnik 15:1, nato postava-samo Ilirije, in pod vsem skupaj še pripis: Tekma se je vršila v Kamniku. Brez sodnika. V avtentičnost zapisa nas navaja tudi uporaba glagola "vršiti", ki se ga je v poznejšem času opuščalo. Če bi hoteli tekmo pomladiti, potem bi zapisnik tekme falsi- ficirali z datacijo v leto 1929 ali prej in morda je takšen dokument "v svetovnih hokejskih analih". 41 Enciklopedija Slovenije (dalje ES), zv. 4, 1990, str. 40. 42 HK Ljubljana ob ustanovitvi. 33 let hokeja na ledu na Slovenskem, 1962. Bilten Hokej 66, zv. 2. 43 D. Stepišnik je bil atlet Ilirije, kratkoprogaš, nekaj časa tudi načelnik in trener atletske sekcije in lahko si misli- mo, daje zaupal pisanju bivših klubskih sotovarišev o razvoju hokeja na ledu pri Iliriji in širše. 44 Jutro, 9. 2. 1929; glej op. 18. 45 Prav tam. 46 HK Ljubljana ob ustanovitvi. Bilten Hokej 66. M. Be- tetto, n.d., str. 14. Piše, da je za Kamničane edini gol dosegel M. Lombar z glavo; slednji pa je bil po ohranje- nem dokumentu (glej op. 18) v postavi Ilirije, kar pa še ne pomeni, da se ne bi mogli moštvi dogovoriti, da bi Lombar igral za kamničane; fiktiven dokument v sve- tovnih hokejskih analih pa naj bi navajal kot strelca •gospoda Kosa" (glej op. 18). V publikaciji 33 let hoke- ja na ledu na Slovenskem iz leta 1962, je Viktor Vodi- šek v prispevku Prvi začetki kratko opisal razvoj do druge vojne, vendar "gola z glavo" ne omenja - in V. Vodišek je le bil protagonist hokeja na ledu v Iliriji. "Gol z glavo" povzema D. Stepišnik v Biltenu Hokej 66, v Oris.... pa tega ne omenja. 47 O golu z glavo pišejo v brošuri HK Ljubljana ob ustano- vitvi; avtor ni podpisan, vendar je glede na dejstvo, da je bil načelnik sekcije Tone Pogačnik, možno, da je on pripravil tekst, ali pa dal podatke Milanu Betettu, ki je bil istočasno podpredsednik kluba in bil morda pisec prispevka o zgodovini hokeja; oboje se dopolnjuje s pri- povedovanjem Toneta Franzota. Jože Gogala tudi me- ni, da bi moral obstajati dokument oz. zapisnik s tek- me, kjer naj bi bil zabeležen gol "z glavo" (nam znani zapisnik tega podatka ne vsebuje, glej op. 18). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 91 mm V~ »*—ir i»««' - »•»^^»•••W • Hokejski turnir leta 1936 močnejšem strelu ali odboju od podstavljene pa- lice), je sicer možno, vendar glede na vse okoliš- čine prve tekme težko verjetno. Če smo kritični, si namreč težko predstavljamo, da so že takoj ob prvi javni tekmi tedanji hokejisti dvignili pak, zlasti pa še kamniški, ki jim je bila to prva in zadnja tekma. Za močan strel ali močno podajo je potrebno nekaj hokejske veščine. Teda- nja drsališča še niso imela ograje ali "bände" po- dobne današnji, pač pa je bila to nizka ograja, vi- soka okoli 15 cm, toliko da pak ni ušel z igrišča (lahko so bili to povsem običajni tramovi postav- ljeni na led). Temu primerno se je tudi igralo in pak je bil več ali manj vseskozi na ledu. Torej, če se je podajalo, se je po ledu; če se je streljalo, se je po ledu. Za dvig paka je potrebna določena tehni- ka strela ali podajanja, tudi palica, ki je lahko ime- la raven ali v levo oz. desno zakrivljen lopar, t.j. spodnji del palice. Tehniko strela so se igralci, in to zgolj Ilirijani, učili pozneje, kajti za to potrebu- ješ več kontinuiranega treniranja in tekem. In nenazadnje - drsalke: glede na ponudbo v športnih trgovinah in premoženjsko stanje drsal- nih nadebuclnežev, so imeli ali drsalke za umet- nostno drsanje ali največkrat zgolj kline, ki so si jih privili na čevlje. Takšne drsalke in kline pa so za igranje hokeja manj primerne ali tudi nepri- merne, saj vsak od drsalnih športov razvija rela- tivno specifično tehniko drsanja z različnimi te- žišči, kar posredno vpliva na delo rok s palico in pakom, torej na tehniko vodenja paka in strela. Kaj pa se je dogajalo v letu 1929? Zimska sezona 1928/29 je bila za drsalce Ilirije ena najboljših in najuspešnejših dotlej: "dan je bil za to glavni pogoj - dolga in ostra zima ter poleg tega naše (Ilirijino, op.p.) prvovrstno drsališče z vsemi potrebnimi pripravami in pripomočki". Drsalci so imeli na razpolago kar 72 drsalnih dni med 12.12.1928in 10.3.1929.HKV poročilu o sezo- ZAL, Gradivo SK Ilirija (dalje SKD, tehnična enota I (dalje 1), arhivska enota H (dalje S), občni zbor (da- lje o.Z.) 1929; Jože Gogala se spominja, da je drsal se po 10. .-}., namreč 13- 3- je imel god, ki ga je preživljal tudi na drsališču. Domnevamo, da se podatek drsalne sekcije nanaša na organizirano treniranje, hi se je potemtakem zaključilo z drsalnimi prireditvami v ne- deljo K). 3-, kar pa ne pomeni, da ni bilo več možno na drsališču drsati, če je vreme omogočalo ohranitev ledene ploskve. Da se podatek nanaša na organizira- no treniranje, bi lahko sklepali tudi po primerjavi med podatkom drsalne sekcije o drsalnih dnevih in VSE ZA ZGODOVINO 92 ZGODOVINA ZA VSE ni obenem lahko beremo, da je "škoda, da skrom- ne dimenzije našega drsališča ne dopuščajo raz- širiti delovanja na hitrostno drsanje in na hockey. Ostali smo tudi lani v glavnem pri umetnem drsa- nju" 49, vendar so nastopili tudi na dveh tekmah v hitrostnem drsanju50. Zaradi za drsanje zelo ugod- ne zime, ki pa je bila na drugi strani zelo kruta zima,51 in velikega števila drsalnih dni, se je tri- kratno povečalo članstvo, ki se je že v naslednji slabi zimi ponovno skrčilo. Kljub številčnemu prirastku članstva pa je načelstvo ugotavljalo, da "damski skupini tudi lanska sezona (1928/29, op.p.) ni pomogla preko stagnacije ter obetajo prinesti novega življenja današnje naraščajni- ce".52 V programu za sezono 1929/30 so v drsalni sek- ciji planirali tekmovanja v umetnostnem drsanju in seveda ponovno pričakovali ugodno zimo. V programu ni bila omenjena širitev dejavnosti na hokej na ledu in hitrostno drsanje, ostajali so le pri umetnostnem drsanju.53 Zato nekoliko preseneti novica konec leta 1929, da "SK Ilirija namerava še letos54 pričeti gojiti ene- ga najlepših športov hockey na ledu".55 Hkrati so seštevku dni med navedenima datumoma. Le-teh je bilo 87, medtem •• sekcija navaja 72 drsalnih dni, ko so očitno potekali treningi in tekme. 49 Prav tam. 50 Prav tam: drsalci Ilirije so v pretekli sezoni gostovali na propagandnih tekmah v Zagrebu, kjer sta bili mdr. na sporedu tudi tekmi v "teku" (hitrostnem drsa- nju, op.p.) na 500 m in 1000 m in je obakrat zmagal Ilirijan Avčin. Ob koncu drsalne sezone je Ilirija organizirala "drsal- ne tekme v teku ". "Bilje to nekak poizkus, ki se ni slabo obnesel" (Jutro, 12.3-1929), in je bil izveden na teda- njem, po dimenzijah skromnejšem, drsališču. Drsalci so nastopili v treh disciplinah: na 300 m, 900 m in 3000 m; v prvih dveh sta zmagala Tone Pogačnik in Milan bombar (Jutro, 12. 3 1929), ki sta pozneje igrala hokej (zapisniki tekem 1932-1941 pri T. Fran- zotu), v zadnji disciplini pa Marjan Avčin, kije edini imel prave hitrostne drsalke" (vir Jože Gogala) oz. specialne drsalke za hitrostno drsanje, ki imajo po- daljšano klino. Tekmovalci so drsali v krogih, dolgih 150 m (Jutro, 12. 3. 1929). Ilirija je imela tedaj tri teniška igrišča, ki jih Je uredila l. 1923 (glej Slovenski sport, 9. 5. 1926 in ZAL, Gradivo Ilirije). Po besedah T. Franzota in J. Gogale je bila med zgornjim igriščem (ob kamniti ograji ob Celovški cesti) in spodnjima igriščema (na današnjem parkirišču pod dvorano Tivoli) stopnica, ker niso bila v istem nivoju. Drsališče je bilo urejeno na površini spodnjih dveh igrišč. Funkcionalna povr- šina za ureditev enega teniškega igrišča je imela mere 40 x 20m (podlaga trditvi nam je načrt stadiona ljub- ljanskega ŽŠK Hermesa, glej 25 let ŽŠK Hermes 1919- 1944), kar pomeni v primeru dveh igrišč 40 x 40m (dolžina obeh igrišč je skupna, ležita vzporedno, širi- tudi na kratko predstavili športno panogo oz. jo le "okarakterizirali", o pravilih pa da bodo pisali drugič, vendar so kljub vsemu iz zakladnice pra- vil in igre vseeno nekaj predstavili: "Ni lepšega nego v ostri borbi mož proti možu drveti po ledu ter tirati črno ploščo iz trdega gumija, tako zvani puck, v gol nasprotnika. Nobena igra moštev ni- ma toliko bliskoma se menjajočih momentov, no- bena druga igra, skoraj bi rekli niti nogomet ne navdušuje igrače in gledalce v taki meri, kakor hockey na ledu. - Ta sport je zaradi svojih poseb- nih pravil igra tempa. Pri hokeju na ledu je mogo- če igrati celo za golom. Ker se po pravilih o off side plošča ne sme nikoli igrati naprej, temveč se oddati le v isti višini ali pa nazaj, so igrači vedno prisiljeni iti nazaj in naprej, zaradi česar ostane igra vedno živahna."56 Zelo slikovita predstavitev igre je bila res lepa reklama za novi šport, zlasti, če bi bil le-ta lahko še bolj dinamičen kot nogo- met, ki je bil prvi šport; derbi Ilirije in Primorja je bil namreč ljubljanski športni dogodek "par exel- lence". Napoved igranja novega športa je nekoliko pre- senetljiva ob upoštevanju tožb drsalcev nad di- menzijami drsališča, ki ne dopušča drugih drsal- napaje 2 x 20m); hokejsko igrišče ima dimenzije več ali manj 60 x 30m in za ureditev le-tcga so potrebita najmanj tri igrišča v istem nivoju. 51 Jutrov Ponedeljek z dne 4. 2. 1929 je imel na prvi strani reportažo z naslovom Trideset stopinj pod ničlo; pisali so o mrazu, kakršnega ne pomnijo, s sneženjem in hudim vetrom, ki so mu Ljubljančani včasih rekli -ta mrzla sapa s kamniških planin" in so ga primerja- li z burjo. Zaradi tega so nastopile velike ovire v pro- metu, predvsem železniškem, kraji so bili odrezani ipd. V Ljubljani je npr. "izpadla promenada, ker so se vsi tiščali toplih domov". 52 ZAL, SKI, 1/8, o.z. 1929; damski del sekcije je zaživel šele v drugi polovici tridesetih let - vodilna drsalka je bila Silva Palmetova. 53 Prav tam. 54 Mišljena je sezona ne pa koledarsko leto. 55 Jutro, 29. 12 1929. 56 Prav tam. 57 33 let hokeja na ledu na Slovenskem, str. 3; V Vodišek datira nabavo opreme na Dunaju v konec leta 1928. Podobno je navedeno tudi v HK Ljubljana ob ustano- vitvi in ta podatek so povzemali tudi drugi (internet- na stran HK Olimpijc govori celo o l. 1927). V zad- njem pisanju o začetkih hokeja v ES, zv. 4, piše, da je bila hokejska oprema nabavljena po l. 1929 in tako trdi tudi Tone Franzot. Zadnje bi lahko veljalo pred- vsem za nabavo kompletne opreme oz. kompletiranje opreme, medtem ko so morali prvo "za silo" opremo nabaviti v letu 1929 in so zatem tudi objavili namero o "gojenju hokeja na ledu" (glej op. 37). Žal je arhiv- sko gradivo SK Ilirije nekompletno in ravno za ta leta manjka tajniško gradivo, medtem ko se na občnih zborih za leta 1928, 1929, 1930 in 1931 v poročilih drsalne sekcije ne omenja nabava opreme, pač pa na- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 93 nih športov. Lahko bi jo razumeli kot časovno ne- določeno napoved dogodkov ali preuranjeno pi- sanje nekega novinarja, ki je pač ujel govorice. Če pa to vest povežemo z nabavo "polovične garni- ture hokejske opreme", ki je bila sicer prej za "pr- vo silo" kot resnejše igranje, pomeni to že resnej- šo najavo novega klubskega torišča.57 Pri nabavi opreme je kot vedno posredoval Stanko Bloudek, ki naj bi opremo "za prvo silo" nabavil z Dunaja58, medtem ko je pozneje uporabil svoje češke zve- ze.59 Oprema "za prvo silo" so bile več ali manj palice, ploščki in rokavice, kot se spominja Jože Gogala, ščitnike pa so si delali tudi sami. Sprva so le redki premogli prave hokejske drsalke. Pri na- bavi le-teh so bili igralci prepuščeni lastni iznaj- dljivosti, ki je bila odvisna predvsem od njihove- ga osebnega ali družinskega materialnega stanja. Nekaj drsalk je vendarle nabavila tudi Ilirija. Spe- cialnih hokejskih drsalk (to so bile več ali manj drsalke kanadske firme CCM, ki je še danes pri- sotna na tržišču) v ljubljanskih športnih trgovi- nah takrat ni bilo in so jih zato morali uvažati.60 Če upoštevamo še vest časopisa Slovenec z na- slovom "Tudi pri nas hockey" z začetka januarja 1930, vidimo, da je bila napoved igranja nove športne igre precej resna in tudi organizacijsko resno zastavljena. Ilirija se je celo pogajala z du- najskim igralcem Henhaplom, da bi prevzel "vodstvo treninga".61 O hokeju so zapisali, da je "najhitrejša in najzanimivejša športna igra, ki zah- teva od igralcev velikih sposobnosti. - V tej igri faktično ni ne napadalcev ne branilcev, ne sme se plošče, ki v tej igri nadomešča žogo, oddajati črtovanje "hockey sekcije" (1930); za slednje pa mora- jo biti izpolnjeni določeni predpogoji in eden teh je oprema, kije morala biti medtem nabavljena. 58 Glej op. 39; ustni vir: T. Franzot in J. Gogala. 59 Ustni vir: Tone Franzot. Bloudkov oče je bil iz češke Moravske, v Pragi je Stanko Bloudek prav tako študi- ral (glej D. Stcpišnik, Stanko Bloudek, 1971, str. 7-14). Zanimivo bi bilo raziskati starejše športno Izrazoslov- je kot npr. hokejske arhaizme: plastron, izraz za prsni in ramenski ščitnik, banjšine za nožne ščitnike, hva- tačka za vratarjevo rokavico - lovilko, odbijačka za vratarjevo rokavico - odbijalko, suspenz'r za ščitnik za moda in kakšne povezave bi nam pokazala etimo- loška primerjava: npr. izraz banjšina bi lahko imel izvor v nemški besedi beinsehicne, opornica (Debc- njak, Veliki nemško-slovenski slovar, DZS, 1992); izraz plastron v francoskem plastron, naprsnik, tudi usnjen naprsni ščitekpri sabljanju (Anton Grad, Fran- cosko-slovenski slovar, DZS, 1990; isto tudi v SSKJ, DZS, 1994); izraz suspenz'r v suspenzorij, priprava za oporo poškodovanega ali obolelega visečega dela telesa (SSKJ, 1994). 60 Ustni vir: Jože Gogala. 61 Slovenec, 9. 1. 1930. naprej, pač pa samo nazaj62". Obljubili so še na- daljnje razlage igre, ker, če "bodo vremenske raz- mere dopuščale, bomo imeli v prvih dneh mese- ca februarja prvo mednarodno tekmo".63 Pred koncem januarja 1930 je res sledil daljši članek o hokeju, v katerem so predstavili igrišče, plošček in palico, ki da je "štirioglata" in "na kon- cu zakrivljena". "Igralci, ki igrajo na levi imajo pa- lice pripravljene samo za igro po levi, oni na de- sni pa za igro po desni."64 Razlagali so še o moš- tvu in številu igralcev, časovnem trajanju iger (igrali so 3x15 minut), začetku tekme oz. buliju, offsidu, poteku igre in podajanju ter kaznih in za- ključili: "To naj bi bilo kratko pojasnilo kaj je in kako se hockey igra. Prepričan sem pa, da se bo našel med našimi starejšimi čitalci kdo, ki bo re- kel, to je hakej, in to naj bi bila nova igra. Ne, še dolgo ne, to je 'svinjka' iz naših mladih let."65 Zanimiva je primerjava z igro 'svinjka' ali 'svinj- ko biti', ki jo SSKJ razlaga kot otroško igro, pri kate- ri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili.66 Iz kratkega pojasnila sicer ne vidimo povezave s hokejem, le če niso 'svinjke' igrali tudi pozimi na ledu in si pri tem omislili palico (nekaj podobnega lahko vidimo na sliki Petra Brueghla Zimska pokrajina z drsalci s konca 16. stoletja). Avtor članka o hokeju s to primerjavo sicer do- pušča morebitno povezavo s staro igro, vendar dodaja, da je hokej igra "sedanje dobe" in "tej lepi, elegantni panogi sporta, želimo tudi pri nas čim- večji razmah"67. Seveda pa "razmah" (mišljen je ta- ko strokovni kot masovni razmah) ni bil odvisen le od volje in želje igralcev in organizatorjev ho- keja, pač pa ga je in ga še vedno v veliki meri po- gojuje izgradnja pravega umetnega drsališča (da- 62 Zanimiva je konstatacija, da se sme ploščo, ki nado- mešča žogo, oddajati samo nazaj. Ne glede na dejstvo, da se je pred sedmimi desetletji igralo precej drugače, paje o/sajd ena od stalnic In podobno je tudi pri dru- gih športih, ki ga vsebujejo: igralec ne sme biti pred "ploščo" ali žogo v določenem prostoru. Zato lahko konstatacijo razumemo kot posledico nepoznavanja igre in primerjavo z rugbijem. 63 Prav tam. 64 Slovenec, 25 1. 1930. 65 Prav tam. 66 SSKJ, zv. IV, SAZU, 1993, str. 1035. 67 Slovenec, 25. 1. 1930. S primerjavo je želel novinar prej poudariti evolucijo igre v športno igro: "Saj je zna- no, da so imele skoro vse sedanje športne igre predhod- nike že v davni dobi. Kdaj se je že igrala nogometu podobna igra! Pa je vendar nogomet igra sedanje do- be. Isto tudi hockey. " Glej tudi Slovenca, 1. 8. 1929 in navezovanje na flrenško igro calcio ter Slovenca, 5. 10. 1929 in "nekaj iz zgodovine angleškega nogome- ta". VSE ZA ZGODOVINO 94 ZGODOVINA ZA VSE nes dvorane), ki je neodvisno od muhastih zim, kajti "le če bo omogočen dolg trening, se bo hoc- key razširil"68. Da je bilo snovanje hokeja v sezoni 1929/30 re- sno, nam nazadnje dokazuje še februarska napo- ved "drsalnih tekem v umetnostnem drsanju" v režiji Ilirije.69 Organizacija je bila pogojna, saj so že v najavi poudarili, da tekme bodo, "če bo vre- me", kajti zima 1929/30 je bila povsem drugačna kot predhodna in je že konec januarja nastopila otoplitev, tako da so zimske prireditve kar po vrsti odpadale.70 In zakaj je tako pomembna napoved drsalnih tekem? Ker so načrtovali, da se bo "po prostem drsanju... vršila hockey tekma med dvema doma- čima moštvoma".71 Vendar je realizacija odpadla in drsalna sekcija v tej sezoni ni imela nobene javne prireditve.72 Širitev teniških igrišč je bila na vrsti v letu 1930. Razširjen teniški kompleks je omogočal "novo moderno drsališče z veliko garderobo", kar je po- vedal tudi predsednik kluba v slavnostnem nago- voru in poudaril, da je to "nov korak naprej k iz- graditvi naših (Ilirijinih, op.p.) naprav." "Vsem gospodom," je dejal, "ki so pripomogli, da se je v tako kratkem času izgradilo povečano drsališče, posebno pa g. ing. Bloudku, izrekam s tega mesta najiskrenejšo zahvalo." Sledilo je "burno odobra- vanje", kot je zapisal zapisničar občnega zbora.73 Tudi tajnik Betetto je v svojem poročilu, ko je pou- darjal pomen "športnih naprav", ki so predpogoj, da lahko klub vzgaja "ljubljansko mladino v šport- nem duhu v telesno in duševno vrle državljane", omenil novo pridobitev: "Omenim naj vnovič in predvsem naše športno kopališče, dalje teniška igrišča oz. drsališče, ki je bilo pravkar povečano in izpopolnjeno...".74 68 Prav tam. r,y Jutro, 14. 2. 1930. 70 Ponedeljek, 3. 2. 1930, je na Športni strani poročal o "nedelji brez športa " ker so zaradi muhastega vreme- na odpadle smuške in drsalne prireditve. Mnogo bolj je muhasto vreme prizadelo Jugoslovansko zimsko- Sportno zvezo, ki je morala odpovedati načrtovano mednarodno smučarsko prireditev na Bledu in v Bo- hinju ter že imela potrditve nekaterih tujih zvez. 71 Jutro, 14. 2. 1930. 72 ZAL, SKI, 1/8, o.z. 1930. Sekcija je večkrat planirala izvedbo drsalnih tekmovanj, ki pa so jih zaradi netre- niranosti prelagali. 7< ZAL, SKI, 1/8, o.z. 1930. 74 Prav tam. Metod in Andrej Klemene (glej 100 let tenisa na Slovenskem, Radomlje, 1997, str. 61) navajata, da je SK Ilirija leta 1936 predala svojemu namenu še Da se to ni zgodilo že leto poprej, kot so si sprva želeli75 in nameravali, je bila kriva gradnja umet- nega bazena, ki ga je Ilirija v letu 1929 dokončala, svečano odprla in ga razširila še z manjšim zim- skim bazenom. Poleg tega je bilo za klub primar- nega pomena iskanje novega prostora za uredi- tev nogometnega in obenem atletskega in hazen- skega igrišča. Tako so morali "tenis prostori in dr- sališče, ki so klubu glavni vir dohodkov", ostati "v istem stanju »7fi Torej: spomladi 1930 so Ilirijani uredili ali us- tvarili enega od predpogojev za širitev drsalnih športov v Ljubljani; povečali so prostor, ki je pozi- mi služil kot drsališče. Seveda to ni bilo umetno drsališče s hladilnico in hlajeno ledeno ploskvi- jo, pač pa so na površini teniških igrišč uredili drsališče. Postopek zaledevanja je bil, po bese- dah T. Franzota in pisanju Ilirijinega kronista ob praznovanju 15-letnice kluba v letu 1926, Bloud- kova "pogruntavščina" oz. "podjetnost".77 Nova športna pridobitev je nemalo vplivala na "gospodarski položaj kluba", ki je bil "slejkoprej težaven. Investicije, ki jih je zahtevalo povečanje drsališča oz. teniških igrišč, ter zgradba nove gar- nadaljnja tri igrišča ter manjšo sodobno stavbo s sla- čilnicami, sanitarijami in bifejem", po ohranjenih ar- hivih SK Ilirije seje to zgodilo v letu 1930, kot pišemo v tekstu. 75 ZAL, SKI, 1/8, o.z. 1929, tajniško poročilo: "Namera odbora, povečati te prostore, zlasti za zimsko sezono, se v letošnjem letu (1929, op.p.) radi visokih stroškov (gradnja umetnega bazena, op p.) ni mogla realizi- rati. " 7(i Prav tam. 77 Slovenski sport, 9. 5. 1926, str. 13-14. Da bi se deloma otresli vremenske odvisnosti, so Ilirijani, kot prvi, ure- dili drsališče na umetni podlagi, torej so se odmaknili od prejšnje prakse urejanja drsališč na naravnih da- nostih- bajerjih, jezerih ipd. Bloudek, tehnični ekspert Ilirije, je reševal problem drsališča na teniških igriš- čih, a "sprva mu Je voda delala velike neprilike, na- zadnje pa je na igriščih vendar nastalo drsališče...- Ledena plošča se sedaj napravi umetnim potom, s škropljenjem; že 1 do 2 stopinje mraza zadošča, da dobi prostor porabno ledeno ploskev. " Ker se torej zale- denitev s polivanjem ni obnesla (tla teniških igrišč ni- so zadržala vode, zato je le-ta odtekla skozi drenažo, še preden je zamrznila), so prešli na škropljenje. Delci vode so hitreje zamrznili, v mrzlih nočeh pa so lahko tudi večkrat škropili podlago z vodo. Delali so samo ponoči, večinoma Bloudek in oskrbnik Mlakar. Mla- kar je pozimi skrbel za drsališče, poleti pa za teniška in ostala igrišča. Pozimi je skrbel tudi za red na drsa- lišču, kar pa mu ni vedno uspevalo. Pozimi so ob igriš- čih na nosilec ograje pritrdili ponjave, ki so jih ob premočnem sencu potegnili preko ledu in s lem skušali vsaj malo podaljšati ure drsalnih užitkov. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 95 derobe (ob omenjenih igriščih, op.p.), nam nala- gajo nova bremena", so poročali. In nadaljevali. "Zaključno poročilo o teh investicijah danes še ni mogoče, ker dela še niso dovršena; znašala bodo predvidoma ca. 110.000,00 din78, ki jih krijemo z meničnim posojilom."79 Zakaj v Ljubljani niso poskusili igrati hokeja na ledu drugje, saj sta bili npr. istočasno v relativni bližini dve drsališči, mestno na tivolskem bajerju in klubsko Ilirije? Tivolski bajer je s svojo površino deloma pri- meren za igranje hokeja, vendar je služil pred- vsem rekreaciji*0 meščanstva. Tu se je pozimi zbi- rala zlasti noblesa in uživala drsalne urice, ko so npr. "gentlemani" na prirejenih sankah s klinami - podobnih stolom - vozili "dame" naokrog; ri- tem jim je dajala godba. Na drugi strani pa med rekreativnim meščans- tvom ni bilo tistih pravih navdušencev, ki bi zade- vo pognali v tek. Interes za igranje hokeja na ledu je bil pri Iliriji, saj bi s tem širila drsalne športe v svojem krogu, in povečala članstvo ene od sekcij. Med rekreativnimi drsalci, uporabniki Ilirijinega drsališča, je bilo nemalo bližnje "mularije", ki se je podila in se lovila po ledu ter motila druge obi- skovalce drsanja. Pridobiti jih v klub in jim ponu- diti nekaj drugega kot le umetno drsanje81, je bil eden od ciljev Ilirije.82 Zato so v klubu razmišljali 78 Tedanja učiteljska plača je bila okrog 1000,00 din. 79 ZAL, SKI, 1/8, o.z. 1930. 80 Da mesto ni bilo vedno naklonjeno športnemu delova- nju, nam priča primer plavalcev Primorja, ko jim je Mestna občina v l. 1933 odpovedala gostoljubje na mestnem kopališču Kolezija in je bila sekcija prisilje- na životariti ter prenehati z delovanjem. Zastrupljeni medklubski odnosi z Ilirijo so namreč onemogočali vzpostavitev sodelovanja in treniranja v novem baze- nu. Tako je sekcija ostala brez plavališča, staro na Ljubljanici pa je bilo v primerjavi z Ilirijinim baze- nom povsem neprimerno. Sekcija seje v l. 1934 skrčila na Draška Wilfana, ki Je študiral na Dunaju in tam treniral. Po povratku v Ljubljano je nadaljeval šport- no pot v Iliriji. 81 Na drugi strani pa moramo poudariti, da je bilo umetnostno drsanje tudi strokovno podprto, saj je dr. Gilbert Fuchs v letu 1926, v samozaložbi, izdal stro- kovno delo Tlieorie und Praxis des Kunstlaufes am Eise. Dunajčan G Fuchs, kije bil pred prvo vojno odli- čen drsalec in svetovni mojster v umetnem drsanju leta 1896 in 1906", se je po vojni nastanil v Ljubljani ter športno pot nadaljeval kot trener in strokovni sode- lavec pri drsalni sekciji Ilirije. 82 'Kljub prizadevanju se nam ni posrečilo ukrotiti števil- nih divjakov, ki so se podili križem po vsem drsališču ter preskakovali celo ograde. Ker so pri tem početju podirali otroke in starejše promenadne drsalce, so pri- tako o hitrostnem drsanju kot hokeju na ledu, ven- dar za uvedbo obeh še niso imeli primernega dr- sališča in opreme. Po prostorski širitvi so v programu drsalne sek- cije za zimo 1930/31 načrtovali organizacijsko raz- širitev: planirana je bila "uvedba hockey sekcije na ledu, ta grana zimskega sporta je povsod na svetu zelo razvita in bomo kot prvi83 klub v Jugo- slaviji želi na tem polju uspehe ali neuspehe."84 In tako so v sezoni 1930/31 pričeli z igranjem hoke- ja.85 Treba je bilo "izvežbati" hokejiste in oblikova- ti oz. sestaviti moštvo, se detajlno seznaniti s pra- vili igre in se po njih naučiti igrati, in ... sledilo je logično nadaljevanje začetega: organizacija "pr- ve javne tekme v hockeyu na ledu" na Sloven- skem v Kamniku86, medtem ko je bila "premiera hockeva na ledu" v Ljubljani štirinajst dni pozne- je, 21.2.193287. "Premierna tekma" s Celovčani je bila dobro obiskana, saj Jutro poroča o obisku približno ti- soč Ljubljančanov88; ni kaj reči, lepa številka za hajale na upravni odbor SK Ilirije mnoge, povsem upravičene pritožbe. Po dolgem razglabljanju, kako rešiti ta problem, se je rodila končno naslednja zami- sel: tem divjakom, perfektnim drsalcem, bomo preskr- beli hokejsko opremo in jim bomo v odrejenih jutra- njih in večernih urah naložili tako izdaten trening, da bosta poslej zavladala na drsališču potreben red in mir. " Viktor Vodišek, Prvi začetki, v: 33 let hokeja na Slovenskem, 1962. Tudi Tone Franzot je pripovedoval podobno, kako so divjali po drsališču in da so boljše drsalce vabili k igranju hokeja. 8i Kako so si Ilirijani razlagali prvi"? Ali zgolj strokov- no in tekmovalno ali kot začetniki novega športa ali kot tisti, ki bodo trajno uveljavili nov šport, kajti v Zagrebu so že februarja 1924 igrali hokej (glej EFK, zv.l, str. 336; D. Stepišnik, Oris..., str. 269 in Hokej 66 idr), a brez trajnih organizacijskih posledic. Lahko domnevamo, da so v Iliriji menili, da bodo prvi v vseh treh pogledih, kajti vprašanje, ki se postavlja, je, ali so Ilirijani oz. manjši krog drsalcev Ilirije, sploh vedeli, da so bile v Zagrebu že l. 1924 tekme? 84 ZAL, SKI, 1/8, o.z. 1930. 85 Prav tam, 3/22, o.z. 1931; poročilo drsalne sekcije navaja, da 'sekcija goji umetno drsanje, tek in hockey na ledu"; organizacijsko so hokejiste najprej umestili v drsalno sekcijo kot t.i. hokejsko skupino, l. 1934 pa so so osamosvojili v samostojno sekcijo. 86 Tudi nogometaši Ilirije so svojo prvo uradno tekmo leta 1911 odigrali izven Ljubljane (30. 7. 1911 proti Kranj- čanom), šele nato je sledila "premiera' doma (24. 9. 1911 proti graškemu Rapidu). Podobno so storili po prvi svetovni vojni, ko so najprej odigrali tekmo v Mari- boru (20. 6. 1919 proti mariborskemu Rapidu) in za- tem v Ljubljani (24. 8. 1919 proti zagrebški Sparti). 87 Jutro, 22. 2. 1932. Fotografijo s prve tekme v Ljubljani najdemo v knjigi Zgodovina Slovencev, 1979, str. 644. 88 Jutro, 22. 2. 1932. VSE ZA ZGODOVINO 96 ZGODOVINA ZA VSE "premierno tekmo" povsem novega športa. Re- zultat je bil sicer katastrofalen, poraz 1:12 (0:6, 0:4,1:2), vendar so že v drugi tekmi proti Beljača- nom, čeprav so ponovno izgubili 2:4 (1:0, 1:3, 0:1)89, z igro napovedali, da "Kranjcem vremena bodo se zjasnila". In če nam je dovoljen subjektiv- no-objektivni dodatek: Avstrijci so bili leta 1931 evropski prvaki!90 Spoznajmo še eno plat hokejske zgodbe: koliko je bil hokej sploh poznan v ljubljanski športni jav- nosti? Že pred prvo svetovno vojno so na eni od sej klubskega odbora Ilirije, danes bi temu rekli upravni ali izvršni odbor, sklenili sprejeti "člane takozvanega hockey moštva za izvršujoče člane kluba"91 oziroma redne člane, torej tiste, ki se ba- vijo s športom. Zanimiv podatek, ki osvetljuje program planiranih športnih aktivnosti v predpr- vovojni Iliriji. O nadaljnjem igranju hokeja v Ljub- ljani oz. Iliriji (predvidevamo, da hokeja na tra- vi)92, v nadaljnjih zapiskih ni omemb. Ponovno se hokej omenja kmalu po prvi vojni, na občnem zboru Športne zveze Ljubljana93 marca 192194. V statistiki članov so naštevali tudi "hokejski klub", ki naj bi ga še ustanavljali, dejansko pa ga niso ustanovil. V isti reviji je bil že pred tem objavljen tudi prispevek Hokej, v katerem je bil predstav- ljen hokej na travi, tako globalna kronološka predstavitev institucionalizacije tega športa kot 89 Jutro, 29. 2. 1932. Poročajo še, da je bi! hud mraz in zato manj obiskovalcev, le okrog 500. 90 Tlie Encyclopedia of Sports, A.S.Barnes & Co., New York, 1963. 91 ZAL, SKI, 1/2, seja 3- 6. 1913. 92 Hokej na travi je bil v Evropi tedaj že kar razširjen: l. 1888 je bil organiziran v International Hockey Board, ki je bila več ali manj omejena na britansko otočje; l. 1908 je bil uvrščen v program olimpijskih iger v Londonu. Iz Britanije se je igra razširila na kontinent in mdr. tudi v Avstro-Ogrsko. Nasprotno seje hokej na ledu kot šport oblikoval v Kanadi, zato se je dolgo imenoval tudi kanadski hokej, in se preko Brita- nije razširil v začetku stoletja po Evropi. Prvič so ga na olimpijskih igrah igrali l. 1920 v Anversu, l. 1924 je bil uvrščen v olimpijski program, hokej na travi pa leta 1928. 9i Športna zveza Ljubljana je v letih po prvi svetovni vojni združevala vse slovenske klube znotraj nove dr- žave Kraljevine SHS in vzpostavljala enoten slovenski tekmovalni prostor s tekmovanji za slovenskega prva- ka. Pravila Športne zveze Ljubljana so bila oblastem predložena v potrditev septembra 1920, vendar je zve- za neformalno delovala že nekaj časa pred tem. De- lovno področje ji je bilo "okrožje Ljubljane, t.j. Sloveni- ja, Prekmurje ." (glej A S, dp. 8021). Sestavljali sojo t.i. "sportno-tehnični odseki" za posamezne športe. 94 Sport, 11/13, 25. 3- 1921. pravila, oprema in potek igre. Ime športa, "hoc- key-se odvaja od hocked club (zaviti kij)" in je, po besedah iz prispevka, "čisto moderna prirejena igra".95 Vendar ne glede na to, da je bil "hockey" v Ljubljani v nekem krogu ljudi znan in predstav- ljen še v prispevku, ni presegel porodnih krčev, tako da o javnih tekmah hokeja na travi v Ljubljani ni vesti.96 Hokej na ledu ali kanadski hokej se pojavi v ljubljanskih medijih konec leta 1923. Slovenski narod je objavil "podatke o tekmah v hokeju na ledu" iz Prage (Slavija-Višovice 7:1, Sparta-Zbra- glav4:l), Bratislave (Bratislava-Wiener Eislaufve- rein ali WEV 1:6) in Švice (St. Moritz-Davos 1:1)97, naslednjič pa vest, da je "Kada, znani nogometaš praške Sparte, (je) obenem tudi hokejist"98. In to je bilo tudi vse. Kakšnih pojasnil ali predstavitev hokeja na ledu ni bilo. L. 1924 je bilo olimpijsko leto. Zimski del olim- pijskega programa je potekal v Chamonixu, ude- ležila pa se ga je smučarska reprezentanca Kralje- vine SHS. Slovenski Narod je ob bližajočih olim- pijskih igrah kratko predstavil zimski program iger, "ki je (bil) več ali manj športnemu občinstvu v Sloveniji neznan."99 Podrobneje je bilo pred- stavljeno hitrostno drsanje, nobenih besed pa ni bilo o hokeju na ledu, ki je bil tudi v programu iger. Stepišnik piše, da "prvič omenja hokej na ledu ing. Bloudek kot načelnik drsalne sekcije Jugo- slovanske zimskošportne zveze v letnem poroči- lu 1.1926, ko obljublja, da bomo tudi pri nas začeli gojiti to igro".100 Glede na to, in glede na citata na prehodu 1929/30, češ, "pri nas je ta panoga športa še docela neznana"101 ter "ta panoga zimskega sporta je za nas nekaj novega"102, lahko sklepamo, da je bil hokej na ledu širši javnosti neznan šport in je seveda tudi vprašanje, kdo je hokej sploh vi- del igrati v živo. To možnost sta imela smučarja Vladimir Kajzelj in Zdenko Švigelj na zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu leta 1924. Vendar 95 Sport, 1/22, 20. U. 1920. 96 Presenetljiva je najdba fotografije ženskega kluba Ate- na (arhiv knjižnice FŠ), ki prikazuje klubski sekcijski naraščaj: tenisačice, hazenašice, atletinje in hokejiste (na travi). Prav tako je presenetljivo, daje imela Ate- na, uradno le ženski športni klub, fantovski naraščaj. 97 Slovenski Narod (dalje SN), 18. 12. 1923- 98 SN, 19. 12. 1923. 99 SN, 27. 1. 1924. 100 D. Stepišnik, Drsalni šport v Jugoslaviji, Bilten Hokej 66. 101 Jutro, 29. 12. 1929. 102 Slovenec 9. 1. 1930. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 97 sta bila smučarja in v njunem klubu niso gojili drsalnih športov, torej bi toliko težje navdušila klubske kolege za neko novo igro, zlasti še ob dejstvu, da bi jo morala tudi praktično predstavi- ti. Nedvomno je pomembnejša udeležba Stanka Bloudka in Viktorja Vodiška letal928 na zimskih olimpijskih igrah v St. Moritzu.103 Kot drsalca sta s hokejisti delila ledeno ploskev in sta tako imela hipotetično možnost, ogledati si enega od olim- pijskih športov "v živo". Če upoštevamo Stepišni- ka, da je Bloudek že v letu 1926 obljubljal uvedbo hokeja na ledu, ju je morebitni ogled tekme lahko le še bolj navdušil, tako, da sta po povratku do- mov prevzela prve organizacijske oz. praktične korake k uvedbi novega športa v klubsko življe- nje. Ilirija je tudi edina imela materialne in orga- nizacijske predpogoje za gojitev novega športa: umetno drsališče, ki ga je bilo potrebno razširiti, in drsalno sekcijo, iz katere se je pozneje obliko- vala samostojna "Hockey sekcija". Če zelo na kratko, v treh vrsticah, povzamemo naš prispevek k zgodovini hokeja na ledu na Slo- venskem, je kronologija sledeča: -1929/30: nabava prve "za silo" opreme, vendar je bila zima 1929/30 slaba in so odpadle drsalne prireditve; -1930/31: oblikovanje hokejskega moštva in tre- niranje; -1931/32: igranje prvih javnih tekem. In hokejska zgodba se je pričela razpletati in ob- časno zapletati in ji še ni videti konca... 70? Zal, 1/6, seja 30. 1. 1928. D. Steptšnik, Stanko Blou- dek, 1971, str. 54; v tekmovalnem delu nista nastopila, saj je bila konkurenca prehuda, oba pa zaradi slabe zime slabo pripravljena. Zusammenfassung "Bei uns ist diese Sportart völlig unbekannt" Diese Abhandlung untersucht die Anfänge des Sports in Laibach. Sie setzt sich aus zwei thema- tisch und zeitlich abgegrenzten Teilen zusam- men: der erste Teil behandelt Gründung und Tä- tigkeit eines der ältesten Laibacher Sportklubs vor dem Ersten Weltkrieg, während der zweite Teil die Anfänge des Eishockeys darstellt. Das grundlegende Werk zur Geschichte des Sports in Slowenien ist immer noch Drago Stepišniks "Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem" [Grundriß der Geschichte der Kör- perkultur in Slowenien] aus dem Jahr 19Ó8. Auch der vorliegende Beitrag stützt sich auf Stepišniks Grundriß, korrigiert und ergänzt ihn jedoch ge- mäß den neuesten Forschungen. Weiters werden verschiedene Arbeiten von Hobbyhistorikern hinzugezogen, die den Großteil der historischen Beiträge über die einzelnen Sportbereiche ver- faßt haben. Allerdings weisen sie meist einen Mangel an wissenschaflichen Untersuchungs- methoden auf. Der vorliegende Beitrag möchte deshalb nicht zuletzt den Unterschied zwischen einer hobbymäßigen und einer fachlichen Be- handlung historischer Themen aus dem Bereich der Sportgeschichte betonen. Dann erst können auch die verschiedenen faktographischen Mani- pulationen über den Beginn eines Sportzweigs oder eines Klubs berichtigt werden. Aufgrund der verfügbaren Daten und mit Hilfe einer vergleichenden Analyse ordnet der Autor die Gründung des Laibacher Sportklubs in das Jahr 1907 ein und den offiziellen Beginn des Eis- hockeyspiels in den Winter 1931/32. Gleichzeitig polemisiert er mit Stepišnik, der den Laibacher Sportklub in der Zeit vor dem Ersten Weltkrieg als exklusiven Klub beschrieb. Diese Feststellung muß aufgrund der vorliegenden Untersuchung als zu allgemein, unvollständig und daher irre- führend bezeichnet werden. Abschließend ist daraufhinzuweisen, daß sich die Darstellung der Anfänge des Eishockeyspiels nicht nur auf das Faktographische beschränkt, sondern anhand ei- ner konkreten Analyse der Ereignisse im Sport- klub Ilirija darlegt, wann und warum sich der Sportzweig zu entwickeln begann. VSE ZA ZGODOVINO