UMRL NAM JE TITO Najbolj sem se bal tega dne, zato
me je novica v nedeljo zvečer, 4.5.198o zelo prizadela. Med nami ni več Tita, ki je tako rad imel nas pionirje. Ko smo v ponedeljek zjutraj prihajali v šolo, smo bili tihi in žalostni. Še vreme je kazalo svojo žalost, rahlo je rosilo, zastave na pol droga pa so oznanjale, da je naš kraj in vsa domovina odeta v žalost.
V šoli stno veliko govorili o Titu, tudi televizijo smo gledali. V ponedeljek smo tudi v šoli imeli žalno sejo, katere se je udeležilo veliko ljudi. Ko smo tiho zapeli Titovo najljubšo pesem me je stiskalo v grlu, da nisem imel glasu.
Ko smo ga pospremili v njegovo, zadnji dom, hišo cvetja smo nemo stali ob televizorjih. Šele sedaj sem doumel, koliko državnikov sveta je spoštovalo našega Tita. In vsak državnik je prinesel s seboj tudi žalostne misli svojih ljudi iz svoje domovine.
Pionirji smo si obljubili, da se bomo še naprej pridno učili, tokrat brez Tita, a pod Titovo zastavo A
Teodor Pevec 4.b razred Kog
XXX
Zadana naloga za postavitev spomenika partizanskim kurirjem na Kogu se uresničuje.
Spomenik,je izdelal kipar Peter Černe in čaka samo še na postavitev.
Dne 27-septembra 198o ob 9.uri bo slavnostno odkritje spomenika. Pričakujemo obisk mnogih preživelih kurirjev TV postaj in aktivistov, ki so vzdrževali javke in nudili zatočišče kurirjem.
Postregli jim bomo s pristnim partizanskim golažem in domačim kruhom. Tudi dobrega vina ne bo manjkalo.
Slavnostni govornik bo komisar TV linije tov. Zoran. Sodelovala bo tudi ormoška godba in kogovski kulturniki.
Tega dne se moramo izkazati Kogovčani. Skoraj vsi moramo priti pred šolo, da bi s svojo prisotnostjo počastili to veliko slavnost.
Prijazni bomo do gostov in jim povsod dajali prednost. Izobesili bomo zastave in očistili okolje zlasti ob cesti.
X X X
- 3 -
LiJ
_J O
n
> U
UJ _J
8 «i
Z odkritjem spomenika bo združena tudi proslava 200 letnice delovanja šole na Kogu.
Glavna slovesnost bo v soboto, 27.septembra 198o ob 9.uri.
V zvezi s tem dogodkom bo na Kogu več kulturnih prireditev.
22.9. ob 17.uri bo v šoli otvoritev razstave slik slikarje Rozine Borko-Šebetic (naše domačinke) ter zanimivosti preteklih časov iz Koga.	*
24.9« ob 18.uri bo literarni večer, kjer bodo predstavljena dela pesnikov in pisateljev - Kogovčanov. Osebnjo se nam bosta predstavila Božidar Borko - pisatelj in J?ože Puklavec pesnik.
Pripravljena pa bo predstavitev del Božidarja Flegeriča in profesorja Jožeta Kerenčiča.
26.9. ob 19.uri bo kogovska dramska skupina uprizorila komedijo Tolmun in kamen.
27.9« ob 9.uri bo začetek zaključnih proslav, j
Slavnostni govornik bo prof.dr. Miroslav Bračic, podeljene bodo plakete zaslužnim delavcem na polju izobraževanja ter kulture.
Povabljeni so vsi živeči učitelji, ki so kdajkoli učili na Kogu (brez tistih iz časa okupacije).
Prireditveni odbor prosi, da se udeležite tudi tistih prireditev, ki bodo čez teden.
XXX
LU Ui
22 cx
O;
O
¿0
V občini Ormož smo med zadnjimi v Sloveniji, ki še nimamo občinskega samoprispevka.
Objekte družbenega standarta smo gradili s prispevki širše družbene skupnosti (šole, vrtce, zdravstveno postajo). Sedaj se ta slovenska in regionalna solidarnost- krči in je
za pričakovati, da bo do leta 1985 v celoti odpravljena.
i
Tako je ostalo v izključni obvezi občanov občine Ormož, da s svoji sredstvi zgradimo šolo v Ivanjkovcih, prizidek k šoli na Hardeku v Ormožu in prizidek k šoli Velika Nedelja. Tu povsod so obstoječi prostori izpod vsake kritike ali pa • jih sploh ni.
Po tekočih cenah bi za realizacijo tega programa morali prispevati občani skupaj 74 milijonov din. Ostala manjkajoča sredstva bi se dobila s kreditom (skupna vrednost del je 91 milijonov din).
Predlog je, da bi trajala obveznost zbiranja sredstev 5 let in da bi posamezne kategorije občanov prispevale j
a)	delavci od osebnih dohodkov 1,5 %
b)	upokojenci od pokojnin, invalid.1,5	%
c)	obrtniki in svobodni poklici 1,5 %
d)	Ione t je od katasterskega dohodka 6	%
Izvršilni odbor KK SZDL Kog je o tem problemu že razpravljal na svoji seji. Sklenil je, da je treba pristopiti k iritezivni politični akciji, da bi referendum uspel. V naslednjih dneh se bo sestala konferenca SZDL in skupščina KS Kog. Sklican pa bo tudi skupen zbor krajanov..
Računamo na tradicionalno pripravljenost Kogcjrvčanov, da solidarno izgrajujemo našo ožjo in širšo drusbeno skupnost.
j-- \ i.
Ha prošnjo KS Središče ob Dravi je svet KS Kog sklenil posoditi Središčanom 500.000 din za asfaltiranje ceste skozi Šalovce. Ta sklep je povzročil različne polemike. Hekateri Kogovčani so ogorčeni, češ, zakaj s tem denarjem ne asfaltiramo ceste na Kogu, drugi spet tak sklep odobravajo.
Slovenska javnost pa je bila s to medsebojno pomočjo med Kogom in Središčem prijetno presenečena. 0 tem so pisali časopisi in objava je bila na televiziji v osrednji dnevni oddaji.
Svet KS-Kog je ravnal kot dober gospodar. Denar, ki smo ga posodili Središču se steka po samoprispevku za mrliško vežo na Kogu. Ker do gradnje še ni prišlo (ni načrtov, lastninski odnosi parcele niso urejeni) leži denar brezobrestno na računu. Središčani bodo plačali lo % obresti. Tega denarja na Kogu ni mogoče rabiti za nič drugega kot za mrliško vežo (ne za asfalt in ne za vodovod).
Denar posodimo Središču pod pogoji, ki jih zahteva banka; kreditna sposobnost, jamstvo, obresti itd.
X j. j-
Krajevna organizacija ZB HOV Kog je organizirala 3o.8.19Go izlet Spjb foteh XIV.divizijei;. Okrqg 5o Kogovčanov si je ogledalo rojstno hišo Titovei: matere, zaključno proslavo mladinske delovne akcije "Kozjansko 8o;', muzej v Planini in končno spomenik padlim borcem na Graški gori imenovani "Gora jurišev'1*.
Bilo je to pravo doživetje.
Izlet je odlično organiziral Matija Luskovič, za lepo obrazlago pa se zahvaljujemo Iveku Rau.
LJ _J
- o 0 X O o -
Tudi kogovski rdeči križ je organiziral izlet, dne 9.8.198o.
Okrog 45 Kogovčanov si je ogledalo Kostanjevico, Cankarjev Klanec in Stubiške Toplice«
Vzdušje med izletniki je bilo veselo kot je navada Kogovčanov,

o 2

^ODAT|TI R1ISP}?VIK SOLIDAMOSTl Strokovna služba
-	. . . . .. ......— — -	Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja V SR Sloveniji seznanja upokojence, da je dolžna izvajati dolčbe zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 198o in 1981 (Uro list SRS, št, ll/8op Ha osnovi tega predpisa je začela s 1,6.1930 obračunavati in odtegovati dodatni prispevek qd rednih mesečnih pokojnin, ki presegajo mejni znesek pokojnin z varstvenim dodatkom, to je tistim, ki prejemajo mesečno več kot 3.631.- din.
Ta^solidarnostni prispevek gre za odpravo posledic potresa v Črni jT± 1979 in se odteguje v letu 192o po 1 % a v letu 1981 pa po 0,8 %.
Jožef Klanjcar tajnik DU Kog
- o o a o o -
motila matička SIT vilka občaija (EMŠO)
V prihodnjih dneh vam bo pismonoša prinesel kartončke, nekoliko manjše od dopisnice na katerih je trinajstmestna številka 8 enotna matična številka občana (EMŠO). Sestavljena je iz dveh delov. Prvih sedem številk pomeni dan, mesec in leto rojstva, naslednji dve karakteristična številka registra, naslednje štiri pa pomenijo zaporedno številko v okviru datuma, rojstva, ločeno po spolu in kontrolno številko.
Te številke bodo v bodoče v vseh vaših dokumentih - osebni izkaznici, potnem listu, zdravstveni izkaznici, delovni knjižici - in seveda v rojstni matični knjigi.
Zato te kartončke shranite, ker jih boste prvič rabili v letu 1981 ko bo popis prebivalstva.
Šef KU Kog - o O jI O o -	Jože Prapotnik
Z izdajo teh 1T0VIC zopet začenja uredniški odbor svojo aktivnost. Odmor je bil objektivno pogojen. I Prispevki, ki ste jih poslali za fašensko številko bodo \ objavljeni v naslednji številki o Prosimo, pišite nam in j tudi mi bomo pisali.
\ Ta številka 1T0VIC je napisana v 35o izvodih. Odgovorni ured. S Drago Zabavnik, teh.ured. Jože Prapotnik. Ured. odbor: Drago ^ Zabavnik, Milka Mesaric, Ciril Ilotar, Ivan Volaj, Janko - Klanjčar.