
t

Trinajst torkov

v čast Sv. Antonu
- Padovanskemu -

Spisal Aljfonz Furlan

- mašnik frančiškanskega reda. -

Z dovoljenjem prečast. redovnega pred-
stojništva, 29. avgusta 1900, štev. 638, in
visokočastitega knezoškofijstva Ijubljan-

- skega, 24. novembra 1900, štev. 3240. -

Drugi pomnoženi natis.

- V Ljubljani, 1908. -

Založil frančiškanski samostan v Ljubljani.




IA

jj

Tisk Katoliške tiskarne v Ljubljani.

T f: f i

Predgovor.

Sv. Antona Padovanskega
častijo verni kristjani ne samo
na Portugalskem , kjer je bil
rojen, in na Laškem, kjer je
umrl, temuč tudi pri nas in po
celem svetu Častijo ga ne samo
katoličani , temuč tudi staro-
verci in celo Turki. Med poseb¬
nimi častivci sv. Antona naha¬
jamo tudi papeža Leona XIII.,
ki je veliko storil , da bi se še
bolj širilo njegovo češčenje in
zaupanje v njegovo mogočno
priprošnjo pred Bogom.

II

Leta 1881. je sprejel rajni
papež Leon XIII. učenega in
pobožnega profesorja .in dok¬
torja sv pisma , Antona Lokate -
lija (Locatelli). Ko je pred njim
klečal, ga je vprašal:  „ Odkod
si, moj sin}“ — n Is Padove ,
sveti oče.“ n Iz Padove! Is Pa
dove!' 1  je ponovil. Kaka sreča!
Kako si srečen! moj sin. Ljubiš
pa tudi zelo vašega svetnika ,
vašega velikega svetnika, sve¬
tega Antona P  — ^Ce ga ljubim,
vprašate sv. Oče! Saj sem se
rodil in srastel blisu njegovega
groba in še tako srečen sem,
da so mi dali pri sv. krstu nje¬
govo ime. Prav gotovo ga lju¬
bimi - r  Moj sin. ti ga ne lju¬
biš še zadosti; da, ljubiti ga
moramo in širiti to ljubezen do
njega. Blagoslovim tebe in vse
ude njegovega društva. Ni pa

III

še dosti, da ga častite v Padovi
častiti ga morajo po celem sve¬
tu; zakaj sveti Anton ni svetnik
samo za Padovo , temuč svetnik
celega sveta*

Tako je nagovarjal rajni
Leon XIII. vse verne kristjane,
da naj častijo sv. Antona Pado-
vanskega. Mi Slovenci ga mo¬
ramo častiti , tudi ko bi nas
papež ne nagovarjal , ker je
bil v naših krajih v Gorici, na
Krasu , v Trstu, kjer j e pridigal
in spovedoval. Frančiškanski
samostani na Goriškem , Koro¬
škem in na Kranjskem so spa¬
dali k romanski redovni po¬
krajini. V to pokrajino je bil
sv. Anton sprejet , katero je po¬
tem kakor provincial nekaj let
vladal. To knjižico  „ Trinajst
torkov v čast sv. Antonu Pa-
dovausk emu* sem spisal, da

IV

bi se še bolj širilo češčenje
svetega Antona. V nji imaš
kratko življenje svetega Antona
Padovanskega, premišljevanja
in druge potrebne molitve.

Rabi jo pridno, bogoljubni
bravec,pobožna bravka , v slavo
božjo , v čast svetemu Antonu
Padovanskemu in v zveličanje
svoje duše; njenega pisavca pa
ne pozabi v svojih molitvah

Pobožnost trinajst torkov

v čast sr. Antonu Padovanskemu.

Začetek in odpustki pobožnosti
13 torkov ali 13 nedelj v čast
sv. Antonu Padovanskemu.

veti Anton Padovan-
ski je umrl 13. rož¬
nega cveta, v petek
popoldne, pokopali
so ga pa šele v torek. V
torek potem so namreč pri¬
nesli njegovo telo v Padovo
in ga pokopali v cerkvi Ma-

l

Sv. Anton.

2

tere božje Velike. Ta dan
so bili ozdravljeni skoraj vsi
bolniki v Padovi, katere so
prinesli na grob sv. Antona
in ki so ga prosili ljubega
zdravja. Zato so v torkih še
posebno častili in prosili
sv. Antona pomoči, in sv. An¬
ton je sam nagovarjal neko
gospo v Florenciji, ko ga je
prosila, naj ji izprosi sina,
ker je bila brez otrok, naj
devet torkov obiskuje nje¬
govo podobo v frančiškan¬
ski cerkvi in pristopa k sve¬
temu obhajilu, pa bo uslišana
njena želja. Gospa je ubogala
sv. Antona, bila je uslišana
in dobila sina. To so ljudje

3

hitro raznesli in po njenem
zgledu so začeli še drugi
devet torkov prositi sv. An¬
tona pomoči v svojih dušnih
in telesnih potrebah. Tako
je postala med vernimi krist¬
jani navada opravljati po¬
božnost devet torkov v čast
sv. Antonu Padovanskemu.
Pozneje so razširili to po¬
božnost na trinajst torkov,
da so se spominjali smrti
sv. Antona Padovanskega in
zavoljo trinajst milosti, ka¬
tere se nahajajo v znanem
responzoriju: „Glej, če iščeš
čudežev.“ Pobožnosti trinajst
torkov ali pa trinajst nedelj
je podelil papež Leon XIII.

1*

4

popolne odpustke v prav le¬
pem pismu, ki se takole glasi:

„Zelo nas je razveselila in
našim željam ustregla proš¬
nja, katero nam je poslal
naš predragi sin Lovrenc
Karatčli  (Caratelli), gene¬
ral manjših bratov konven-
tualov (minoritov), ki želi in
hrepeni, da bi se češčenje
sv. Antona Padovanskega
med vsemi ljudmi širilo in
vsak dan rastlo. In res, vsi
katoličani imajo vzrok, da
častijo posebno sv. Antona,
ki po posebni milosti božji
vsak dan deli kristjanom
tako obilne milosti in do¬
brote, da sama sv. cerkev

5

opominja vsakega vernega,
naj se k njemu zateče v
svoji potrebi. Razen tega
se nam zdi, kakor da bi se
bila v naših žalostnih časih
združila sv. Anton Padovan-
ski in sv. Vincencij Pavlanski
in bi hotela odpraviti ali
vsaj olajšati reve in nadloge
vbogih, ko sv. Anton nabira
kruh s svojimi milostmi,
sv. Vincencij ga pa deli. V
mnogih cerkvah je postav¬
ljen ljubeznivi kip (podoba)
sv. Antona, ki ima v naročju
dete Jezuščka, katerega prosi
milosti; pod podobo je pa
pušica za miloščino vbogih.
Taka podoba na neki način

e

vabi in nagovarja verne, naj
ga prosijo milosti, za pre¬
jete milosti pa naj dajo ob¬
ljubljen denar za kruh vbo-
gim. Zato pričakujejo od
sv. Antona obilno pomoč in
podporo društva sv. Vincen¬
cija, ki imajo namen pre¬
skrbovati vboge družine s
potrebnim živežem. Zato po¬
delimo vsem vernim obo¬
jega spola popolne odpustke,
ki nepretrgano enkrat v letu,
kadar kdo hoče, opravljajo
pobožnost 13 torkov ali 13
nedelj s pobožnim premiš¬
ljevanjem ali z molitvijo ali
z drugimi pobožnimi deli v
slavo božjo in v čast sve-

7

temu Antonu Padovanskemu
in se v ta namen spovedo
in pristopijo k sv. obhajilu.
Te popolne odpustke morejo
darovati tudi vernim dušam
v vicah*“ (1. sušca 1.1898.).

Kako opravljaj pobožnosti 13
torkov ali 13 nedelj v čast sve¬
temu Antonu Padovanskemu.

Kdor se hoče udeleževati
popolnih odpustkov, ki so
podeljeni pobožnosti 13 tor¬
kov ali 13 nedelj v čast sve¬
temu Antonu Padovanskemu,
mora nepretrgano opravljati
to pobožnost in samo en¬
krat v letu kadar kdo hoče.
Ko bi jo pretrgal, jo mora

8

zopet začeti, ako se želi ude¬
ležiti odpustkov. Pobožnost
13 torkov ali lo nedelj se
toraj ravno tako opravlja
kakor petnedeljska pobož¬
nost v čast pet ran sv. Fran¬
čiška Seraiinskega ali šest
nedeljska pobožnost v čast
sv. Alojziju.

1. Kakor vsak dan, opravi
tudi vsak torek ali nedeljo
še bolj pobožno jutranjo in
večerno molitev.

2. Trinajst torkov ali pa
13 nedelj pazljivo preberi
del življenja sv. Antona z
dotičnim premišljevanjem in
skleni posnemati svetnika v
dotični čednosti.

9

3. Namestu premišljevanja
smeš opravljati druga po¬
božna dela, kakor: da si v
jedi vsaj nekoliko pritrgaš
in vbogim daš; da daš mi¬
loščino vbogim ali za kruh
sv. Antona; moreš tudi ob¬
iskati bolnika, druge odvra-
čevati od greha, moliti za
grešnike, nevernike. Dobro
je tudi, ako te dneve krotiš
svoje oči, ušesa in jezik.

4. Ako moreš, bodi pri
sv. maši.

5. Teh 13 torkov ali 13
nedelj dobro opravi sv. spo¬
ved in pobožno pristopi k
svetemu obhajilu, v katerikoli
cerkvi hočeš.

10

6. Natanko opravljaj svojo
službo, dolžnosti svojega
stanu.

7. Imej doma podobo sve¬
tega Antona Padovanskega;
pred njo opravljaj svoje mo¬
litve, premišljevanja in druge
molitve, ako moreš.

8. Izvoli si sv. Antona za
svojega priprošnjika; prosi
ga pomoči v dušnih in te¬
lesnih potrebah, ko bi namreč
izgubil kako stvar, denar,
dobro ime, mirno vest, po¬
trpežljivost, gorečnost, zbra¬
nost, pobožnost; ali ko bi
ti kdo kako reč ukradel, ali
bi ti ne hotel povrniti, kar
si mu posodil itd.

11

9. To pobožnost 13 tor¬
kov ali 13 nedelj opravljaj
prav pobožno, z živo vero
in trdnim zaupanjem ter jo
še drugim priporočaj.

Trinajst torkov ali trinajst
nedelj.

Prvi torek ali nedelja.

I. Rojstvo in otročja leta sve¬
tega Antona.

Sveti Anton Padovanski je
bil rojen 15. velikega srpana
na praznik Marijinega vnebo¬
vzetja 1.1195. ne na Laškem
v Padovi, temveč v Lizboni,
glavnem mestu portugal¬
skega kraljestva. Pri svetem

13

krstu so mu dali ime Ferdi¬
nand. Njegov oče Martin
Buljonski in mati Marija
Terezija Tavera sta bila iz
visokega, kakor nekateri me¬
nijo, celo iz kraljevskega
rodu; bila sta zelo pobožna
in sta imela tega svojega
prvorojenega otroka za dar
božji in zato sta si priza¬
devala ga izrediti v strahu
božjem in v pobožnosti.
Sv. Anton je uže v otročjih
letih rad molil, v cerkev
hodil in usmiljen bil z re¬
veži. Rad je ubogal svoje
stariše in bil odkritosrčen.
Ako se je pregrešil v kaki
reči, se ni lagal ali izgo-

14

varjal. Zelo je ljubil in častil
Mater božjo in kakor neka¬
teri zatrjujejo, ji je posvetil
svojo deviško čistost, ko je
bil komaj pet let star. V de¬
setem letu so ga dali v ko-
rarsko šolo, kjer je pod
vodstvom svojega strica ko-
rarja Ferdinanda kmalu vse
druge svoje učence prekosil
v vednosti in pobožnosti.
Prav lepo se je obnašal v
cerkvi, posebno kadar je
stregel pri sv. maši.

II. Posnemaj me v sv. čistosti.

1. Sveta čistost povzdi¬
guje človeka nad ljudi in ga
dela angelem enakega; po-

15

vzdiguje ga še celo nad an¬
gele, ker angeli niso imeli
skušnjav zoper sveto čistost,
človek pa jih ima na zemlji
in se jim mora ustavljati,
ako jo hoče ohraniti ne-
omadeževano. Deviške in
čiste duše ima Jezus prav
rad; hotel je imeti deviško
mater Marijo, deviškega red¬
nika sv. Jožefa in med apo¬
stoli je najbolj ljubil devi¬
škega sv. Janeza, kateremu
je tudi izročil svojo deviško
Mater s križa. In ta sv. Janez
piše v svojem razodenju, da
so deviške duše v nebesih
najbolj blizu prestola, da
hodijo za Jagnjetom, kamor-

16

koli gre in pojejo novo pe¬
sem, katere ne morejo peti
svetniki, ki niso ohranili sve¬
tega devištva. Zato je sveti
Anton že v petem letu svoje
starosti napravil obljubo ved-
nega devištva in jo držal
celo svoje življenje do smrti.

Sv. Anton in mnogi drugi
svetniki in svetnice božje
so tako zelo cenili in ljubili
sveto devištvo, da so se
rajši odpovedali kraljestvu,
bogati ženitvi, nekateri so
rajši prelili svojo kri, kakor
pa da bi s takimi časnimi
rečmi izgubili lilijo nedolž¬
nosti. Sv. Anton ne vabi samo
dečkov in deklic, temveč

17

tudi mladeniče in dekleta,
da naj ga posnemajo v ti
če dnosti in ohranijo neoskru¬
njeno belo lilijo; tiste pa,
ki so jo oskrunili, zgubili,
vabi, naj vsaj zdaj ljubijo
sveto čistost in v nji živijo
kolikor jim dopušča njihstan.

2. Lahko je reči, bom ži¬
vel v sveti čistosti, v nji
živeti pa ni tako lahko, ker
ima veliko sovražnikov. Prvi
sovražnik je naše meso, ka¬
teremu pa sv. Anton ni stre¬
gel, temveč ga je zatajeval
s postom in drugo pokoro;
krotil je svoje oči in ušesa,
da ni rad pogledal ali po¬
slušal kake reči, ki bi mu

2

Sv. Anton.

18

vzbujale nečiste misli ali
predstave. Drugi sovražnik
sv. čistoti je hudobni svet.
hudobni ljudje, ki se prili¬
zujejo, spomenike ponujajo,
zakon in srečo obljubujejo,
da bi deviško dušo prema¬
mili in ji vzeli denar in sveto
čistost. Sv. Anton se ni me¬
nil za svet, bežal je pred
njim in šel v samostan, kjer
je bolj lahko varoval lilijo
svetega devištva. Tretji so¬
vražnik svete čistosti je hu¬
dobni duh, duh nečistosti,
ki vedno okoli hodi in išče,
koga bi zapeljal in na večne
čase pogubil. Hudobnega
duha sv. Anton ni ubogal;

19

z molitvijo in z znamenjem
svetega križa je premagal
vsako satanovo skušnjavo.

Tako je ravnal sv. Anton,
ki je nesel lilijo devištva s
tega sveta v večnost. Tudi
jaz bi rad šel s tega sveta
v večnost z lilijo, ali tako,
da bi živel na zemlji kakor
hoče moje telo, v lepi obleki,
nevarni družbi, na veselicah,
plesu, kjer je biio zapeljanih
že toliko mladeničev in de¬
klet. Rad bi imel v roki belo
lilijo, pa se vendar šalil s
svetom. Mnogi so začeli z
majhnimi nedolžnimi rečmi,
končali so pa v naj večjih
grehih.

2 *

20

Da se tudi meni ne bo taka
zgodila, se bom ogibal ne¬
potrebnega in preveč prijaz¬
nega občevanja z osebami
drugega spola, krotil bom
svoje oči in se varoval lenobe.

Zgled.

V nekem samostanu je
hudobni duh delal hude ne¬
čiste skušnjave bratu redov¬
niku. Dasiravno je varoval
svoje oči, se ostro pokoril,
veliko molil, se pridno ogi¬
bal lenobe in pogosto pre¬
jemal svete zakramente, mu
je vendar hudobni duh vzbu¬
jat nečiste predstave. Ko je
prišel sv. Anton na svojem

21

potovanju tudi v ta samo¬
stan, kjer je živel ta z ne¬
čistimi skušnjavami tako zelo
nadlegovani brat, ga je po¬
nižno prosil, naj ga spove
in Boga zanj prosi. Sveti
Anton ga je rad spovedal in
mu obljubil, da bo zanj mo¬
lil. Nato je še prosil svetega
Antona, da bi menjala z
obleko; tudi v tej reči mu
vstreže. Ali komaj je oblekel
brat obleko svetega Antona,
precej je izginila grešna po-
željivost in nobena nečista
skušnjava ga ni več nadle¬
govala.

Tudi ti se priporočuj sve¬
temu Antonu Padovanskemu,

22

kadar te napadajo nečiste
skušnjave.

Molitev za sveto čistost.

O sv. Anton, ki si s po¬
sebno milostjo božjo in pod
varstvom prečiste device Ma¬
rije sveto devištvo neoskru¬
njeno ohranil do smrti, prosi
za me Jezusa in njegovo
presveto Mater, da se bom
mogel srčno vojskovati zo¬
per svoje spačeno meso, hu¬
dobni svet in satana, in sveto
devištvo neoskrunjeno ohra¬
niti (ali ako ga nimaš več, v
sveti čistosti živeti) do smrti.
Amen.

23

Drugi torek ali nedelja.

I. Sv. Anton zapusti svet in gre
v samostan.

Pet let je hodil sv. Anton
v šolo h korarjem, kjer se
je pridno učil, pa ne samo
vednosti, temveč tudi po¬
božno živeti. Boga je vedno
bolj spoznaval in ljubil; in
da bi Bogu še bolj zvesto
služil, sveto devištvo ohranil
in se bolj gotovo zveličal,
je sklenil zapustiti svet in
stopiti v red. Težko je bilo
očetu in materi, ali ker nista
gledala samo na časno srečo
svojega sina, temveč najbolj
na njegovo zveličanje, sta mu

24

dovolila. Sv. Anton je stopil
v red reguliranih kanonikov
sv. Avguština. V samostanu
se je držal najboljših sobra¬
tov in jih posnemal v čed¬
nostih, posebno pa v poniž¬
nosti, pokorščini, prijaznosti
in v lepem obnašanju. Ko je
končal leto poskušnje, je z
veseljem napravil sveto re¬
dovniško obljubo. Ker so ga
njegovi sorodniki pogosto
obiskovali, je prosil pred¬
stojnika, naj ga prestavi v
kak oddaljen samostan. Ker
se je vsem prikupil, ga je
predstojnik nerad prestavil
v mesto Koimbro. V novem
samostanu se je vestno pri-

25

pravljal za mašniško službo.
Z veseljem je opravljal tudi
najnižja samostanska opra¬
vila ; in dasiravno je bil še
le 17 let star in grofov sin,
je vendar vesel bolnikom
stregel, da se je še bolj vtr-
jeval v ponižnosti in ljubezni
do bližnjega. V samostanu
je bil vsem ogledalo redov¬
nika, ki se trudi doseči sveto
redovno popolnost.

II. Posnemaj me v razumnosti!

1. „Bodite razumni kakor
kače“ (Mat. 10, 16.). Po teh
Jezusovih besedah so se rav¬
nali svetniki. Kača je namreč
previdna, ker se v nevarnosti

26

zvije v svitek in skrije glavo,
da jo obvaruje smrtnih vdar-
cev, ako tudi drugo telo trpi.
Tako skrbi vsak moder kri¬
stjan najprej za svojo prvo
in najbolj važno stvar, za
zveličanje svoje duše; ker
je le eno potrebno, zveličati
svojo dušo. Kako modro je
ravnal sv. Anton, ko je za¬
pustil svet in si izbral re¬
dovniški stan, da se je bolj
lahko in bolj gotovo zveli¬
čal. Koliko ljudi ravna prav
nespametno in nepremišlje¬
no, ko si izbirajo stan, v
katerega jih Bog ne kliče.
V vsakem stanu se moreš
zveličati, ako le hočeš, pa

27

ne v vseh enako lahko. V
red stopiti kakor sv. Anton
n e more in ne sme vsak,
njegov duhovni brat ali se¬
stra pa lahko postaneš, treba
samo stopiti v tretji red sve¬
tega Frančiška.

Sv. Anton je zelo previdno
in modro ravnal, ko si je
izbiral stan, jaz pa sem tako
nagel in nepremišljen. Vsa¬
kemu vse zaupam in raz¬
odenem. Kako nepreviden
sem v govorjenju. Lahkom š-
Ijeno si izbiram službo, go¬
spodarja, spovednika. Brez
spovednikovega vedenja si
izbiram pobožnosti, pokoro
in se vpisavam v bratovščine

28

in si toliko molitev nala¬
gam, da moram zanemarjati
službo ali pa molitve. Bom
vedno tako nepremišljeno
ravnal ?

2. Krščanska razumnost
uči človeka ne samo, da vč
ceniti vsako reč po njeni
pravi vrednosti, temveč tudi
rabiti prave pripomočke, da
doseže svojo pravo in večno
srečo. Nekateri bi radi prav
veliko dobrega storili, so
prav goreči, ali malo dose¬
žejo, ker njih nepremišljena
gorečnost, nepotrpežljivost
in neprevidnost dobro bolj
zadržava kakor pa pospešu¬
je. Zato pravi sv. duh : „Mo-

29

drost vse lepo vrejuje" (Mo¬
drost. 8, L); in „Kdor je
potrpežljiv, ga vodi obilna
razumnost; kdor je pa ne¬
potrpežljiv, zvišuje svojo ne¬
umnost." (Preg. 14. 29.) Sveti
Anton je bil razumen ne samo
zase, da si je izbral pravi
stan, temuč tudi za bliž¬
njega. Ko je bil predstojnik,
je pametno in modro vodil
svoje duhovne brate po potu
prave svetosti; moder in
previden je bil na prižnici,
v spovednici in šoli.

Kako malo sem podoben
sv. Antonu! On ni drugih
učil, opominjal in svaril v
nevolji, jezi naglo, mene pa

30

razjezi vsaka najmanjša reč.
Ako mi kdo ne stori kake
reči po moji volji, precej
sem nevoljen in kričim. Sebi
in drugim sem velik križ.
Lahko se sramujem, ker me
imajo za naglega in jeznega,
s katerim težko shajajo.

Zgled.

Kako moder in razumen
je bil sv. Anton, vidimo na
zveličani devici Heleni En-
zelmini. kateri je bil on spo¬
vednik. V dvanajstem letu
je stopila v red svete Klare
in dobila sv. Antona za spo¬
vednika Sv. Anton jo je
modro vodil po poti prave

31

redovniške popolnosti in
svetosti. Tako jo je vtrdil
v potrpežljivosti in v vda¬
nosti v voljo božjo, da je
dolgih 16 let, do svoje smrti
potrpežljivo in vsa vdana v
voljo božjo prenašala križe,
katere jej je pošiljal njen ne¬
beški ženin Jezus. Ko je bila
namreč 18 let stara, je njeno
telo otrpnelo, oslepela je in
še mutasta postala do smrti.
Sveti Anton jo je tolažil in
osrčeval, da ni v teh velikih
križih zdvojila in nevoljna
bila; ni tožila, temuč potr¬
pežljivo je trpela do svoje
svete smrti. Umrla je 11 let
po smrti sv. Antona, 31 let

32

stara. Sveta cerkev jo je pri¬
štela med zveličane device

Moliter za čednost razumnosti.

O Bog, ki si dal Svojemu
služabniku, sv. Antonu raz¬
umnost, da je zaničeval bo¬
gastvo, čast in časne reči,
in si izbral stan, katerega
si mu odločil, in rabil pri¬
pomočke, da je zveličal sebe
in še druge napeljeval k sve¬
tosti, daj tudi meni modrost,
ki stoji zraven tvojega se¬
deža, da si bom izbral stan,
katerega si mi ti odločil,
njemu stanoviten ostal in
vestno opravljal svoje dolž-

33

nosti in tako večno zveli¬
čanje dosegel. Amen.

Tretji torek ali nedelja,

1. Sveti Anton prestopi v fran¬
čiškanski red.

V samostan sv. Križa v
Koimbri, kjer je živel sv. An :
ton, so hodili frančiškani mi¬
loščino prosit. Sv. Anton se
je takrat še vedno imenoval
po krstnem imenu Ferdi¬
nand. Frančiškane je večkrat
videl in ž njimi govoril. V
sebi je čutil neko nagnjenje
in željo prestopiti v ponižni
in vbogi red sv. Frančiška.
Ko so pripeljali v njegovo

3

Sv. Anton.

34

samostansko cerkev svete
ostanke prvih pet mučencev
frančiškanov, ni se mogel
več ustavljati svoji želji.
Svojo srčno željo je razodel
frančiškanom in jih ponižno
prosil, da bi ga sprejeli, v
svoj red. Frančiškani so bili
pripravljeni ga sprejeti ako
mu dovoli njegov predstoj¬
nik. Temu je sv. Anton raz¬
ložil svojo željo in ga prosil,
naj mu dovoli prestopiti v
ostrejši red sv. Frančiška.
Predstojniku je bilo težko
izgubiti najboljšega redov¬
nika, ali ker je spoznal voljo
božjo, mu je dovolil. Pred
odhodom je rekel en korar

35

z žalostjo in nevoljo sv. An¬
tonu: „Le pojdi le, ako že
ravno hočeš. Ti boš gotovo
še svetnik.“ Sv. Anton mu
je prav ponižno odgovoril:
,,Ako bote vi, moj oče, to
slišali, bote gotovo zato
Boga hvalili. 41  Kdo bi mislil,
da se bodo te besede kmalu
spolnile; že dvanajst let po¬
tem je papež Gregor IX. med
svetnike prištel sv. Antona.

II. Posnemaj me v potrpežlji¬
vosti !

1. Potrpežljivost je po¬
trebna vsakemu kristjanu,
ki se hoče zveličati. Sv. apo-
stelj Pavel pravi kar narav-

3 *

36

nost: ,,Potrpežljivost vam je
potrebna, da božjo voljo
storite, in dosežete obljubo.“
(Hebr. 10,36.) In Jezus, večna
resnica, pravi v svetem evan-
gelju, da ne more biti nje¬
gov učenec, ki ne nosi svo¬
jega križa za njim. V ne¬
besa pelje samo pot trpljenja,
ker tudi nedolžni otroci tr¬
pijo, ko umirajo. Po tej poti
križa je šel v nebesa Jezus,
naš Odrešenik, Marija, nje¬
gova presveta Mati in vsi
svetniki. Zato je Jezus po¬
svaril učenca, ki sta šla ža¬
lostna v Emavs: ,,0 vi ne¬
spametni, in kesnega srca
verovati vse, kar so govorili

37

preroki! Ali ni bilo potrebno,
da je Kristus to trpel, in
tako v svojo čast šel?“
(Luk. 24.) Kdor želi priti v
nebesa, morapobožno živeti;
„vsi pa,“ pravi sveti apo-
stelj Pavel, „ki hočejo po¬
božno živeti, bodo prega¬
njanje trpeli“ (2. Tim. 3,12.).
To je skusil tudi sv. Anton
Padovanski. Imeli so ga za
nevednega, obrekovali so ga,
zaničevali, preganjali, celo po
življenju so mu stregli, ali
vse to je potrpežljivo pre¬
našal; ni tožil in drugim
pravil, kako grdo ž njim
ravnajo. Vsem je odpustil in
razžaljenje pozabil.

38

Lahko se sramujem, ker
se štejem med častivce sve¬
tega Antona, v potrpežljivosti
mu pa nisem prav nič po¬
doben. Ako mi reče kaka
oseba nekoliko ostro, pa
resnično besedo, precej sem
nemiren, nevoljen, razžaljen,
celo pozdraviti in pogledati
je nečem, obenem pa hodim
k sv. obhajilu. Nevoljen sem
celo, ako me spovednik po¬
svari, ali odreče kako sveto
obhajilo, pokoro, ali kako
pobožnost. Ali bom vedno
tako živel? Ne; iz srca vsem
odpustim, ki so me kdaj
razžalili in ž njimi bom zo¬
pet govoril.

39

2 Potrpežljivost je po¬
trebna kristjanu tudi v kri¬
žih in težavah, posebno pa
v bolezni. Zakaj ravno v bo¬
lezni se spozna, kakšen je,
dober ali slab, pravo zlato
ali pa samo zlate pene. Ne¬
kateri so dobri, potrpežljivi,
pobožni, dokler se jim dobro
godi, dokler so zdravi; kakor
hitro pa zbolijo, ali jih boli
glava, zob, roka, noga, so
nepotrpežljivi, tožijo, godr¬
njajo. Sv. Anton je bil po¬
trpežljiv doma, pri stariših,
in ko je bil na potu; ko je bil
zdrav in v bolezni, in ko se
zanj niso zmenili predstojniki
zavoljo njegove bolehnosti.

40

Kako nepotrpežljiv sem pa
jaz! Rad tožim čez svoj težki
stan, službo, slabo stanova¬
nje, hrano, vročino, mraz in
slabo vreme, gospodarja in
gospodinjo. Nisem zadovo¬
ljen s svojim stanom, službo,
in nepremišljeno si jo iz¬
biram. Ako me le malo boli
glava, zob, roka, precej se
tožim; in ako moram celo
ležati, sem nevoljen, ker ne
morem v cerkev hoditi, sve¬
tih zakramentov prejemati,
navadnih molitev in pobož¬
nosti opravljati. O kako ne¬
spametno sem ravnal, ker
je bila božja volja, da sem
bil bolan in nisem mogel v

41

cerkev hoditi in prejemati
svetih zakramentov. S tem
me je Bog skušal, ali se bom
podvrgel njegovi sveti volji
in bolezen in druge težave
rad sprejemal in voljno pre¬
našal. Odpusti mi, o Jezus,
da sem bil nepotrpežljiv. Po
zgledu sv. Antona bom moleč
in mirno prenašal bolezen
in težave svojega stanu.

Zgled.

Predstojnik nekega fran¬
čiškanskega samostana je
odpotoval in sv. Antona Pa-
dovanskega je odločil za svo¬
jega namestnika. Ker niso

42

imeli v tem samostanu vod¬
njaka, so morali daleč ho¬
diti po vodo, kar je bilo
težavno za samostansko dru¬
žino. Sv. Anton, zdaj pred¬
stojnikov namestnik, je hotel
pomagati; dal je skopati
vodnjak na samostanskem
dvorišču. Ali, ko se je vrnil
predstojnik domov, ni bil
zadovoljen z vodnjakom.
Očitno je posvaril sv. Antona
in mu naložil hudo pokoro.
Sv. Anton bi lahko dokazal,
da je nedolžen, ali ni se
hotel ne izgovarjati, ne za¬
govarjati; molče je pretrpel
očitno kazen in še danda¬
našnji kažejo v obednici kraj,

43

kjer je moral po nedolžnem
prositi odpuščanja.

Molitev za potrpežljivost.

Zavoljo tvojega zaniče¬
vanja, trpljenja in zapušče¬
nosti na križu, o moj Jezus,
in na priprošnjo sv. Antona,
podpiraj me v potrpežljivosti,
da me ne bo nevoljnega na¬
pravila težavna služba, bo¬
lezen, kaka nesreča, zaniče¬
vanje ali obrekovanje, tem¬
več da bom mogel s tvojo
pomočjo tebi vdan in voljno
prenašati težave svojega
stanu in križe, katere mi
misliš pošiljati. Amen.

44

Četrti torek ali nedelja.

1. Sv. Anton gre v misijone.

Ko je sv. Anton prestopil
v frančiškanski red, je prosil,
naj bi mu dali novo ime An¬
ton, ker je želel nepoznan,
posnemati sv. Antona pu-
ščavnika v samoti in pokori.
Ločen od sveta je vesel začel
leto poskušnje; svojo go¬
rečnost in pobožnost je po¬
dvojil, in natanko opravljal
vse, kar sta mu nalagala
njegov predstojnik in učitelj.
S privoljenjem patra provin-
cijala je z velikim veseljem
napravil sveto slovesno ob¬
ljubo. Pater provincijal je

45

tudi uslišal njegovo drugo
prošnjo in ga poslal v Afriko
v misijone. Z bratom Filipom
sta se srečno prepeljala čez
morje na Mavritansko. Sveti
Anton je že mislil, da je do¬
segel svoj namen, da bo
namreč prelil svojo kri za
sveto vero; ali Bog ga ni
hotel imeti v Afriki, temveč
na Laškem in Francoskem.
Poslal mu je hudo mrzlico
in sveti Anton se je moral
vrniti v svojo domovino
na predstojnikovo zapoved.
Težko je zapustil Afriko in
mučensko krono; ali, ker
se je za nevrednega štel za
mučensko smrt, se je vdal

46

v voljo božjo. Komaj je bil
s tovarišem na širokem
morju, vzdigne se veliki vi¬
har in nese barko ne proti
Spanjskemu temveč proti
Laškemu. Pri otoku Siciliji
se je ustavila in sv. Anton
je precej šel v bližnji fran¬
čiškanski samostan, kjer je
toliko okreval, da je že po¬
magal v kuhinji in na vrtu.

II. Posnemaj me v sv. veri!

1. Kakor živijo ptiči samo
v zraku in ribe v vodi, tako
živi tudi pravični iz vere.
,,Moj pravičnipaiz vere živi“,
piše sveti apostelj Pavel
(Hebr. 10, 38.). Pravični, res

47

pobožni kristjan se v vseh
rečeh ravna tako, kakor ga
uči sv. vera. Kadar moli, se
ravna po sv. veri, ki mu pravi,
da ga Bog posluša in zato
misli na besede, katere iz¬
govarja. Kadar gre k spo¬
vedi, se ravna po sveti veri
in ne gleda, kakšen je spo¬
vednik, temveč ga ima za
božjega namestnika, ki mu
daje sveto odvezo. K sve¬
temu obhajilu pristopa z živo
vero, da prejme pravega
Boga pod podobo kruha in
ni nemiren kakor so mnogi,
ako ne občuti sladkosti in
prijetnosti kakor pri navadni
jedi, ko jo zavživa. Sv. An-

48

ton in drugi svetniki so si
mislili pri vsakem, še tako
navadnem delu, Bog hoče,
da delam zdaj to; on vč
moje misli, sliši moje be¬
sede in gleda moja dejanja.
Ta misel, da jih Bog gleda,
jih je nagibala, da so' se
vedno lepo obnašali, tudi
kadar so bili sami; da so
pridno in z veseljem delali
ali so že posodo pomivali,
pometali, na vrtu delali ali
pa pridigali, spovedovali, v
šoli učili. Z veseljem so de¬
lali, ker so vedeli, da to
Bogu dopade in si s tem
nebesa služijo. S sveto vero
je sveti Anton premagoval

49

skušnjave, ker mu je pra¬
vila, da Bog nobenega ne
zapusti, ako človek sam
njega ne zapusti. Sv. vera je
tolažila svetega Antona, da ni
obupal v revah in nadlogah.

Sv. Anton je živel iz vere,
jaz pa se je sramujem. Ko¬
likokrat se ne odkrijem ali
prekrižam, ko grem mimo
cerkve, križa ali kadar zvoni,
ker se bojim ljudi. Kako
težko pokleknem v cerkvi
pri povzdigovanju, obhajilu
in blagoslovu, ko vidim druge
nemarno stati. Večkrat se
pregrešim zoper eno ali drugo
božjo in cerkveno zapoved,
ker si mislim, kaj bodo

4

Sv. Anton.

50

drugi rekli. Ljudem se bojim
zameriti, ki me po smrti ne
bodo mogli potegniti ne iz
nebes, ne iz pekla. Boga se
pa ne bojim, ki me more
večno pogubiti. Krščen sem
kakor sveti Anton, po sveti
veri pa ne živim kakor on.
Kaj bo z menoj?

2. „Brez vere pa je nemo¬
goče Bogu dopasti“ (Hebr.
11, 6.). To je dobro vedel
sv. Anton in zato je hotel
tudi nevernikom in krivo¬
vercem oznanjevati sveto
vero. Prestopil je v fran¬
čiškanski red, da je mogel
iti v Afriko in tam oznanje¬
vati sveti evangelij. Sveta

51

vera mu je dajala pogum,
da se ni ustrašil dolge in
težavne vožnje po morju, ne
krvoločnih nevernikov in
krivovercev. Kamorkoli so
ga pošiljali predstojniki, je
šel; povsod se je potegoval
za resnice svete vere; ne¬
ustrašen je pridigal krivo¬
vercem, ki so ga večkrat
hoteli umoriti. Za sveto vero
je ves gorel, jo razširjal,
dobre pridigarje vzgojeval;
pripravljen je bil tudi za
njo umreti.

Dandanašnji se pa mnogi
kristjani prav nič ne menijo
za sv. vero, sram jih je, da
so kristjani in nekateri celo

4*

52

žugajo, da bodo stopili iz
sv. cerkve. Med katere spa¬
dam? Med mlačne ali go¬
reče? Ko bi bil goreč, bi
živel po sv. veri in se zanjo
potegoval; pomagal bi jo ši¬
riti z denarjem za misijone,
ali vsaj z molitvijo in po¬
koro. Ali kako nemaren sem
bil! O moj Bog, odpusti mojo
veliko nemarnost! Oživi
mojo slabo vero, da se ne
bom sramoval delati, kar
mora vsak kristjan, posebno
pa se bom kazal, da sem
kristjan v cerkvi, ko bo zvo¬
nilo in v petkih in postnih
dneh.

53

Zgled.

Ko je sv. Anton pridigal
v mestu Burž na Franco¬
skem, se je hotel nek kri¬
voverec ž njim prepirati o
resnični pričujočnosti Kri¬
stusovi v presvetem Rešnjem
Telesu. Sveti Anton ga je
kmalu tako ugnal, da ni
mogel najti nobenega ugo¬
vora več. Ker je bilo krivo¬
verca sram pred ljudmi, se
je hotel izviti in zato je
rekel sv. Antonu: Z bese¬
dami me premagaš, ker si
učen, pa prejdimo k dejanju,
potem bomo videli. Če si
res služabnik Kristusov, se

54

morajo tudi nad teboj spol¬
niti besede svetega pisma:
„Gospod je delal ž njimi in
je besedo potrjeval s ču¬
deži, kateri so se po tem
godili“ (Mark. 16, 20.). Po¬
kaži mi čudež! Ako bo osel,
tri dni brez vsake hrane,
pustil polne jasli hrane in
pokleknil pred presvetim
Rešnjim Telesom, bom brez
odlašanja sprejel katoliško
vero. Sv. Anton se ni obo¬
tavljal; zaupal v Kristusa in
ko je tretji dan opravil da¬
ritev sv. maše, je nesel iz
cerkve na trg. presv. Rešnje
Telo. Na trgu se postavi
pred osla in mu reče: „S

53

vsegamogočnostjo našega
Stvarnika in v njegovem
imenu, ki ga tukaj nevreden
držim, ti zapovem, precej
pridi sem in počasti tistega,
ki te je ustvaril, da bodo spo¬
znali, ti zaslepljeni ljudje,
da je vse podložno njemu,
našemu Stvarniku, ki stopa
na mašnikovo povelje na
oltar.“ Sestradan osel je
precej pustil oves, pokleknil
pred presveto Rešnje Telo
ga počastil s pripognjeno
glavo.

Molite? za čednost sv. vere.

O sv. Anton, ki si ves go¬
rel za sveto vero, med ne-

56

vernike šel, da bi jo tudi
niim oznanjeval in priprav¬
ljen bil tudi umreti za res¬
nice naše svete vere, sprosi
mi od Boga milost, da se
ne bom nikdar sramoval
svete vere, temveč vedno po
nji živel in z lepim zgledom
še druge spodbujeval, s po¬
koro in denarjem po svoji
moči pomagal spreobračati
nevernike in krivoverce, in
molil, da bi Bog od svete
katoliške cerkve ločene zopet
pripeljal v njeno naročje, da
bo zopet ena čreda in en
pastir. Amen.

57

Peti torek ali nedelja.

1. Skrito življenje sv. Antona
na gori sv. Pavla.

Leta 1221. je poklical sveti
Frančišek svoje duhovne si¬
nove k generalnemu kapi-
teljnu ali zboru v Asiz. Sveti
Anton se je tudi odločil iti
v Asiz, da bi videl svojega
duhovnega očeta sv. Fran¬
čiška. Videl ga je in paz¬
ljivo poslušal njegove nauke,
ž njim pa ni govoril. Rad
bi šel k njemu in mu po¬
vedal svoje ime, ali neki
notranji glas mu je svetoval:
„Bodi ponižen in molči ;
skrij se, zakaj zadosti je,

58

da te Bog pozna.“ In sveti
Anton je poslušal glas božji
in ni razodel, kdo je. Ker
je bil še slab, se ni zanj
nihče zmenil, še sv. Fran¬
čišek ne. Sv. Anton pa ni
bil zavoljo tega nevoljen;
ne, še vesel je bil, da je
mogel vsaj tako nekoliko
trpeti za Jezusa, ko ni mo¬
gel zanj svoje krvi preliti.
Slednjič ga je vendar vprašal
provincijal pater Gracijan,
ako ima že  svojega provin-
cijala in ako je mašnik.
Sv. Anton je ponižno od¬
govoril, da je mašnik, pro-
vincijala pa še nima. Ker je
potreboval, pater Gracijan

59

mašnika za samostan na gori
sv. Pavla, ga je sprejel in
poslal na to goro. V tem
majhnem samostanu je bil
predstojnik brat lajik; pater
Anton ga je rad vbogal, po¬
božno je opravljal daritev
sv. maše, molil in premi¬
šljeval. Ker je pa vedel,
da prava pobožnost ni nik¬
dar brez dela, je rad po¬
magal v kuhinji in na vrtu.
Z ljudmi je govoril samo
toliko, kolikor je bilo po¬
trebno. V tem samotnem sa¬
mostanu je preživel devet
mesecev v pokori in ne¬
poznan kot najnižji samo¬
stanski brat.

60

II. Posnemaj me v pokori!

1. Grešnik mora delati
pokoro za svoje grehe ali
na tem svetu, ali pa v več¬
nosti, v vicah. Greh mora
biti kažnjen; ali ga že greš¬
nik sam kaznuje na tem
svetu s pokoro, ali pa ga
Bog v večnosti z ognjem.
Kristus je sicer s svojo
smrtjo na svetem križu ne¬
skončno zadostil za nas vse,
rekel pa ni, da nam ni treba
delati pokore, temuč nam kar
naravnost žuga, ko pravi:
„Ako ne bote delali pokore,
bote vsi pogubljeni 1 * (Luk.
13, 5.). Te besede so nagi-

61

bale sv. Antona, daje začel
že mlad pokoro delati; in
dasiravno ni nikdar storil
smrtnega greha in imel v
naročju Jezuščka, se je ven¬
dar bolehen in slab postil,
bičal, spal na golih deskah
in drugo ostro pokoro delal
po zgledu starih puščav-
nikov.

Ako je delal tako ostro
pokoro sv. Anton, ki je velik
svetnik, kakšno pokoro mo¬
ram delati šele jaz, ki sem
več grehov storil kakor
imam las na glavi! Za vsak
greh moram pokoro storiti
vže na tem svetu, če ne,
me bo Bog kaznil v več-

62

nosti ; ker je pa strašno
pasti v roke živega Boga,
bom rajši v tem življenju
delal pokoro s spovedni¬
kovim dovoljenjem, da bo
Bogu prijetna in za me ko¬
ristna.

2. Pokoro treba delati,
ker varuje človeka greha.
»Kateri so pa Kristusovi,
so svoje meso križali z
grehi in željami vred“, piše
sveti apostelj Pavel, (Galač.
5, 24.). Svetniki so se ustav¬
ljali grešnim željam in kro¬
tili hude strasti; skrbno so
varovali svoje oči, ušesa,
jezik, grlo, vse telesne ude;
bežali so pred mehkožnostjo

63

in lenobo; ogibali so se
slabih tovarišij in nevarnega
razveseljevanja. Svetniki so
ljubili samoto, molili, pre¬
mišljevali in razno pokoro
delali. S seboj so ostro po¬
stopali, v sebi so precej
zatrli vsako ničemurno, ne¬
čisto misel, nepotrpežljivost,
nevoljo. Ako so storili še
tako majhen pogrešek, so
ga precej obžalovali in zanj
pokoro opravili. Kolikor
večjo pokoro so delali, to¬
liko manj in manjše po¬
greške so delali Tako je
živel tudi sv. Anton; pokoro
je delal kakor velik grešnik,
da se je varoval greha.

64

Kakšno pokoro pa jaz
delam ? Kolikokrat sem gre¬
šil z očmi, ker nisem krotil
radovednosti; z jezikom, ker
rad govorim. Kolikokrat
nisem opravil svojega dela,
molitve in drugih dolžnosti
svojega stanu zavoljo lenobe,
ker sem preveč stregel svo¬
jemu telesu. Ako me le malo
zaboli, ali ako mi reče kdo
kako žalo besedo, precej se
tožim. Kako pokoro delam?
Danes sklenem se premago¬
vati in svoje telo strahovati,
da me ne bo zopet zapeljalo
v greh. Zmerno bom užival
jed in pijačo, in zmerno
bom spal. Krotil bom svoje

65

oči, ušesa, jezik, nevoljo,
jezo. Ako bom tako živel,
koliko grehov se bom ob¬
varoval, kar upam s tvojo
pomočjo, o moj Bog.

Zgled.

Ker je sv. Anton dobro
vedel, da peljete v nebesa
samo dve poti, pot nedolž¬
nosti in pot pokore, je
prosil svojega predstojnika,
daje  smel biti po noči v neki
votlini blizu samostana in
v nji pokoro delati po na¬
vadi starih puščavnikov. Po
noči je dolgo bedel, molil,
premišljeval, svoje telo bičal;
postil se ob kruhu in vodi,

5

Sv. Anton.

66

in še drugo pokoro oprav¬
ljal, ali nikdar ne po svoji
glavi, temveč vedno se je
ravnal po predstojniku. Ko¬
likor in kakršno pokoro
mu je dovolil predstojnik,
toliko in ne več je pokoril
svoje telo in zato ni opešal
temveč ozdravel je, v daljne
kraje potoval in z goreč¬
nostjo pridigo val.

Molitev za dar pokore.

Sv. Anton, nedolžni spo¬
kornik, ki si krstno ne¬
dolžnost ohranil do smrti
in tako ostro pokoro delal,
sprosi mi pri Bogu milost,
da bom svoje grehe obža-

67

loval in za nje pokoro delal.
Tvoji posti in druga pokora
naj me uči križati svoje
meso in njegovo poželjenje
in krotiti hude strasti. Pod¬
piraj me, da se bom srečno
vojskoval s sovražniki, ki
bi mi radi vzeli nebesa,
spokorno živel in po smrti
prejel krono večne slave.
Amen.

Šesti torek ali nedelja.

I. Sv. Anton luč na svečniku.

Sveti Anton je preživel
27 let skrit in nepoznan,
kakor da bi ga ne bilo na
svetu. Prišel je pa čas, ko

5 *

68

ga je hotel Bog postaviti
kakor luč na svečnik. Leta
1222. je imelo biti posve¬
čenih v mašnike več domi-
nikanov in frančiškanov v
mestu Forli. Predstojnik
samostana na gori sv. Pavla
je vzel seboj sv. Antona za
spremljevalca. Škofje prosil
frančišk. predstojnika, da
naj pridiga novomašnikom.
Predstojnik je škofu ponižno
odgovoril, da gre ta čast
dominikanom, ki se ime¬
nujejo bratje pridigarji. Ti
so se pa izgovarjali, da se
niso pripravili. V ti zadregi
reče frančiškanski predstoj¬
nik po božjem navdihnjenju

69

sv. Antonu: „Brat Anton,
pod pokorščino pridigaj
tem novomašnikom!“ Sveti
Anton se izgovarja: „Jaz
sem reven brat, še nikoli
nisem pridigal in drugega
ne znam kakor brevir mo¬
liti/' Ko mu je predstojnik
zapovedal, da mora pridigati,
je vbogal kakor da bi mu
Bog sam zapovedal. Pridigal
je pa tako, da so vsi str¬
meli. Njegov provincijal je
hitro sporočil sv. Frančišku,
kak izvrsten pridigar je sveti
Anton. Sv. Frančišek ga je
nato postavil za pridigarja
za vse laške dežele. Sveti
Anton je samo devet let

70

delal za zveličanje ljudi, ali
kar je storil v enem mescu,
je več sadu obrodilo, kakor
pri drugih delo in trud
več let.

II. Posnemaj me v pokorščini.

1. Pokorščina je Bogu
zelo dopadljiva in človeku
zelo koristna čednost. Po¬
korščina daje dobrim delam
dvojno vrednost in zaslu-
ženje; navadna in vsakdanja
dela pa, kakor jesti, spati,
pomivati, pometati, kuhati
itd povzdiguje in zaslužljiva
dela za nebesa. Taka dela
niso sama na sebi ne dobra,
ne slaba, ampak ako pa kaj

71

takega delaš rad in iz po¬
korščine, postane zate dobro
delo in si ž njim nebesa
služiš. Kjer pa pokorščine
ni, tam tudi čednosti ni, in
pobožnost začenja hirati in
umirati. Zakaj, ako moliš,
se do krvi bičaš, postiš ob
suhem kruhu in vodi, ali
spiš na golih tleh, pa zoper
voljo svojega spovednika,
vse to Bogu ne dopade, je
brez veljave in zasluženja.
Zakaj Bog sam pravi: „Ve¬
liko boljša je pokorščina,
kakor pa darovi nespa¬
metnih. “ (Pridig. 4, 17.). Po
Jezusovem zgledu, ki je bil
pokoren svoji presv. Materi

72

in svojemu redniku sv. Jo¬
žefu, je rad ubogal tudi
sv. Anton doma svoje stariše,
v šoli svoje učitelje v sa¬
mostanu pa svoje predstoj¬
nike.

Ali sem podoben sv. An¬
tonu v pokorščini? Vest mi
pravi, da nisem, ker sem
velikokrat nepokoren in ne
storim, kar mi zapovedo
stariši,gospodar, gospodinja,
spovednik, ali pa sem sicer
storil zapovedano reč po
svoji glavi, kar pa Bogu ne
dopade. „Zakaj smo se po¬
stili, in nisi pogledal ? . . .
Glejte, ob dnevu vašega
posta se najde vaša trma",

73

je odgovoril Bog Judom po
preroku Izaiju (58, 3.).

2. Ako hočeš, da bo tvoja
pokorščina Bogu prijetna,
in tebi zaslužljiva, ubogaj
v vsaki reči, ki je brez
greha, kakor sv. Anton, prvič
hitro, nikar se ne obotav¬
ljaj in ne odlašaj. Zakaj, ako
se obotavljaš, izgubiš pomoč,
katero ti Bog ponuja, da
moreš dobro opraviti še
tako težko delo. Kdor hitro
da, dvakrat da, pravijo ljudje.
Drugič, ubogaj preprosto,
ponižno, in ne preiskuj, ali
je pametno, primerno, kar
ti zapovedujejo, ali ne; ako
smeš storiti brez greha, stori

74

in ne misli, zakaj so ravno
tebi, ravno zdaj, danes za¬
povedali storiti. Tretjič u-
bogaj z veseljem, sv. apo-
stelj Pavel namreč pravi :
„Veselega darovavca ljubi
Bog.“ (2. Kor, 9, 7.). Ako
sicer ubogaš in storiš, kar
ti rečejo, si pa nevoljen,
potrpežljiv, žalosten s to
potjo, je tvoja pokorščina ne¬
popolna in imaš manj zaslu-
ženja pred Bogom ali panič.

Sv. Anton je ubogal rad,
z veseljem in ni odlašal, jaz
pa ubogam in delam z ne-
voljo in tožim, koliko dela
imam. Kolikokrat sem od¬
lašal delo iz nemarnosti, ker

75

sem se z drugimi predolgo
pogovarjal ali pa v cerkvi
predolgo zadrževal, doma
pa je delo čakalo, in go¬
spodinja se je jezila. Lahko
bi si veliko zaslužil za ne¬
besa, če bi nemarno ne
opravljal svojih dolžnosti;
ali s svojo nemarnostjo sem
žalil Boga, sebi škodil in
bil drugim zoprn. Po zgledu
sv. Antona bom vsako delo
in kar mi bodo zapovedali,
opravil brez odlašanja, na¬
tančno in z veseljem.

Zgled

Kako prijetna je bila Bogu
pokorščina sv. Antona, nam

76

kaže sledeča dogodba. Sve¬
temu Antonu so dali dovo¬
ljenje predstojniki, da sme
iti kamorkoli hoče in pre¬
bivati kjerkoli mu bo drago,
ali te pravice ni hotel samo¬
voljno rabiti. Preden je šel
enkrat iz Padove, je prosil
v pismu provincijala dovo¬
ljenja. Ko je napisal pismo,
je prosil patra gvardijana,
da bi poslal to pismo po
kaki osebi patru provin-
cijalu. Ko je šel sv. Anton
v sobo po to pismo, ga ni
mogel najti. Ker je pismo
izginilo, si je mislil, da je
božja volja, da ostane v
mestu Padovi. Kmalu potem

77

pa je našel ravno tam, ka¬
mor je položil svoje pismo,
drugo pismo, v katerem
mu dovoljuje pater provin-
cijal, da sme iti kamor
želi. Nekateri mislijo, da
je angelj nesel in prinesel
ta pisma.

Molitev za pravo pokorščino.

O sveti Anton, ogledalo
prave in Bogu dopadljive
pokorščine, ki si hitro, na¬
tančno in z veseljem oprav¬
ljal vse, kar so ti tvoji pred¬
stojniki nalagali, po zaslu-
ženju svoje popolne pokor¬
ščine mi izprosi pri Bogu
milost, da bom tudi jaz po

78

tvojem zgledu vsako delo
in kar mi nalaga moj stan,
vestno, ob pravem času in
z veseljem opravljal in tako
za nebesa delal. Amen.

Sedmi torek ali nedelja.

I. Sv. Anton pridigar in učitelj.

Sveti Anton se je z ve¬
seljem poprijel pridiganja.
Kakor sveti apostelj Pavel
je pridigal na Laškem z
vso gorečnostjo. Že prve tri
mesece svojega pridiganja si
je zaslužil ime „kladivo krivo¬
vercev 4 *, ker je ugnal vsa¬
kega krivoverca; mnogo jih
je tudi izpreobrnil s svojimi

V)

pridigami, molitvijo in sve¬
tim življenjem. V Boloniji
je ustanovil sv. Frančišek
prvo frančiškansko šolo in
za učitelja je postavil sve¬
tega Antona in mu pisal
sledeče pisemce:

Predragemu svojemu bratu
Antonu brat Frančišek v Kri¬
stusu p ozdravljenj e !

Meni je ljubo, da razlagaš
sveto bogoslovje svojim bra¬
tom, samo glej, da ne boš s
tem učenjem pogasil duha mo¬
litve in pobožnosti, kakor od¬
ločno pravi sveto vodilo. Imej
se dobro!

S sveto gorečnostjo se
je poprijel tudi te službe.
V vsakem samostanu, kjer

80

se je mudil več časa, je na¬
pravil šolo; v cerkvi je imel
misijonske pridige, v samo¬
stanu je pa učil in pripravljal
klerike za pridigarsko službo.
Svoje učence je učil v bogo¬
slovju in napeljeval k pravi
pobožnosti in svetosti, sam
pa je bil živa podoba po¬
nižnosti, uboštva in pokore.

II. Posnemaj me v ponižnosti!

1. Premišljuj zunanjo po¬
nižnost sv. Antona. Sveti An¬
ton je bil sin zelo imenitnih
in bogatih starišev, celo iz
kraljevskega rodu, ali nikdar
se ni bahal, kakršnih starišev
je sin. Ves čas svojega živ-

81

ljenja na zemlji je molčal
in le z eno besedico ni
omenil, kaj so njegovi sta-
riši. Dasiravno je bil maš-
nik, je vendar v samostanu
opravljal dela, katere oprav¬
ljajo bratje lajiki, ki niso
in ne bodo mašniki. Nikdar
se ni bahal s svojo uče¬
nostjo, pridigami in s čudeži,
katere je Bog delal na nje¬
govo priprošnjo. Skrival je
svoje dobre lastnosti in ne¬
vednega se delal; ko je za¬
slovel kakor najboljši pri¬
digar, je vedno bežal pred
hvalo ljudi.

Kako sramotiš, ponižni
sv. Anton, mene prevzetneža!

6

Sv. Anton

82

Ti si se poniževal, kjerkoli
si mogel, jaz pa se povi¬
šujem kolikor morem in ne
mislim, kaj pravi Kristus:
„Kdor se povišuje bo po¬
nižan in kdor se ponižuje
bo povišan" (Luk. 18, 14.).
Kristus se je ponižal in po
njegovem zgledu si se po¬
niževal tudi ti sv. Anton in
bolj ko si poniževal sam
sebe, bolj te je poviševal
Bog. Jaz pa, prah in pepel,
iz nizkega stanu, ki celo
služim, hrepenim, da bi me
drugi vedno častili in hva¬
lili; nad druge se povzdi¬
gujem in hvalim, kaj sem
že vse videl in storil. Rajši

83

bi bil bogat kakor ubog;
rajši lepše oblečen, kakor
mojemu stanu primerno. O
kako sem ničemurn in pre¬
vzeten! Kje je ponižnost, ki
je tako potrebna vsakemu
kristjanu? O sv. Anton,odpri
mi moje oči, da bom spo¬
znal niČemurnost in min¬
ljivost sveta in začel po¬
nižen biti.

2. Premišljuj notranjo po¬
nižnost sv. Antona. Njegova
zunanja ponižnost je izvirala
iz njegove notranje poniž¬
nosti ; ki se ni samo do¬
zdevala, temveč je v resnici
bila prava ponižnost. Ker je
poznal neskončno svetost

6 *

84

in velikost božjo, je pre¬
mišljal svojo slabost; spo¬
znal je, kako reven, vbog
in slab je, ako se z Bogom
primerja. Imel se je za greš¬
nika in zato ga je bolelo,
ko so ga hvalili. Ker se je
imel za najslabšega, je z ve¬
seljem opravljal nizka dela
in se ni izgovarjal, ko mu
je kdo po nedolžnem očital
kako reč. Ker je imel svoje
majhne pregreške za velike
grehe, se je zelo skesan
spovedal svoje pomanjklji¬
vosti in nepopolnosti. Ako
ga je kdo razžalil ali mu
krivico storil, je radovoljno
potrpel, ker je verjel, da

85

res zasluži zaničevan biti.
Svoje predstojnike je rad
ubogal, ker jih je imel za
modrejše in bolj učene kakor
sebe. Ni se pa hotel kazati
ponižnega, ker ni vedel, da
je ponižen.

Sem li tudi jaz tako po¬
nižen v srcu kakor sv. Anton ?
Res imam nagnjeno glavo
in pobešene oči; pravim, da
sem velik grešnik, ali ako
mi kdo očita kak pogrešek,
precej sem nevoljen in za¬
merim. Se začel nisem po¬
božen biti, pa se že imam
za bolj pobožnega kakor
druge, ki ne gredo toliko¬
krat k sv, obhajilu kakor

86

jaz. Ako mi spovednik reče,
da naj opustim kako sveto
obhajilo ali pokoro, sem
žalosten, celo nevoljen, ker
mislim, da nisem tako po¬
božen, ako ne storim vsega
po svoji glavi. O, to ni
prava ponižnost, to je po¬
krita ošabnost. O moj Bog,
odpusti mi mojo prevzet¬
nost, katero zdaj spoznam.
Danes hočem začeti ponižen
biti ne samo na zunanje,
temveč tudi v srcu. Ako rni
bo kdo očital kako slabost
ali pogrešek, mu ne bom
zameril, temveč sam sebi
bom rekel: ta mi je resnico
povedal.

87

Zgled.

Neki gospod je prav pri¬
jazno povabil sv. Antona k
obedu. Sveti Anton ga je
ubogal in prišel. Ko se vsede
za mizo, prinesejo pečenega
kopuna. Sveti Anton se je
branil jesti, ker je bil petek.
Gospod ga sili in mu reče,
da dela zoper sv. evangelij,
v katerem Kristus pravi, da
smejo aposteljni jesti od
vseh jedi, katere bodo pred
nje postavili. Sv. Anton je
precej vedel, kaj namerava
ta zvit gospod; prav mirno
mu je nato odgovoril: „To
meso bom jedel, ne zato,

88

kakor bi" me k temu silil
sveti evangelij in vodilo,
temveč ker sem zavoljo
svoje slabosti in bolehnosti
oproščen zdržanja.“ Nato
je molil, blagoslovil jedi in
začel jesti. Po kosilu spravi
gospod kosti in gre narav¬
nost k škofu tožit svetega
Antona: „Milostivi gospod
škof,“ je rekel, „glejte kak
čudež je storil danes vaš
ljubi pater Anton, ta tako
spokorni in goreči svetnik.
Danes je bil pri meni pri
obedu in je kopuna jedel,
četudi je petek in cerkvena
zapoved in njegovo vodilo
prepoveduje meso jesti, “

89

v

Škof, moder mož, je hitro
poklical sv. Antona, da naj
se zagovarja. Sv. Anton se
ni jezil, ker se je imel za greš¬
nika, prav mirno je rekel
gospodu, naj mu dokaže, da
je res kopuna jedel. Gospod
izvleče vesel zavite kosti in
ostanke obeda in jih pokaže
škofu; ali bile so samo ribje
kosti in glava. Tako je Bog
počastil ponižnega Antona.

Molitev za pravo ponižnost.

Sv. Anton, prelepa podoba
ponižnosti, ki se nisi menil
za čast in hvalo ljudi, tem¬
več se imel za grešnika,
sprosi mi pri Bogu milost,

90

da bom mogel tudi jaz dobro
spoznati svoj dušni stan,
sebe imel za najrevnišega
človeka in največjega greš¬
nika, in razžaljenje in sra¬
moto potrpežljivo prenašal
kakor zasluženo kazen; da
se bom tako iz ljubezni do
Boga nazemljiponiževal,v ne¬
besih pa bom povišan. Amen.

Osmi torek ali nedelja.

1. Sv. Anton pridiga na Fran¬
coskem.

Sv. Frančišek je zelo ljubil
Francosko, ker je bila nje¬
gova mati Francozinja in
ker so tam zelo častili za¬
krament presvetega Rešnjega

91

Telesa. Redovno pokrajino
na Francoskem je zase pri¬
držal, potem je poslal tja
celo svetega Antona Pado-
vanskega. Sv. Anton je že
na poti na Francosko pri¬
digal, kjer je le mogel. Ko
je prišel na Francosko, je
začel svoje apostolsko delo
v mestu Monpeljer, kjer je
bilo veliko krivovercev. Ves
goreč za čast božjo in zve¬
ličanje duš je pridigal in ni
se bal ne žuganja, ne pre¬
ganjanja, ne smrti, ker je
bil pripravljen umreti za
sveto vero. Veliko zaslep¬
ljenih se je vrnilo v kato¬
liško cerkev, posebno ko

92

so videli, da ga Bog sam
podpira in s čudeži poveli¬
čuje. V samostanu je učil
mlade klerike, drugim so¬
bratom pa je dajal najlepši
zgled prave pobožnosti in
svetosti. Ko so ga izvolili
za kustosa ali variha, ni bil
s svojimi podložnimi brati
trd, oduren, temveč s svojo
veselostjo in ljubeznivostjo
jih je vabil k spolnjevanju
samostanskih dolžnosti. S
pomočjo dobrotnikov je se¬
zidal več samostanov.

II. Posnemaj me v vboštvu!

1. Premišljuj vboštvo sve¬
tega Antona. „Ako hočeš

93

popolnoma biti, idi, prodaj,
kar imaš, in daj vbogim.“
(Mat. 19. 21.). Te besede
Kristusove so nagnile tudi
sv. Antona, da je zapustil
stariše, bogato hišo in vse,
kar mu je svet ponujal,
stopil v red, kjer je slo¬
vesno obljubil živeti v evan¬
geljskem vboštvu celo svoje
življenje do smrti. Da se ni
skesal in Bogu storjene ob¬
ljube prelomil, je pogosto
prevdarjal, kar pravi Kristus
bogatinom: „Gorjč vam bo¬
gatim ; zakaj svoje ovese-
ljenje že imate.“ (Luk.6,24.).
Dalje pravi Kristus: „Kako
težko pojdejo, kateri imajo

04

bogastvo, v božje kraljestvo!
Zakaj laglje je kameli iti
skozi šivankino uho, kakor
bogatinu priti v božje kra¬
ljestvo." (Luk. 18,24. in 25.).

Kristus pravi bogatim:
„Gorje vam,“ jaz sem pa
do zdaj samo bogate za
srečne imel in sem mislil,
da vbogi ne morejo biti
srečni in zadovoljni. Ta
„gorje“ velja tudi meni, ki
sem tako nagnjen na denar,
lepo obleko in na druge
časne in minljive reči, na
katere več mislim kakor na
svojo dušo in Boga samega.
Vem, da nisem nič prinesel
na svet in da ne bom nesel

95

nič s tega sveta kakor ne-
odpuščene grehe in dobra
dela, in vendar živini in
skrbim za časne reči tako,
kakor da bom živel na zemlji
celo večnost. »Neumnež! to
noč bodo tvojo dušo tirjali
od tebe, kar si pa spravil,
čegavo bo?“ (Luk. 12, 20.).

2. Premišljuj plačilo, ka¬
tero obljubuje Kristus rado-
voljnemuvboštvu. »Sleherni,
kateri zapusti hišo, ali brate
ali sestre ali očeta ali mater
ali ženo ali otroke ali njivo
zavoljo mojega imena, bo
stoterno prejel in večno
življenje dosegel.“ (Mat. 19,
29.). Bog povrača stoterno

96

v tem življenju v časnih
rečeh. V frančiškanskem
redu je živelo že na tisoče
redovnikov, ki so posne¬
mali sv. Frančiška v po¬
polnem vboštvu, in.nikdar
jim ni manjkalo res po¬
trebnih reči; veliko bogatih
je pa že lakote umrlo. Da
Bog res stoterno plačuje
pravo in radovoljno vboštvo,
pravi ti jasno zgodovina
frančiškanskega reda, ka¬
terega živi in hrani Bog
brez posestva že čez šeststo
let. Ali Bog ne plačuje čas¬
nih reči, katere ljudje za¬
pustijo radovoljno in z lju¬
bezni do njega, toliko s

97

časnimi rečmi, temveč veliko
bolj z duhovnimi, ki so
veliko več vredne kakor
vse časne; daje njim no¬
tranji mir, pravo zadovolj¬
nost, duhovno veselje, ki
presega vsako posvetno raz¬
veseljevanje. Popolno pla¬
čilo pa daje Bog v nebesih:
„in večno življenje bo do¬
segel."

Ako se ne moreš ali ne
smeš odpovedati posestvu
kakor sv. Anton, ker moraš
skrbeti za otroke ali druge,
ali ker bi bil drugače v bo¬
lezni, starosti brez pomoči,
zapuščen, bodi ubog vsaj
v duhu. Bodi zadovoljen s

7

Sv. Anton.

98

tem, kar imaš in ne imej
navezanega srca na časne
reči. Ravnaj se po svetem
aposteljnu Pavlu : „ Kateri

kupujejo, naj bodo, kakor
bi ne imeli; in kateri uži¬
vajo ta svet, kakor bi ga
ne uživali; ker podoba tega
sveta preide." (1. Kor. 7, 30,
in 31.).

Zgled.

Kako zelo je ljubil sveti
Anton Padovanski uboštvo, ti
kaže sledeča dogodba. Krvo¬
ločni Ecelin se je skesal, da
ga ni umoril. Svoje služab¬
nike je poslal za njim; izročil
jim je bogat dar in jim na¬
ročil, da naj ga ponudijo sve-

99

temu Antonu. Ako bo vzel
dar, naj ga precej ubijejo;
ako pa daru ne bo hotel spre¬
jeti, naj mu ne storč nič ža¬
lega. Ko so ga dohiteli, so
ga prosili, da naj sprejme dar,
katerega mu je poslal Ecelin
iz vdanosti. Sveti Anton jim
je z nevoljo odgovoril: „Bog
me obvaruj, da bi sprejel dar,
kijeomadežans krvjo toliko
nedolžnih in ki tako glasno
kliče maščevanje pred tro-
nom božjim. Vaš gospod bo
moral enkrat težak odgovor
dajati zavoljo tega denarja.
Vrnite se in povejte mu, naj
ne skuša prizanesljivosti bož¬
je in ne draži njegove jeze.

7 *

100

Vrnite se hitro, da se streha
nad nami ne podere in vas
zemlja ne požre. “ Tako je
Bog poplačal Antonovo evan¬
geljsko uboštvo že na zemlji.

Molitev za milost uboštva v duhu.

Sv. Anton, zgled pravega
evangeljskega uboštva, ki si
se vsem časnim rečem odpo¬
vedal in se z obljubo uboštva
zavezal do smrti živeti v ubo¬
štvu, izprosi mi milost, da
bom tudi jaz spoznal, kako
ničemurne in minljive so vse
časne reči na zemlji, da ne
bom imel navezanega srca ne
na denar, ne na posestvo...,
temuč, da bom ubog v duhu

101

in časne reči tako rabil, da se
bom ž njimi zveličal. Amen.

Deveti torek ali nedelja.

I. Sv. Anton se vrne na Laško

Sv. Frančišek, ustanovitelj
frančiškanskega reda, je umrl
soboto zvečer, 4. vinotoka
1226. Po njegovi smrti j e bilo
potrebno izvoliti novega naj¬
višjega predstojnika celega
reda na generalnem kapi
teljnu. Ker je bil sv. Anton
varih ali kustos, j e" im el tudi
on pravico voliti generala ali
najvišjega predstojnika. Ka¬
kor hitro je izvedel, da je
sklican generalni kapitelj, se

102

je precej podal na pot. Po¬
toval je peš in kjer je imel
priložnost, je pridigal. V Mar-
selju je šel na ladjo, da bi se
prepeljal na Laško; ali vihar
je ladjo zopet zanesel do Si¬
cilije kakor prvič iz Afrike.
Okoli velike noči je zapustil
otok Sicilijo in šel v Asiz.
Na poti je prišel v Rim in
pridigal pred papežem . Papež
Gregor IX. je bil pri neki pri¬
digi tako prevzet, daje rekel:
„ Antonjeskrinja zaveze obeh
testamentov in zakladnica
svetega pisma.“ Pri teh pri¬
digah v Rimu je Bog zopet
poveličal sv. Antona s čude¬
žem, da so ga razumeli ne

103

samo Lahi, temuč tudi Fran¬
cozi, Nemci in Sloveni, če¬
tudi je pridigal samo v enem
jeziku V Rimu se ni dolgo
mudil, ker je moral iti v Asiz,
ako je hotel tja priti še o
pravem času.

II. Posnemaj me v pobožnostil

1. „Pobožnost je,“ pravi
sv. apostol Pavel, „za vse ko¬
ristna. “ (1. Tim. 4, 8.) Pobož¬
nost je v vsakem stanu ko¬
ristna, ker se ozira na večnost
in skrbi v vseh rečeh, da ne
trpi duša škode. Koristna pa
še ni vsaka pobožnost. So
duše, ki prav rade vzdihujejo,
se hitro jokati začnejo, veliko

104

molijo, v cerkvi se dolgo mu¬
dijo, želijo pogosto hoditi k
sv. obhajilu. To je samo na
sebi dobro, ali poglej, kako
je pa doma, v njih hiši? Eno
in drugo opravilo jih doma
čaka, vse je v neredu; otroci
hodijo kamor hočejo, mož,
gospodar, gospa, se jezi in
greh dela. Zavoljo svoje po¬
božnosti zanemarjajo svoje
dolžnosti in drugi Boga žalijo
zavoljo njih. To ni prava,
Bogu dopadljiva pobožnost,
tako ni delal sv. Anton. Mnoge
tako pobožne duše so doma
zelo jezične, druge sodijo,
opravljajo, v vsako reč se me¬
šajo in nemir delajo. So nepo-

105

trpežljive, termaste, svoje-
glavne, potrpeti ne morejo
nobene težave, rade zamerijo
in celo v sovraštvu živijo z
drugimi. So prevzetne, ni-
čemurne, veliko nagnjenje
imajo na denar, lepo obleko
in druge časne reči; rade vi¬
dijo, da jih drugi gledajo in
za svete imajo. To ni prava,
temuč hinavska pobožnost in
o takih pravi Kristus: „Res¬
nično, vam povem, prejeli so
svojeplačilo." (Mat. 6,2.) Res¬
nično pobožen paje, kdor želi
Bogu služiti in se ga boji raz¬
žaliti. Zato vestno izpolnjuje
vse božje in cerkvene zapo¬
vedi in natanko opravlja vse

106

dolžnosti svojega stanu. Kar
mora delati vsak kristjan, dela
očitno in se ne sramuje dru¬
gih, česar pa ni dolžan delati
vsak kristjan, opravlja skri¬
vaj , vedno z dovoljenjem
spovednikovim in ne zane¬
marja svojih domačih oprav¬
kov. Vsako delo opravi vest¬
no in o pravem času, vse ima
snažno in v lepem redu, je
miren, postrežljiv, molčeč,
pohleven in potrpežljiv; no¬
beden mu ne more nič sla¬
bega očitati. Je taka tudi tvoja
pobožnost? Ako ni, popravi
pogreške, da boš Bogu do¬
padljiv.

107

2. Sv. Anton je bil v res¬
nici pobožen, da pa ni izgubil
pobožnosti, ni iskal posvetne
tolažbe, ki ni sicer sama na
sebi grešna, je pa pobožnosti
nasprotna. Sv. apostol Pavel
namreč pravi: „Meso poželi
zoper duha, duh pa zoper
meso; ta dva sta namreč eden
drugemu zoper. “ (Galač. 5,
17.) Kdor se hoče s svetom
veseliti, se mora odpovedati
duhovni tolažbi. Sv. Anton je
zelo skrbel, da je imel vedno
čisto srce; varoval se je nam¬
reč ne samo velikih, temuč
tudi majhnih grehov, ker tudi
ti grehi gladno in mlačno de¬
lajo ljubezen božjo in pravo,

108

gorečno pobožnost. Varoval
seje tudi, da šeni ukvarjal z ne¬
potrebnimi mislimi, skrbmi
in opravki. Nepotrebni oprav¬
ki in prevelike skrbi za vsak¬
danje reči, jed, obleko in dru¬
ge časne reči, gasijo pobož¬
nost kakor voda ogenj In
Kristus sam pravi, dane sme¬
mo biti preveč skrbni za živež
in obleko. (Mat. 6, 25.) Zakaj
pa, nam pove v priliki od se-
javca: „Katerijepa med trnje
sejan, je tisti, kateri besedo
sliši, toda skrb tega sveta, in
slepotija bogastva zaduši be¬
sedo, in je brez sadu.“ (Mat.
13, 22.) Zavoljo tega imajo
mrzlo srce in brez pobož-

109

nosti, ki so polni skrbi za
časne reči. Sv. Anton se tudi
ni menil, kaj so drugi o njem
govorili, gledal je samo, kako
bi Bogu dopadel in po nje¬
govi sveti volji živel. Jaz bi
bil rad pobožen in rad bi se
veselil s svetom; ves sem za¬
mišljen v posvetne reči in
malo mislim na nebesa, na
Boga. Molim sicer, ali tako
raztreseno, da s svojo molit¬
vijo Boga bolj žalim kakor
pa častim. Dobro se mi zdi,
ako me ljudje hvalijo; ako me
pa grajajo ali se z menoj nor¬
čujejo, sem nemiren in ne¬
voljen in zapustim razne
pobožnosti. Z mojo pobož-

110

nostjo ni zadovoljen ne Bog,
ne ljudje.

Zgled.

Pri dveh svetnikih ni Bog
dopustil, da bi njima jezik
strohnel: sv. Antonu Pado-
vanskemuin sv.JanezuNepo-
muku. Sv.Janezu Nepomuku
ni jezik strohnel, ker je mol¬
čal in ni hotel razodeti gre¬
hov, katere je slišal v spo¬
vednici; sv. Antonu Padovan-
skemu pa, ker je ž njim Boga
častil in hvalil in še druge na¬
peljeval in spodbujeval, da so
Boga častili. L. 1263. je prišel
v Padovo sv. Bonaventura,
škof in cerkveni učenik, da

111

bi se udeležil prenesenja sve¬
tega trupla sv. f Antona Pado-
vanskega. Na njegovo povelje
so odprli trugo, v kateri je
bilo truplo svetnikovo. Kosti
so že razpadle, meso v prah
spremenjeno, na glavi je bila
še koža in lasje, sredi ust
je pa ležal jezik, rdeč kakor
živega in zdravega človeka.
Sv. Bonaventura ga je vzel v
svoje roke in izpregovoril sle¬
deče besede: „O blagoslov¬
ljeni jezik, ki si vedno častil
svojega Gospoda in tudi dru¬
ge priganjal k njegovemu če-
ščenju, zdaj tvoja nestrohne-
lost očitno kaže, kako dopad¬
ljiva j e bila Bogu tvoja služba.“

112

Molitev za pravo pobožnost.

Sv. Anton, ki si rad molil,
vedno z Bogom občeval in
pripravljen bil, vse storiti, kar
j e od tebe zahteval, izprosi mi
duha prave pobožnosti, da
bom pobožno molil, dolž¬
nosti svojega stanu vestno
opravljal, in tako živel, da mi
ne bo mogel nobeden očitati,
da se rad jezim, druge oprav¬
ljam, da sem čmeren in ne¬
maren v svoji službi; da bom
na zemlji za Boga delal in
trpel, v nebesih pa s teboj ga
hvalil in častil celo večnost.
Amen.

113

Deseti torek ali nedelja.

I. Sveti Anton na našem slo¬
venskem Primorskem.

Pri generalnem kapiteljnu
v Asizu so izvolili sv. Antona
za provincijala, to je pred¬
stojnika čez več samostanov
romanske pokrajine. V to re¬
dovno pokrajino ga je pred
6 leti iz usmiljenja sprejel pa¬
ter Gracijan. Službo provin¬
cijala je opravljal tri leta in v
tem času obiskal vse samo¬
stane sebi izročene pokrajine.
Ta pokrajina je imela samo¬
stane ne samo na Laškem,
temuč tudi na Goriškem, Pri¬
morskem, Kranjskem in Ko-

8

Sv. Anton.

114

roškem. Najprej je šel vmesto
Rimini, kjer je bilo gnjezdo
krivoverstva; potem je ob¬
iskal samostane na Bene¬
škem; šel je tudi v Oglej, čez
Kras v Trst; iz Trsta nazaj v
Gorico, kjer je sezidal samo¬
stan sv. Katarine. Sobo, kjer
jevgoriškem samostanu sta¬
noval, so spremenili v cer¬
kvico in jej pravijo pri starem
sv. Antonu. Govori se, da je
bil tudi v Ljubljani. Iz Gorice
je šel v Videm na Beneškem,
kjer so ga slabo sprejeli in
niso hoteli poslušati njego¬
vih pridig. Iz Vidma je šel v
Zembno, odtod v Benedke;
iz Benedk je pa prvič prišel v

115

mesto Padovo, meseca listo-
pada 1.1227. Na tem dolgem
potovanju je obiskaval in zi¬
dal samostane in pridigal.
Tudi Slovenci so bili tako
srečni, da so poslušali nje¬
gove pridige. Spoštovali so
ga in tudi po njegovi sveti
smrti so ga še častili; v Gorici
in Trstu ste po dve cerkvi,
pri starem in novem svetem
Antonu.

II. Posnemaj me v zaupanju!

1. Kristus pravi vsem:
„Brez mene ne morete nič
delati.“ (jan. 15, 5.) To je do¬
bro vedel sv. Anton in zato ni
nase zaupal, temuč samo na

116

Boga, in sicer tako trdno, da
se ni ustrašil nobene pokore
in težave ostrega redovnega
življenja. Trda obleka se mu
je zdela mehka; post in fran¬
čiškansko uboštvo se mu je
zdelo prijetno. Sladko se mu
je zdelo zatajevanje, poniže¬
vanje, pokorščina in redov¬
niško življenje, ki se mnogim
dozdeva trdo in neprijetno.
Poguma ni izgubil, ker ga Bog
ni hotel imeti v Afriki, kjer
bi bil rad umrl za sveto vero.
Obupal ni, ko je zbolel, dolgo
bolehen bil, ko se zanj niso
zmenili in ga za nevednega
imeli. Obupal ni, ko so ga
krivoverci preganjali, ostru-

117

piti in umoriti izkušali; zdvo-
jil tudi ni, ko so ga njegovi
predstojniki preganjali zavo¬
ljo natančnega izpolnjevanja
svetega vodila S srčnostjo
in gorečnostjo se je potego¬
val za čast božjo in zveličanje
duš in se ni bal ne bogatih,
ne učenih, ne gospčde.

Kolikokrat sem že na se
zaupal, pa spodletelo mi je,
in se mi je delo slabo ob¬
neslo. Kolikokrat sem bil ža¬
losten in opustil težavna dela,
molitve, pokoro in druge po¬
božnosti, ker nisem mislil
na Boga. Ko bi se zanašal na
Boga in ga prosil pomoči,
nič bi ne bilo za me tako

118

težkega, zoprnega in sitnega,
da bi ne mogel začeti in kon¬
čati. Po zgledu sv. Antona se
bom pred vsakim važnim in
težavnim delom Boga spom¬
nil in ga pomoči prosil ter
s trdnim zaupanjem se lotil
vsakega dela.

2. Premišljuj, s kakim za¬
upanjem je molil in prosil
sv. Anton. Kdor hoče pre¬
jeti od Boga, kar prosi, mora
trdno upati, da bo prejel
Sveti apostelj Jakob namreč
pravi: ,,Ako kdo izmed vas
potrebuje modrosti, naj je
prosi od Boga . . . Prosi
naj pa z zaupanjem brez
vsega premišljanja; zakaj

119

kdor si pomišlja, je enak
morskemu valu, katerega
veter goni in sem ter tja
meče. Naj tedaj ne misli tak
človek, da bo kaj prejel od
Boga Gospoda 14  (Jak. 1, 5
do 7). Sv. Anton pa ni dvojil
nad božjo vsegamogočno-
stjo, ko je prosil zase ali
pa za druge. Trdno je za¬
upal in s ponižno prošnjo
je takorekoč Boga prisilil,
da ga je uslišal. Dobro ie
namreč vedel, da kolikor
večjo vero in trdniše upanje
ima kdo, toliko bolj pri¬
jetna je Bogu njegova mo¬
litev in toliko bolj gotovo
bo prejel, kar prosi.

120

Večkrat sem že opravljal
tridnevnice, devetdnevnice,
tudi pobožnost devet in tri¬
najst torkov zase in za druge,
pa nisem bil uslišan. Molil
sem, pa raztreseno; prosil
sem, pa brez trdnega za¬
upanja. Precej, v začetku
sem že dvojil, ako mi bo
sv. Anton izprosil to milost
pri Bogu; brez trdnega za¬
upanja sem sicer nadaljeval
svoje pobožnosti, pa ne¬
marno in leno in zato nisem
bil uslišan. Ali naj bi še
tako nemarno in brez trd¬
nega zaupanja opravljal de¬
vetdnevnice in pobožnosti
devet ali lrinajst torkov? Ne,

121

ravnal se bom po Jezusovem
nauku: „Vse, karkoli v mo¬
litvi prosite, verujte, da bote
prejeli, in se vam bo zgo¬
dilo.“ (Mark. 11, 24.)

Zgled.

Kako srčen in poln za¬
upanja v Boga je bil sveti
Anton, ko je šlo za čast
božjo, vidimo v sledeči do-
godbi. Krvoločni Ecelin je
mislil vojsko napovedati Pa¬
dovi. Ta vojska bi pokon¬
čala skoraj ves trud sv. An¬
tona. Z zaupanjem v Boga
je šel h krvoločnemu trinogu
in dasiravno je vedel, da jih
je že mnogo dal umoriti, je

122

vendar stopil predenj, da bi
ga omehčal in pretresel z
božjo besedo. — „ Grozoviti
trinog / 4  mu je rekel sv. An¬
ton, „krvoločni tiger! Kako
dolgo boš še zaničeval pri¬
zanesljivost božjo? Kdaj bo
že konec tvojim groznim
krivičnostim? Toliko ne¬
dolžnih si že umoril, ali ne
slišiš, kako vpije nedolžno
prelita kri za maščevanje
proti nebu? . . . Vsegamo-
gočni Bog je pripravljen
tirjati od tebe račun... Meč
pravičnosti božje že visi nad
tvojo glavo ... In ti se ne
treseš ? 14  Ecelinovi rabeljni
so željni čakali, kdaj jim bo

123

ukazal umoriti sv. Antona,
ali so se zmotili. Ecelin, ves
prevzet, je mnogo reči ob¬
ljubil svetemu Antonu in tudi
spolnil.

Molitev za trdno zaupanje.

Sv. Anton, ki se nisi ustra¬
šil nobenega težavnega dela,
temveč s trdnim zaupanjem
v Boga si srčno začel in z
božjo pomočjo tudi srečno
končal, izprosi tudi meni
tako trdno zaupanje v Boga,
da se ne bom ustrašil kri¬
žev in težav, katere pošilja
Bog pobožnim dušam, in da
ne bom obupal, ako ne bom
precej uslišan, temveč da

124

bom po tvojem zgledu in s
trdnim zaupanjem v Boga
in s stanovitno molitvijo
premagoval vse težave do
smrti. Amen.

Enajsti torek ali nedelja.

I. Sveti Anton z detetom Jezu-
ščkom v naročju.

Ko je prišel sveti Anton
prvič v Padovo, so se me¬
ščani med seboj prepirali in
preganjali; kriva vera se je
zelo širila med njimi in prav
slabo so živeli. V tem mestu
je bilo veliko dela za sve¬
tega Antona; z gorečnostjo
in srčnostjo je začel pridi-

125

govati zoper krivo vero,
razuzdano življenje in druge
grehe. — Bog je potr-
javal njegove pridige z veli¬
kimi čudeži. Padovanci so
radi poslušali pridige sve¬
tega Antona; gospodje so
ga celo prosili, da naj jih
jim spiše. To željo jim je
izpolnil in spisal 23 pridig.
Frančiškani pa takrat niso
še imeli samostana v mestu
Padovi, temveč v Arččli,kake
tri četrt ure zunaj mesta Pa¬
dove. Za sv. Antona je bilo
to težavno, ker je večkrat
dolgo v noči spovedoval,
mestna vrata so pa že zaprli;
večkrat je moral ostati v

126

mestu čez noč; se ve, pre¬
nočišča mu ni manjkalo; saj
bi ga vsak rad vzel pod
svojo streho. Prenočeval je
navadno pri zelo pobožnem
grofu Tizu, ki je bil njegov
odkritosrčen prijatelj in ča-
stivec. Iz spoštovanja do
sv. Antona je vse zapisal,
kar je sam videl in slišal
od drugih praviti o njem.
Skrivaj ga je opazoval, da
bi videl njegovo pobožnost
in spokornost.

11. Posnemaj me v ljubezni.

1. Premišljuj, kako je sveti
Anton Boga ljubil. Čednost
ljubezen je med vsemi čed-

127

nostmi najbolj vzvišena,
Bogu najbolj prijetna in nam
najbolj koristna. Božja lju¬
bezen je mati in kraljica
vseh čednosti. Zakaj kadar
Boga res ljubimo, živimo
po namenu, za katerega smo
vstvarjeni, namreč, da Boga
v tem življenju vedno bolj
spoznavamo, bolj kakor vse
druge reči ljubimo in mu
služimo, ko živimo po nje¬
govih svetih zapovedih, po
smrti pa, da ga bomo gle¬
dali in uživali v nebesih. Vse
druge čednosti brez ljubezni
božje, niso prave čednosti;
ljubezen veže vse čednosti
in jim daje pravo vrednost

128

in svetlost kakor solnce
rečem na zemlji. Kdor Boga
ne ljubi, tudi drugih čed¬
nosti nima; tvoja zmernost,
radodarnost in celo tvoja
pobožnost nima nobene ve¬
ljave pred Bogom, ako je
ne oživlja in napolnjuje lju¬
bezen božja. Sveti Anton je
ljubil Boga ne samo z je¬
zikom, temveč tudi v de¬
janju. Natanko je spolnjeval
božje in cerkvene zapovedi;
iz ljubezni do Boga se je z
veseljem lotil vsakega tudi
težavnega dela. Delal je, kar
je vedel, da Bog od njega
tirja, ali pa da mu je do¬
padljivo. Potrpežljivo je pre-

120

našal križe, katere mu je
Bog pošiljal ali pa dopuščal.

Ko bi tudi mene vprašal
Jezus kakor nekdaj Petra:
„Simon Jonov! me ljubiš
bolj kakor ti-le?“ (Jan. 21,
15.) Me ljubiš bolj kakor
svoje premoženje, svojo
srečo, otroke sorodnike,
bolj kakor vse druge reči,
kakor sam sebe? Ali bi si
upal odgovoriti s svetim
Petrom: „Gospod! ti veš,
da te ljubim.“ (Jan. 21, 15.)?
Ali ni v mojem srcu denar,
kaka oseba, žival, na katero
več mislim kakor na Boga?
Kaj mi pravi vest ? Kristus
pravi: „Kdor moje zapovedi

9

Sv. Anton.

130

ima, in jih spolnjuje, tisti je,
ki me ljubi.“ (Jan. 14, 21.)

2. Premišljuj, kako je lju¬
bil sv. Anton svojega bliž¬
njega. Največja in prva za¬
poved je, da ljubimo Boga
bolj, kakor vse druge stvari;
druga in tej enaka zapoved
pa je: „Ljubi svojega bliž¬
njega kakor sam sebe.“
(Mat. 22, 39.) Ker je sv. An¬
ton Boga ljubil kolikor in
kjerkoli je le mogel, zato
je tudi ljubil svojega bliž¬
njega. Vsem je dobro želel;
vesel je bil, ko je videl, da
so drugi veseli, zadovoljni
in srečni; ko je pa videl
druge žalostne, nesrečne, je

131

ž njimi trpel, se zanje po¬
tegoval in pomagal, ko je
prosil Boga pomoči v dušnih
in telesnih potrebah. Hre¬
penel je, da‘bi Boga vsi lju¬
bili in živeli po božjih in
cerkvenih zapovedih. Trudil
se je, da bi grešnike spre¬
obrnil, krivoverce pripeljal
v sveto cerkev; dobre je
nagovarjal, da naj stanovitni
ostanejo v dobrem; mlačne
je spodbujal, da bi goreči
postali skregane pa je miril.

„Ako kdo reče: „Ljubim
Boga", in sovraži svojega
brata, je lažnik." (l.Jan. 4,
20.) Te besede veljajo tudi
meni. Ljubim svojega bliž-

9 *

132

njega, pa ne vseh, temveč
samo tiste, ki so po moji
volji. Na bližnjem zapazim
precej vsako napako; precej
slabo o njem mislim, in ga
krivično sodim. Njegove
pogreške drugim pravim in
še več povem, kakor je res.
Rad se drugim smejem, jih
zaničujem, žalim in se ž
njimi norčujem, da skrivaj
jočejo in morebiti je že eden
ali drugi službo zgubil za¬
voljo mojega strupenega je¬
zika. Kdaj bom škodo po¬
pravil? Na druge se jezim,
nečem ž njimi govoriti in
že leta prejemam svete za¬
kramente v sovraštvu in se

133

s tem tolažim, da so drugi
krivi. Lepo sem posnemal
svetega Antona! Zdaj od¬
pustim vsem svojim sovraž¬
nikom in prej ko bo mo¬
goče, se bom pomiril.

Zgled.

Kako goreče je ljubil sveti
Anton Jezusa, vidimo iz sle¬
deče dogodbe. Grof Tizo
je rad sprejemal sv. Antona
v svojo hišo. Pogostokrat
je opazoval svetnika, ko je
prenočeval pri njem. Neko
noč je stal pred svetnikovo
sobo in gledal pri slabo
zaprtih vratih, kaj dela sveti
Anton v sobi. Kar zagleda,

134

da stoji prelepo dete na
bukvah ki so ležale na mizi
in objema svetega Antona,
sv. Anton pa dete Jezuščka.
Ko je grof bolj natanko
opazoval dete, je videl modro
nebeško luč, s katero je bilo
obdano, zapazil prečudno
lepoto in veličastvo detetovo
in veliko veselje svojega
gosta sv. Antona. Ko je s
sveto radovednostjo gledal
v sobo, je videl, ko je dete
pokazalo sv. Antonu na vrata
in mu nekaj na uho pove¬
dalo. Grof je spoznal, da
ga dete vidi, ali ker je še
ostalo v sobi, je tudi on še
dalje gledal v sobo skozi

135

vrata, dokler ni Jezušček iz¬
ginil. Potem je sveti Anton
vrata odprl in zapazil grofa,
katerega je ponižno prosil,
da naj ne pove nobenemu
te prikazni dokler bo živel,
kar je grof tudi storil.

Molitev za daha ljubezni.

Sv. Anton, ki si Boga čez
vse ljubil in svojemu bliž¬
njemu v dušnih in telesnih
potrebah pomagal in še v
nebesih Bogu priporočuješ,
ki se tebi priporočajo, sprosi
mi duha prave ljubezni. Po
tvojem zgledu in po svojem
stanu bom Boga ljubil bolj
kakor vse druge reči in se

136

ga bal razžaliti z grehom,
bližnjemu pa bom pomagal
po svoji moči, ako sem tudi
sam vbog. Posebno pa si
bom prizadeval z molitvijo,
pokoro in z dobrim zgledom
peljati duše k Bogu, katere
je Kristus odkupil s svojo
predrago krvjo. Tako upam,
da bom tudi jaz našel usmi¬
ljenje pred Bogom in prejel
plačilo onih, ki res Boga in
bližnjega ljubijo. Amen.

Dvanajsti torek ali nedelja.
I. Sv. Anton pri sv. očetu papežu.

Ker je bil sv. Anton pro-
vincijal, je moral zapustiti

137

Padovo in pregledavati še
druge samostane po Laškem.
Na svojem obiskovavnem
potovanju je prišel tudi na
laško Tirolsko v mesto
Trento. Pred postom leta
1230. je prišel v Mantovo,
kjer je končal svoje poto¬
vanje. V tem mestu je ostal
do velike noči, potem je šel
v Asiz na generalni kapitelj,
kjer so mu vzeli težko breme
provincijalata. Vzeli so mu
sicer težavno in zelo odgo¬
vorno službo, izvolili so pa
med drugimi tudi njega, ki
naj bi šli v Rim in pri pa¬
pežu poravnali neko redovno
zadevo. Pri tem kapiteljnu

138

je bil sv. Anton najmlajši, ali
neustrašen se je potegoval
za čisto spolnjevanje svetega
vodila. Pri papežu je dosegel
vse, za kar se je potegoval.
Zavoljo te redovne zadeve
je ostal v Rimu tri mesce,
pa ni lenobe pasel, temveč
pridno pridigoval in spove¬
doval. Papež Gregor IX. se
je težko ločil od njega; pri
odhodu mu je dal svoj apo¬
stolski blagoslov in ga na¬
govarjal, da naj pridiga po¬
vsod, kamorkoli ga bo vodil
Duh božji. Mesca listopada
je prišel drugič v Padovo, v
samostan svete Marije Velike,
kjer je čez sedem mescev

139

potem 13. rožnega cveta leta
1231. sveto umrl.

II. Posnemaj me v pravičnosti.

1. Sv. Anton Padovanski
ni imel nič posebnega na
sebi. Telesa je bil šibkega,
bolehen in za težko delo ni
bil. Zakaj so ga radi imeli
njegovi duhovni bratje in
drugi? Ker je bil pravičen
in dal vsakemu, kar mu je
šlo. Bogu je dal svoje srce,
ko mu je zvesto služil, greha
se varoval, dobro delal in
pobožno molil; ker je spo¬
štoval svoje starše in ubo¬
gal svoje predstojnike; ker
je bil hvaležen za prejete

140

dobrote, ker je revnim in
vbogim rad pomagal; ker
je vedno resnico govoril,
vaškemu dobro želel, rad
pomagal, dobrega imena ni
nobenemu vzel, še manj
pa kako reč ukradel.

Ob, kolikokrat sem pa jaz
nevošljiv, da je bližnji sre¬
čen in se mu dobro godi?
Kolikokrat sem že poželel
tuje reči, vzel, ako ne časnih
reči, pa vsaj dobro ime, z
dobrim imenom službo in
pošten zaslužek. Koliko je
že zdaj pogubljenih, ki so
se spovedovali, da so kradli,
drugim škodo delali, jemali
dobro ime, ukradenih reči

141

pa niso povrnili in škode
niso popravili, dasiravno so
večkrat obljubili, umrli so
in zdaj so pogubljeni. Ali
se ne more tudi meni taka
zgoditi? Ali ne bom dajal
vsakemu, kar mu gre? Va¬
roval se bom, da ne bom
kradel, škode delal, goljufal
pri meri, nemarno delal, pre¬
velikih obresti tirjal. S Ca-
hejem bom povrnil četvero,
ako sem koga ogoljufal.

2. vSv. Anton pa ni delal,
da bi ga drugi ljudje hva¬
lili in častili in za svetega
imeli. Zakaj, če bi delal za¬
voljo drugih ljudi, bi ne bil
pravičen pred Bogom. Jezus

142

Kristus namreč sam pravi:
„Ako ne bo obilnejša vaša
pravica, kakor pismarjev in
farizejev, ne pojdete v ne¬
beško kraljestvo. “ (Mat. 5,
20.) Farizeji pa so zato mo¬
lili, se postili in miloščino
delili, da so jih drugi videli,
hvalili in za pravične imeli.
Sv. apostelj Pavel piše: „Če
bi se ljudem dopadel, bi ne
bil Kristusov služabnik. “
(Gal. 1, 10.)

Jaz sem pa do zdaj ravno
nasprotno delal. Govoril sem
o duhovnih rečeh, da so me
drugi imeli za učenega in po¬
božnega. Ponižnega sem se
delal, da bi me drugi za po-

143

nižnega šteli. Ako sem kaj
dobrega storil, sem precej
želel, da bi drugi zvedeli in
me pohvalili. In ako so
drugi molčali, sem sam začel
praviti, kaj sem že storil,
pretrpel. Ako so druge po¬
hvalili, mene pa ne, sem bil
žalosten in nevoščljiv. Vest
mi očita, da sem delal veliko
bolj zavoljo ljudi, kakor pa
Bogu v čast, in zato se prav
lahko bojim, da sem že pre¬
jel svoje plačilo od ljudi,
pri Bogu pa ne bom imel
plačila s farizeji, o katerih
je Kristus rekel: „Resnično,
povem vam, prejeli so svoje
plačilo. “ (Mat. 6, 2.)

144

Zgled.

Neki novinec je postal
mlačen in se naveličal samo¬
stanskega življenja. Skrivaj
je šel v sobo sv. Antona Pa-
dovanskega in mu ukradel
bukve v katerih je sv. Anton
psalme prav lepo razložil,
ter zapustil samostan. Ko
je zvedel sveti Anton, da
mu je novinec ukradel raz¬
lago psalmov, je bil žalo¬
sten, posebno pa zavoljo
greha, s katerim je novinec
Boga razžalil in sebe po¬
stavil v nevarnost večnega
pogubljenja. Sveti Anton je
prosil Boga, naj bo usmiljen

145

z nesrečnim novincem, ukra¬
dene bukve pa naj mu nazaj
dobi. Bog je uslišal njegovo
prošnjo. Ko je hotel ubežati
tat z ukradenimi bukvami
čez most, se mu je prikazal
strašen mož s sekiro v roki
in zavpije: „Nazaj, nesreč¬
než! povrni, kar si ukradel,
če ne, te ubijem in v vodo
vržem. “ Mladenič ves pre¬
plašen zbeži nazaj v samo¬
stan; gre k sv. Antonu in ga
odpuščenja prosi. Svetnik
mu je vesel odpustil. Ako
izgubiš kako stvar, dušni
mir, potrpežljivost . . . pri-
poročuj se sv. Antonu.

Sv. Anton.

10

146

Molitev za čednosti krščanske pra¬
vičnosti.

Sveti Anton, prelepa po¬
doba krščanske pravičnosti,
ki si dal Bogu svoje srce,
ljudem pa si pomagal, pa
ne da bi te hvalili in častili,
ker nisi hrepenel po prazni
časti, izprosi mi milost, da
bom tudi jaz dal svoje srce
Bogu, da bom pravičen slu¬
žabnik pravičnega Boga,
pravičnost ljubil v vseh re¬
čeh, molil in dobro delal,
pa ne zavoljo ljudi, in živel
kakor zahteva krščanska
pravičnost in nikdar ne zašel
z njene poti. Amen.

147

Trinajsti torek ali nedelja.

I. Sv. Anton umrje in je med
svetnike prištet.

Spomladi 1. 1231. je imel
sv. Anton zadnje postne pri¬
dige v Padovi. Težavno delo
v postnem času je močno
spodkopalo slabo zdravje
sv. Antona; izprevidel je, da
mora prenehati s pridiganjem
in spovedovanjem in se od¬
počiti na kakem samotnem
kraju. Zato je ponižno prosil
svojega provincijala dovolje¬
nja, da bi smel iti v Kampo
sampjero in tam preživeti ne¬
koliko dni v miru in premiš¬
ljevanju. Njegovabolezen,vo-

10 *

148

denica, jc bila vsak dan hujša;
na tem kraju mu je Bog raz¬
odel njegovo bližnjo smrt.
Sv. Anton je prosil svojega
tovariša Rogerija, da naj ga
pelje vmesto Padovo, v samo¬
stan Matere božje Velike, kjer
želi umreti. Ker seje Rogerij
bal, da bi sv. Anton na poti
umrl, se je ž njim ustavil v
Arčelu. V petek, 13. rožnega
cveta se je želel sv. Anton
spovedati; potem je prav po¬
božno prejel sveto popotnico
in se zamaknil. Ko se je za¬
vedel, je prosil, da naj mu po¬
delijo zakrament sv. posled¬
njega olja; potem je prosil
svoje duhovne sobrate, da naj

149

ž njim molijo spokorne psal¬
me. Ko so jih izmolili, je za¬
čel umirati; umrl je pa tako,
kakor da bi mirno in sladko
zaspal, v petek, okoli četrte
ure popoldne 13. rožnega cve¬
ta leta 1231, star 35 let in 10
mescev. Vsem se je zdel
mnogo mlajši kakor je bil v
resnici; zato ga slikajo na
podobah zelo mladega fran¬
čiškana, ki ima v desnici belo
lilijo, v levici pa drži dete
Jezuščka. Papež Gregor IX.
ga je prištel med svetnike
30. maja 1.1232. na binkoštno
nedeljo, prvo leto po njegovi
sveti smrti. Telo sv. Antona
je strohnelo, ostale so samo

ISO

kosti, koža, lasje na glavi,
zobje in jezik. Jezik je še ved¬
no rdeč kakor živega in zdra¬
vega človeka in ga kažejo v
njegovi veličastni cerkvi v
Padovi.

11. Posnemaj me v stanovit-

■,*,« nosti!

1. Sv. Avguštin pravi, da
ni nobena milost kristjanu
tako potrebna kakor milost
stanovitnosti. Zakaj ta milost
ima v sebi vse druge, brez
nje pa vse druge milosti nič
ne pomagajo. Kaj pomaga za¬
četi pobožno živeti, moliti,
pogosto prejemati svete za¬
kramente, razne pobožnosti

151

opravljati, pokoro delati, čez
nekaj dni pa vse zapustiti.
Juda Iškarijot je dobro začel,
ali slabo končal, ker ni ostal
stanoviten v dobrem. Kristus
ni obljubil, da bo zveličan,
kateri samo začne pobožno
živeti, greha se varovati in
delati dobro, temuč „kateri
pa obstoji (zvesto in stano¬
vitno dobro dela) do konca,
bo zveličan." (Mat. 10, 22.)
Hudobni duh se ne boji to¬
liko naših pobožnosti, po¬
kore, boji se samo naše sta¬
novitnosti. Zato celo nagiba
nekatere osebe, da se preob-
ložijo z molitvami, ker upa,
da jih bodo kmalu začele hitro

152

raztreseno opravljati, potem
pa opuščati. Mnogi so bili
včeraj goreči kakor belo že¬
lezo, danes so že mlačni, jutri
bodo pa mrzli. Tako pa ni
delal sv. Anton, temuč je sta¬
novitno do smrti opravljal
svoje molitve, pobožnosti in
pokoro. Uže od otročjih let
je rad molil in častil Mater
božjo in svojih pobožnosti ni
opuščal ne v bolezni ne na
misijonih; edina pokorščina
ga je nagnila, da je kaj spre¬
menil ali opustil.

Kako lepo me uči sv. An¬
ton, da naj stanovitno oprav¬
ljam svoje molitve, pobož¬
nosti in kar mi nalaga moj

153

stan, in to je zame najbolj
važno. Zakaj na tem lehko
visi moje zveličanje ali po¬
gubljenje. Ali, kolikokrat sem
že sklepal opravljati eno in
drugo molitev, pobožnost,
pokoro... ali kmalu sem se
naveličal in vse zapustil Od¬
pusti mi, o moj Bog, mojo ne¬
stanovitnost; pri prvi spovedi
se bom pogovoril s svojim
spovednikom glede molitev
in pobožnosti in kar mi bo
priporočal, bom zvesto iz¬
polnjeval.

2. Ako hočeš stanovitno
opravljati svoje pobožnosti,
glej najprej, da se ne boš
preobložil; ne nalagaj si bu-

154

tare, katere ne moreš nositi.
Drugič skrbi, da boš oprav¬
ljal svoje molitve zjutraj ko¬
likor moreš in ne odlašaj do
večera, ko si truden in zaspan.
Ne glej težav; začetek je na¬
vadno težak; hudobni duh
nam ga dela večjega kakor
je v resnici. Ne ravnaj se po
mlačnih in nemarnih, temuč
po sv. Antonu, katerega niso
mogli odvrniti od poklica ne
starši, ne sorodniki, ne svet,
ne hudobni duh. Z božjo po¬
močjo je premagal vse izkuš-
njave in težave in stanoviten
ostal v dobrem do smrti.

Kako srečen je zdaj sveti
Anton v nebesih, ki se je

155

zvesto in stanovitno varoval
greha in delal dobro na zemlji
do svoje svete smrti. Samo
36 let je trpelo vojskovanje in
zatajevanje, veselje je pa več¬
no v nebesih. Srečen bom tudi
jaz ne samo v nebesih, temuč
tudi že na žemlji, ako bom
posnemal sv. Antona v stano¬
vitnosti v dobrem. Da, po¬
snemal ga bom; varoval se
bom greha, vkaterega naj več¬
krat padem in natanko bom
opravljal dolžnosti svojega
stanu.

Zgled.

Hudobni duh je nekemu
frančiškanskemu novincu de¬
lal hude izkušnjave, da bi za-

156

pustil red. Ko je mislil novi¬
nec res zapustiti samostan, ga
je poklical k sebi sv. Anton,
vanj je dihnil in rekel: „ Prejmi
sv. Duha!“ Pri teh besedah
se je mladenič zgrudil na tla.
Sveti Anton ga je prijel in
vzdignil. Mladeničev obraz se
je nenavadno svetil; ko seje
zavedel, je povedal sv. An¬
tonu, da je bil zamaknjen v
nebesa. Po tej dogodbi, gani
več izkušal hudobni duh, da
naj zapusti red ovni stan, zvest
je ostal svojemu poklicu do
smrti. Tudi ti se priporočaj
sv. Antonu, kadar te hudobni
duh nagovarja, da opusti kako
pobožnost, ali izpremeni svoj
stan.

157

Molitev za stanovitnost.

Sv. Anton, ki si zvesto in
stanovitno služil Bogu in svo¬
jemu poklicu stanoviten ostal
do smrti, izprosi mi pri Bogu
milost v stanovitnosti, da se
bom mogel z božjo pomočjo
stanovitno do smrti varovati
greha, posebno pa tega (ime¬
nuj ga), vestno in natančno iz¬
polnjevati dolžnosti svojega
stanu, pobožno opravljati
svoje molitve, vredno preje¬
mati svete zakramente in
tako doseči večno zveličanje.
Amen.

Pobožnost devet torkov

r čast sretemu Antona Padovanskemu.

Za to pobožnost, ki pa nima od¬
pustkov, lahko vzameš vsak torek pre¬
mišljevanje iz pobožnosti trinajst torkov,
ali moliš responzorij ali venček v čast
sv. Antonu, ali pa sledeče molitve.

Molitev k sv, Antonu Padovan-
skemu za devet torkov. 1 )

O mogočni pomočnik v
vsaki potrebi, sv. Anton Pa-

>) Molitev k sv. Antonu z darovanjem
in k Jezuščku v naročju sv. Antona z da¬
rovanjem so iz P. Oaudentius Guggen-
bichler, Ablass- und Bruderschaftsbuch,
II. B. 1873. ~ ' !

159

dovanski, ker že toliko ljudi
hvali tvojo pomoč, ki so bili
uslišani in potolaženi v svo¬
jih potrebah, ko so opravljali
pobožnost devet torko v.Tudi
jaz hočem opravljati pobož¬
nost devet torkov. Bogu in
tebi v čast. Po neskončnem
Jezusovem zasluženju in po
tvoji verni pomoči in mogoč¬
ni priprošnji upam, da bom
potolažen v svoji potrebi. Po¬
nižen klečim pred tvojo po¬
dobo, kolikor morem po¬
božno jo obiščem in z dolž¬
nim spoštovanjem častim in
tvoje mogočnepomočiin pri¬
prošnje prosim. Trdno za¬
upam v te, o moj ljubi sveti

160

Anton, in ne dvojim ali mi
moreš in hočeš pomagati; za¬
kaj ti mi boš gotovo pomagal,
ker si zelo dobrotljiv in ker
si bil na zemlji tako zvest
služabnik božji, zdaj pa v ne¬
besih tako velik prijatelj Kri¬
stusov, da te posebno ljubi in
časti in ti ne odreče nobene
prošnje. Ako je reč, katero
prosim, dobra in po božji
volji, ne dvojim, da ne bi pri¬
nesel pred sedež božji moje
prošnje in prejel, kar prosim,
Ako pa ni po božji volji, in
ne v zveličanje moje duše,
kar prosim, ne želim prejeti
reči, katero prosim, temuč
namestu nje izprosi mi pri

161

Bogu drugo, ki bo v moje
zveličanje.

Usliši me torej, o moj ljubi
sv. Anton, in potolaži v moji
potrebi. Milostno sprejmi
mojo molitev in moja goreča
prošnja naj do tebe pride. Daj,
da bo presunilo in omehčalo
moje vzdihovanje in solze
tvoje usmiljeno srce. Ne do¬
pusti, da bi bil osramočen v
svojem trdnem zaupanju in
da bi tebe in mene zasmeho¬
vali tvoji sovražniki, rekoč:
„Kje je tedaj tvoje zaupanje,
ko si se zanašal na sv. An¬
tona? Lepo te je uslišal in
potolažili Tezasmehovavce
boš osramotil, sv. Anton; ko

11

Sv. Anton.

162

boš uslišal mojo prošnjo,
jim bošpokazal, da sem prav
storil, ker sem zaupal na te
in da prejmejo po tebi pomoč
in tolažbo, ki te prosijo v
svojih potrebah. — Prosim
te tedaj, o častitljivi svetnik,
pa bolj zavoljo tvoje časti,
kakor svoje koristi, usliši
mojo prošnjo in izprosi mi
pri Bogu, kar želim. Usliši
me že vendar, da se bo tvoja
hvala še bolj širila po svetu
in tvoja mogočna pomoč še
bolj slavljena in da te bodo
tvoji služabniki in služabnice
še bolj ljubili in častili, na-
sprotniki pa pobožnosti tvo¬
jih torkov še bolj osramočeni.

163

Ne glej, o sv. Anton, če
sem vreden uslišan biti, te-
muč glej, kako vreden si ti
meneuslišati in potolažiti. Oh,
ne spominjaj se, da sem toli¬
kokrat razžalil svojega naj¬
višjega Boga tebe, njegovega
prijatelja, temuč glej. kako
zdaj vse svoje grehe resnično
obžalujem in trdno sklepam
jih nikdar več ne storiti. Ne
zavrzi tedaj mojega skesa¬
nega srca, katerega tudi pra¬
vični Bog ne zaničuje in
zametava. Dasiravno sem
velik grešnik, vendar nimaš
vzroka mene zavreči, temveč
sprejeti in uslišati, da bo
večja tvoja hvala in tvoja

n*

164

čast pred svetom, ko bodo
namreč zvedeli ljudje, da si
uslišal in potolažil tudi mene
največjega grešnika. Vsi, po¬
sebno pa še jaz bomo o
čudežih govorili, kako do¬
brotljiv svetnik si, ker tudi
hudobneža ne zavržeš, tem¬
več ga milostno sprejmeš,
ko pride k tebi skesan.

Spomnim te še, da si ti
sam začetnik pobožnosti
devet torkov, ko si že to¬
likim tako hitro in večkrat
čudovito pomagal, ki so v
svojih potrebah opravljali
pobožnosti devet torkov. To
mora izpodbujevati vse sti¬
skane, da začnejo to pobož-

165

nost z velikim zaupanjem.
Tudi jaz sem začel obisko¬
vati tvojo sv. podobo devet
torkov, jo pobožno nada¬
ljujem in trdno upam, da
bom uslišan. Tvojo prijazno
podobo, na kateri imaš v
naročju preljubo dete Je-
zuščka, obiskujem poln go¬
reče ljubezni. Klečeč in
s priklonjeno glavo molim
ljubo dete Jezuščka, kate¬
rega si ti na zemlji tako
nežno in spoštljivo objemal,
tebe pa prosim, da ga tudi
v mojem imenu moliš in mu
izročiš mojo slabo pobož¬
nost. Razodeni mu mojo
željo, povej mu mojo po-

166

trebo, ki teži moje žalostno
srce. Prosi presladko dete
jezuščka zame, svojega ver¬
nega častivca in mi izprosi
milost, zavoljo katere oprav¬
ljam pobožnost devet torkov.
O prosi in ne nehaj prositi,
dokler mi ne izprosiš zaže-
ljene milosti. Ko bom pa to
milost prejel, tudi jaz ne bom
nehal se ti presrčno zahva¬
ljevati in tvojo hvalo vsem
ljudem oznanjevati. Amen.

Darovanje te molitve.

Zdaj sem izlil svoje srce
pred teboj, o sv. Anton,
tvojo podobo sem obiskal,
počastil in svojo molitev

167

pred njo opravil. Zdaj ti
toplo priporočim svojo ne¬
vredno molitev. Zedinim jo
s vsemi molitvami, katere
si ti opravljal na zemlji, in
katere se opravljajo tebi v
čast. Vse te zvežem v šopek
in ga položim v prsno rano
Jezusovo, v ljubezni goreče
srce tvojega sladkega deteta
Jezuščka; od njegove božje
ljubezni vžgane in z njegovo
rožnato krvjo oškropljene,
ti jih poklonim z dolžnim
spoštovanjem v tvojo večjo
čast in da boš uslišal mojo
gorečo prošnjo. Vzemi jo
tako ljubeznivo, moj verni
prijatelj, kakor ti jo izročim

168

in naj ti bo tako dopadljiva,
kakor da bi ti jo izročil naj¬
bolj pobožni človek. Amen.

Molitev k deteta Jezuščku v naročju
sv. Antona Padovanskega:

(ob devetih torkih pred podobo sv. An¬
tona Padovanskega.)

O ti sladka ljubezen mo¬
jega Srca, najljubše dete Je-
zušček, molim te v rokah
tvojega vernega služabnika
Antona; rad bi ti izkazal
svojo ljubezen tako goreče,
kakor sv. Anton na zemlji.
Spomnim te zveste ljubezni
in prijateljstva, katero si
imel ž njim, ko je še na
zemlji živel, da si se po-

169

nižal prikazati se mu v po¬
dobi deteta in se pustil pe¬
stovati v njegovih rokah in
delati s teboj, kakor je hotel.
O res velika milost! o res
zvesta ljubezen. Brez dvojbe
je moral biti sv. Anton tvoj
dober prijatelj, ker si mu
izkazal to posebno milost,
katero si odrekel mnogim
drugim velikim svetnikom.
Brez dvojbe si mu takrat
podelil toliko milosti, da jih
je sam imel celo svoje živ¬
ljenje v obilnosti in jih je
mogel še drugim deliti. Da
spozna ves svet to njemu
skazano milost, si hotel, da
te slikajo v podobi majhnega

170

deteta v naročju sv. Antona
in te tako moramo ž njim
častiti. Zato pokleknem pred
teboj, o moj Jezus, in te ča¬
stim v naročju sv. Antona.
Tvojo podobo častim ravno
tako, kakor da si res tukaj.
Pozdravim te, o moj Jezus
in pripognen te molim. O
moje preljubeznivo dete Je-
zušček, tega ne delam samo
v svojem imenu, temuč tudi
v imenu sv. Antona in vseh
angeljev in svetnikov; tako
bi te rad molil, častil in
ljubil celo večnost. — Zdaj
si upam razodeti svojo po¬
trebo in položiti pred tebe,
kar me na srcu teži. Zdaj

171

opravljam pobožnost devet
torkov in trdnoupam, da bom
prejel po tvoji neskončni do¬
brotljivosti in po priprošnji
sv. Antona, kar prosim. Ker
se pa nisem upal zavoljo
svoje nevrednosti k tebi priti,
sem poslal k tebi v prejšnji
molitvi sv. Antona, ki bo
namestu mene prosil z ve¬
likim zaupanjem, in sem ga
prosil, da naj ti razodene in
priporoči mojo potrebo. V
ti molitvi se pa drznem tebe
samega nagovoriti in v imenu
sv. Antona prositi, da uslišiš
mojo prošnjo. — Zato te
molim, o preljubeznivo dete
Jezušček, po tvoji neskončni

172

dobroti in milosti me poslu¬
šaj in v moji potrebi tolaži.
Po ljubezni, s katero si ljubil
in še zdaj ljubiš v nebesih
sv. Antona, te prosim, usliši
mojo prošnjo in p olajšaj moj
križ. Po ljubezni, s katero si
kakor dete ljubil svojo pre¬
ljubo mater, te prosim usliši
mojo prošnjo in reši me moje
velike nadloge. Po tvoji ne¬
skončni ljubezni, s katero
ljubiš od vekomaj svojega
nebeškega Očeta in sv. Duha
in boš ljubil na večne čase,
milostno me usliši, in daj, da
bom srečno končal pobož¬
nost devet torkov.

173

Ako pa veš po svoji ne-
zapopadljivi modrosti, da bi
bilo na potu mojemu zveli¬
čanju ali pa mojim bližnjim,
daj mi namestu tega drugo
milost. Trdno upam, da bom
gotovo dosegel, kar prosim,
ker vem, da je tvoja dobrot¬
ljivost neskončna in pre-
srčno želiš deliti svoje mi¬
losti. Da, ti še celo zahtevaš,
da naj prosimo tvoje milosti
in da bi še rajši prosili, nas
opominjaš, ko praviš: »Pro¬
site in bote prejeli. Iščite in
bote našli; trkajte in se
vam bo odprlo." Po ti ob¬
ljubi spodbujen, te prosim
in ne dvojim, da ne bom

174

prejel; iščem in ne dvojim,
da ne bom našel; trkam in
ne dvojim, da se mi ne bo
odprlo. Da bom pa še bolj
goreče prosil in te prej na¬
gnil, da mi boš izpolnil mojo
željo, bom trikrat prav po¬
božno izmolili molitev, ka¬
tero si ti sam nas učil mo¬
liti in po tebi jo bom po¬
slal tvojemu nebeškemu
Očetu.

Izmoli tri očenaše in Ceščenamarije.

Darovanje te molitve.

Zdaj sem končal svojo mo¬
litev, kolikor sem mogel po¬
božno, o moje sladko dete
Jezušček, in svojo srčno željo

175

ponižno in s zaupanjem raz¬
odel. Zdaj ti jo izročim z
dolžnim spoštovanjem in te
prosim po tvoji veliki do¬
brotljivosti, da jo blago¬
voljno sprejmeš. Svojo mo¬
litev združim s tvojo mo¬
litvijo in z molitvami vseh,
ki so te kdaj prosili kake
reči in izročim to pobož¬
nost tvojemu svetemu Srcu,
v večjo hvalo presvete Tro¬
jice in vse nebeške vojske.
Upam tedaj, da ti bo pri¬
jetna molitev in te nagnila,
da jo boš uslišal. To mi do¬
deli Bog Oče in Sin in sveti
Duh. Amen.

176

Responzorij.

Videti želiš li čudo ?

Smrt, bolezen z zmoto vred,
Satan, gobe in vse hudo
Grč, da se ne zna več sled.

Morja strašno moč prižene,

Z rok verige razdrobi,

Ud zgubljen, reči zgubljene
Mladi, stari spet dobi.

In nevarnosti zbežijo,

Zginja tudi revščina;

Vslišani naj govorijo,

Pričaj, mesto Padova!

Morja strašno moč prežene,

Z rok verige razdrobi;

Ud zgubljen, reči zgubljene
Mladi stari spet dobi.

Čast bodi Očetu in Sinu in
sv. Duhu.

Morja strašno moč prežene itd.

177

J.  Prosi za nas, sv. Anton!

R. Da bomo vredni obljub
Kristusovih!

Molimo ! Tvojo cerkev, o
Bog, naj svetega Antona,
tvojega spoznavavca, po¬
božni spomin razveseljuje,
da bo z duhovnimi pomočki
vedno zavarovana in enkrat
večno veselje uživati zaslu¬
žila. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

Papež Pij IX. je podelil vsem ver¬
nim 100 dni odpustka, kadar pobožno
in skesanega srca molijo ta slavospev
ali responzorij; popolni odpustek pa
enkrat v mescu, ako ga molijo celi
mesec, se spovedo, pristopijo k sv. ob¬
hajilu in v cerkvi nekoliko zmolijo (vsaj
5 ali 6 očenašev, češčenamarij in čast
Očetu) po namenu sv. očeta papeža.
(Pij IX, 25. januarja 1856.)

Sv. Anton.

12

178

Venček molitvic v čast sr. Antona
Padovanskemu.')

Sv. Anton se ne naveliča
prositi deteta Jezuščka za
svoje častivce v njih dušnih
in telesnih potrebah. Že od
davnih časov so njegovi
verni častivci neprenehoma
se zahvaljevali in mu svojo
ljubezen izkazovali. Zelo
stara, Slovencem pa še ne¬
znana pobožnost je venček
molitvic v čast svetemu An¬
tonu ; ta venček molitvic
obstoji iz trinajst prošenj,

') Iz St. Francisci -Glocklein XXI. J.
Seite 215.

179

katere se nahajajo v respon-
zoriju: „Glej če iščeš čude¬
žev. “ Te prošnje premišljuj,
kakor skrivnosti svetega rož¬
nega venca in pri vsaki proš¬
nji izmoli očenaš, češčena-
marijo in čast bodi Očetu.

1. Sv. Anton, ki mrtve obu¬
jaš, prosi za vse kristjane, ki
umirajo in za naše drage
rajne. Oče naš, češčena Ma¬
rija, čast bodi Očetu.

2. Sv. Anton, goreč ozna-
njevavec sv. evangelija, varuj
nas zmot sovražnikov božjih
in prosi za sv. cerkev in
njenega poglavarja (sv. očeta

12 *

180

papeža). Oče naš, češčena
Marija, čast bodi Očetu.

3. Sv. Anton, obvaruj nas
s svojo mogočno priproš¬
njo pri presvetem Jezusovem
Srcu nadlog, ki nas čakajo
zavoljo naših grehov. Oče
naš, češčena Marija, čast
bodi Očetu.

4. Sv. Anton, ki hudiče
izganjaš, daj, da bomo pre¬
magali njih zvijačo. Oče naš,
češčena Marija, čast bodi
Očetu.

5. Sv. Anton, lilija ne¬
beške čistosti, obvaruj in
čisti našo dušo in telo gob
greha. Oče naš, češčena Ma¬
rija, čast bodi Očetu.

181

6. Sv. Anton, ki bolnike
ozdravljaš, ozdravi bolne in
ohrani nam zdravje. Oče
naš, češčena Marija, čast
bodi Očetu.

7. Sv. Anton, varih po¬
potnikov, pelji tiste, ki so
v nevarnosti, v zavetje in
pomiri divje valove strasti,
ki pretijo na duši. Oče naš,
češčena Marija, čast bodi
Očetu.

8. Sv. Anton, ki rešuješ
jetnike, reši nas iz suženj¬
stva hudega duha. Oče naš,
češčena Marija, čast bodi
Očetu.

9. Sv. Anton, ki dobivaš
mladim in starim, da morejo

182

zopet svoje ude rabiti, ohrani
nam telesne in dušne moči.
Oče naš, češčena Marija,
čast bodi Očetu.

10. Sv. Anton, ki poma¬
gaš najti izgubljene reči, po¬
magaj, da bomo našli vse
reči, časne in tudi duhovne,
ki smo jih izgubili. Oče
naš, češčena Marija, čast
bodi Očetu.

11. Sv. Anton, Marijin va¬
rovanec, odženi od nas ne¬
varnosti, ki pretijo našemu
telesu in pa tudi duši. Oče
naš, češčena Marija, čast
bodi Očetu.

12. Sv. Anton, ki veš po¬
magati v vsaki potrebi, pridi

183

nam pomagat v naših po¬
trebah in dobi kruh in delo
tistim, ki te zanj prosijo.
Oče naš, češčena Marija,
čast bodi Očetu.

13. Sv. Anton, slavimo te
in se ti zahvaljujemo za
tvojo čudodelno moč in te
prosimo, varuj nas vse dni
našega življenja. Oče naš,
češčena Marija, čast bodi
Očetu.

Za sklep moli še responzorij z do-
tično molitvijo.

Molitev k sv. Antonu, ko ga prosiš
kake milosti.

Čudoviti sv. Anton, sla¬
ven po slovečih čudežih in
ker si bil vreden, da si držal

184

v svojem naročju dete Je¬
zusa, izprosi mi od njega
milost, po kateri srčno hre¬
penim. Ti si bil tako usmi¬
ljen z vbogimi grešniki! Ne
glej na grehe tega, ki te
prosi, temveč na slavo božjo,
ki bo vnovič povečana po
tebi, in na zveličanje moje
duše, ki je v zvezi s proš¬
njo, ki ti jo tako goreče pri¬
poročam. V znamenje moje
hvaležnosti naj bo mala mi¬
loščina, ki ti jo podarim za
pomoč vbogim, s katerimi
naj enkrat dosežem po mi¬
losti Jezusa Odrešenika in
in po tvoji priprošnji ne¬
beško kraljestvo. Amen.

185

Za to molitev je podelil 6. majnika
1899 papež Leon XIII. odpustek 100 dni,
ki se more dobiti enkrat na dan.

Molitev k sv. Antonu, ko se mn za=
hvaljuješ za prejeto milost.

Sloveči čudodelnik, oče
vbogih! Ti, ki si našel na
čudoviten način skopega
človeka srce med zlatim de¬
narjem zakopano, ker si pre¬
jel od Boga srce, ki rado
tolaži potrebne, Ti, ki si iz¬
ročil naše prošnje Gospodu
in zadobil, da jih je milostno
uslišal; v znamenje naše hva¬
ležnosti sprejmi miloščino,
katero položimo pred tvoje
noge, vbogim v pomoč; ob
enem naj koristi njim in

186

nam. Enim in drugim pridi
na pomoč s svojo navadno
dobrotljivostjo v časnih po¬
trebah, še bolj pa skrbi za
naše dušne potrebe zdaj in
na našo smrtno uro Amen.

Kdor pobožno izmoli to molitev,
prejme 100 dni odpustka enkrat na dan.
Leon XIII. 13. julija 1896)

Jutranja molitev.

Ko se zbudiš in je že čas vstati, reci:

Jezus, Marija in sv. Jožef,
vam podarim svojo dušo
in telo.

Ko vstajaš in se oblačiš, reci:

V imenu f Očeta in f
Sina in svetega f Duha.
Amen. V imenu našega Go¬
spoda Jezusa Kristusa vsta-

187

nem. On, ki me je odrešil
s svojo predrago krvjo, naj
me f blagoslovi, vodi in
hudega varuje; pri vsakem
delu naj me podpira in pri¬
pelje po tem revnem življe¬
nju v večno življenje. Amen.

Ko si se oblekel, poklekni in počasti
Boga:

Verujem, da si tukaj res¬
nično pričujoč, o moj Bog;
z vsemi angelji in svetniki
v nebesih in pobožnimi na
zemlji molim in hvalim tebe
svojega Stvarnika, Odreše¬
nika in Posvečevavca.

Zahvali Boga:

Zahvalim te, o moj Bog,
za vse prejete dobrote, po-

188

sebno pa, da si me nocoj
obvaroval vsega hudega na
duši in telesu in mi doživeti
dal nov dan, katerega mo¬
rem porabiti v tvojo čast
in slavo in v svoje zveli¬
čanje. O koliko ljudi si po-
poklical nocoj s tega sveta
na sodbo in si jih more¬
biti zavrgel na večne čase,
ki te niso tolikokrat in tako
zelo žalili, kakor jaz, meni
si pa prizanesel in si mi še
celo dal nov dan, da se mo¬
rem s teboj spraviti z dobro
spovedjo in te prejeti v za¬
kramentu presv. RešnjegaTe-
lesa. Iz vsega srca te zahvalim
za vse te milosti in dobrote.

189

Napravi dober namen po sv. Leonardu
Portomavrišljem:

„0 moj večni Bog, pred
tvojim neskončnim veličast¬
vom klečč te ponižno mo¬
lim in ti darujem vse svoje
misli, besede in dejanja tega
dne in vse namerjam storiti
iz ljubezni do tebe, v tvojo
čast, da bi izpolnil tvojo
božjo voljo, tebi služil, tebe
hvalil in častil, da bi bil raz¬
svetljen v skrivnostih svete
vere, da bi si zagotovil svoje
zveličanje, dosegel tvoje us¬
miljenje in zadostil božji
pravici za svoje tako mnoge
in tako velike grehe, da du¬
šam v vicah pomagam in

190

zadobim milost pravega spre¬
obrnjenja vsem grešnikom; z
eno besedo, vsako reč ho¬
čem danes storiti v zvezi
najčistejšega namena, kate¬
rega sta imela v življenju
Jezus in Marija in vsi svet¬
niki v nebesih in vsi pra¬
vični na zemlji. O, da bi
mogel z lastno krvjo pod¬
pisati ta dobri namen! Rad
bi ga ponovil tolikrat vsak
trenotek, kolikor trenotkov
bo v večnosti. Sprejmi, o
moj ljubi Bog, ta moj dobri
namen, podeli mi svoj sveti
blagoslov z delavno milostjo,
da več ne storim nobenega
smrtnega greha ves čas svo-

191

jega življenja, posebno pa
danes ne, ko želim in sem
sklenil udeležiti se vseh od¬
pustkov, katerih morem, in
biti pri vseh mašah, ki bodo
danes opravljene po celem
svetu in vse darujem dušam
v vicah, da bodo rešene svo¬
jih kazni. Amen.“

Kdor skesan in pobožno moli to
molitev, prejme enkrat na dan 100 dni
odpustka; kdor jo pa moli vsak dan
celi mesec, prejme popolni odpustek v
mescu, ako se spove, obhaja in v cerkvi
pobožno izmoli vsaj pet ali šest oče-
našev, češčenamarij in čast bodi Očetu
po namenu sv. očeta papeža. (Pij IX.
6. sept. 1867.)

Sklep.

Iz ljubezni do tebe, o moj
ljubi Jezus, sklenem danes

192

opraviti sveto spoved, pri¬
stopiti k svetemu obhajilu
opraviti pobožnost trinajst
torkov v čast sv. Antonu
Padovanskemu, natančno in
vestno opravljati dolžnosti
svojega stanu, varovati se
vsakega smrtnega greha, po¬
sebno pa tega (imenuj ga...) in
in se vaditi v ti meni tako
potrebni čednosti (imenuj jo ...).

Prošnja.

Ker sem že velikokrat ob-
ljuboval in trdne sklepe de¬
lal, da se bom poboljšal,
pa se vendar nisem, zato mi
pomagaj in podpiraj, o moj
Bog, da se bom vsaj danes

193

hudega varoval, dobro de¬
lal, svoje dolžnosti vestno
opravljal in tako današnji
dan srečno preživel.

Tudi tebi se priporočam, o
moja ljuba Mati, presv. devica
Marija, tvojemu deviškemu
ženinu sv.Jožefu, svojemuan-
gelju varihu, tebi sv. Anton
Padovanski,invam moji pri-
prošnjiki v nebesih prosite
zame, varujte me in vodite
po pravem potu v nebesa, da
bom enkrat z vami presv.Tro-
jico gledal in častil. Amen.

Oče naš. Češčena Marija.

Blagoslovi naj me vsega-
mogočni Bog f Oče f Sin
in sveti f Duh. Amen.

Sv. Anton.

13

194

Ako skesan in pobožno izmoliš vsako
jutro: Češčena bodi kraljica, z dotičnima
vrsticama in odgovoroma, zvečer pa:
Pod tvojo pomoč, prejmeš 100 dni od¬
pustka; ako pa vsak dan v mescu, še
popolni odpustek dve nedelji v mescu,
vse Marijine praznike, na praznik vseh
svetnikov in na zadnjo uro, ako še
opraviš spoved, pristopiš k sv. obha¬
jilu in v cerkvi izmoliš pet- ali šestkrat
Oče naš Češčena Marija in čast Očetu,
po namenu sv. očeta papeža. (Pij VI.
5. apr. 1786.)

Češčena bodi, kraljica,
mati milosti, življenje, slad¬
kost in upanje naše, bodi če¬
ščena! K tebi vpijemo izgnani
Evini otroci; k tebi zdihu¬
jemo žalostni in objokani v
tej solzni dolini. Obrni toraj,
naša pomočnica, svoje mi¬
lostljive oči v nas in pokaži
nam po tem revnem živ-

1 «

ljenju Jezusa, blagoslovljeni
sad svojega telesa; o mi¬
lostljiva, o dobrotljiva, o
sladka devica Marija.

f.  Dovoli, naj te hvalim,
o sveta Devica.

O. Daj mi moč zoper so¬
vražnike svoje.

J.  Hvaljen bodi Bog v
svojih svetnikih.

O. Amen.

Pripravljanje za sv. spoved.

Namen.

O neskočno usmiljeni Bog,
ker nečeš, da bi se grešnik
pogubil, temveč, da se izpre-
obrne in zveliča in si zato
postavil zakrament sv. po-

13 *

196

kore, zato si upam k tebi
priti, zakrament sv. pokore
prejeti in se s teboj spraviti.

Prošnja.

Ker pa brez tvoje pomoči
nič ne morem, zato te po¬
nižno prosim, razsvetli me
zdaj, da se bom mogel spom¬
niti vseh svojih storjenih
grehov, spoznati njih število,
velikost in hudobijo, jih za¬
ničevati in iz srca sovražiti,
obž do vati in se poboljšati
in tako vredno prejeti zakra¬
ment sv. pokore.

Nato izprašuj svojo vest od zadnje
dobro opravljene spovedi, in sicer tako,
kakor da bi bil pri spovedi zadnjikrat
v svojem življenju.

•197

Kesanje in trdni sklep.

O moj Bog, kaj sem delal
s svojimi grehi? Žalil in na
maščevanje sem dražil tebe,
svojega Boga, največjo mi¬
lost in dobroto, katerega bi
moral ljubiti bolj, kakor vse
druge reči na zemlji. Zdaj te
ljubim in ljubiti te želim celo
večnost in ravno zato mi je
iz vsega srca žal. da sem
tebe z grehi žalil. O, da bi te
ne bil nikdar razžalil. Ali zdaj
se mi studijo vsi grehi, so¬
vražim jih in s tvojo po¬
močjo ne bom nikdar več
storil smrtnega greha; rajše
hočem vse pretrpeti tudi
umreti, kakor pa te še enkrat

198

vedč in hotč razžaliti s smrt¬
nim grehom, posebno pa še
s temi ne (imenuj jih . . .).

Prošnja.

O Marija, pribežališče greš¬
nikov, moj angelj varih, sveti
Anton Padovanski in vsi moji
priprošnjiki, prosite zdaj za
me, da bom dobro opravil
sveto spoved.

Nato kratko obudi tri božje čednosti
in pred križem reci ves skesan:

O Jezus, Sin živega Boga,
usmili se.

O moj Jezus, žal mi je, da
sem te z grehi žalil.

O usmiljeni Jezus, bodi
milostljiv meni vbogemu
grešniku.

Zahvala po sv. spovedi.

Zahvala.

0 neskončno usmiljeni
Bog, iz vsega srca se ti za¬
hvalim, da si meni, najbolj
nehvaležni stvari, naj večjemu
grešniku zopet prizanesel in
odpustilgreheinvečnokazen.
Zahvalim se ti, da si opral
mojo dušo madežev smrtnih
grehov in jo olepšal s po¬
svečujočo milostjo božjo. Na
večne čase naj bo češčena
tvoja neskončna dobrotlji¬
vost, o Jezus, da si postavil
zakrament sv. pokore in mu
podelil toliko moč Rad bi
se zdaj tako zahvalil, kakor

2C0

so se zahvaljevali sv. Marija
Magdalena, sveti Peter in
drugi, ki so postali iz velikih
grešnikov veliki svetniki;
ž njihovo zahvalo združim
svojo revno, blagovoljno jo
sprejmi.

Kesanje in trdni sklep.

Se enkrat obžalujem vse
svoje grehe in jih sovražim,
ker sem ž njimi tebe, svojega
Boga razžalil. Trdno sklenem
s tvojo sveto pomočjo nobe¬
nega smrtnega greha ne več
storiti, rajše umreti, kakor
pa tebe vedč razžaliti.

Zdaj se odloči, kako se boš varoval
velikih grehov.

201

Prošnja.

Ker me pa skušnja uči, da
sem slab. in dasiravno sem
že tolikokrat trdne sklepe
delal in obljuboval spoved¬
niku, sem vendar zopet in
zopet padel v stare grehe,
zato te prosim, o moj Jezus,
dajaj mi svojo pomoč, da se
bom mogel greha varovati
in resnično poboljšati.

Prosi zame, o Marija, moja
Mati, varuj me, ti moj angelj
varih in vi moji priprošnjiki,
da ne bom zopet padel v greh
in svojega Boga razžalil.

Naloženo pokoro opravi s skesanim
srcem in prav pobožno, in sicer tako, ka¬
kor ti jo je naložil spovednik; ko bi jo pa
pozabil, opravi jo, kadar se boš spomnil.

202

Pripravljanje za sv. obhajilo.

Večerno pripravljanje za
sv. obhajilo.

Kakor so hrepeneli očaki,
preroki in pobožni stare za¬
veze, videti tebe, svojega
Odrešenika, ravno tako hre¬
penim tudi jaz tebe prejeti,
o moj Jezus, jutri pri sve¬
tem obhajilu. Rad bi se tako
pripravil in te tako goreč
prejel, kakor so te prejemali
tvoji svetniki in svetnice in
te še prejemajo pobožne
duše, tvoje neveste na zemlji.
Žal mi je, da sem te z grehi
žalil, ali vse obžalujem in
trdno sklenem s tvojo po¬
močjo, da bo ta spoved in

203

sv. obhajilo začetek mojega
novega in svetega življenja.
Ze nocoj spravi iz mojega
srca vse, kar je zoprno tvojim
očem; očisti ga vseh madežev
in olepšaj ga z lepimi čed¬
nostmi. Spremeni me v no¬
vega človeka in preobleci me
v svatovsko obleko, da boš
našel vredno prebivališče v
mojem srcu in rad ostal v
njem vse dni mojega živ¬
ljenja na zemlji.

Jutranje pripravljanje za sveto
obhajilo.

Tri božje čednosti.

(Odpustek 7 let in sedemkrat po 40
dni, vsakikrat; kdor jih pa izmoli vsak
dan v mescu, prejme popolni odpustek

204

v mescu, ako se še spove, pristopi
k sv. obhajilu in moli v cerkvi po na¬
menu sv. očeta papeža vsaj 5 ali 6 oče-
našev, češčen^marij m čast bodi Očetu.
Benedikt XIII. 15. januarja 1728.)

Dejanje vere.'

Verujem v tebe, pravi, tro¬
edini Bog, Oče, Sin in sveti
Duh, kateri si vse ustvaril,
ki vse ohranjuješ in vladaš,
ki dobro plačuješ in hudo
kaznuješ. Verujem, da seje
Sin božji učlovečil, da nas
je s svojo smrtjo na križu
odrešil, in da nas sveti
Duh s svojo milostjo po¬
svečuje. Verujem in trdim
vse, kar si ti o Bog, raz¬
odel ter nam po sv. kato¬
liški cerkvi zapoveduješ ve-

205

rova ti. Vse to verujem, ker
si ti, o Bog, sam na sebi
resnica in torej ne moreš
ne goljufati, ne goljufan biti.
V tej veri hočem živeti in
umreti O Bog, pomnoži
mojo vero!

Dejanj e upanja.

Upam in trdno pričakujem,
o Bog, da mi boš po za-
služenju Jezusa Kristusa dal
večno zveličanje, katero si
obljubil vsem, ki izpolnju¬
jejo tvoje zapovedi. Zato tudi
upam od tebe cdpuščenje
svojih grehov in vse druge
milosti, katere potrebujem,
da si zaslužim večno zve-

20 j

ličanje. Vse to upam od tebe,
ker si vsemogočen, neskon¬
čno dobrotljiv, usmiljen in
zvest in toraj moraš in ho¬
češ izpolniti, kar si obljubil.
V tem upanju hočem živeti
in umreti. O Bog, potrdi
moje upanje!

Dejanje ljubezni.

O moj Bog! Ljubim te
nad vse, ker si naj večja do¬
brota in neskončno popolen
in toraj zavoljo samega sebe
vreden vse ljubezni. In ker
ljubim tebe, ljubim tudi svo¬
jega bližnjega, prijatelja in
neprijatelja in ga hočem lju¬
biti, kakor samega sebe. V

207

tej ljubezni do tebe hočem
živeti in umreti: rajši hočem
dati vse, kakor tebe tvojo
ljubezen s kakim grehom
izgubiti. O Bog, užigaj bolj
in bolj mojo ljubezen do tebe!

Kesanje.

O moj Bog! Studijo se
mi vsi moji grehi in res¬
nično želim, da bi jih ne bil
storil. Vem, kolike kazni sem
vreden in kako sem celo
izgubil nebesa in zaslužil
pekel. Zato obžalujem vse
svoje grehe in se jim od¬
povem za vselej. Se bolj
jih pa obžalujem zato, ker
sem v svoji veliki nehvalež-

208

nosti tebe, svojega Stvar¬
nika in naiboljšega Očeta,
neskončno in preljubeznivo
dobroto, manj cenil, kot
ustvarjene reči in sem s tem
tako hudo krivico storil tvo¬
jemu neskončnemu veliča¬
stvu. Trdno sklenem, svoje
življenje poboljšati, vseh gre¬
hov in tudi bližnjih prilož¬
nosti v greh skrbno se va¬
rovati in odslej tebi zve¬
stejše služiti. O Bog, daj
mi milost, da izpolnim ta
svoj sklep!

Ponižnost.

Kmalu bom pristopil k
tvoji sveti mizi, o moj Jezus,

209

in te prejel v zakramentu
presvetega Rešnjega Telesa.
Ali. kdo si ti in kdo sem
jaz? Ti si moj Bog, jaz sem
pa tvoja stvar, ki sem te
že velikokrat razžalil z gre¬
hom. Nisem vreden, da greš
pod mojo streho, v moje
srce, ker pa vabiš vse, ko
praviš: „Pridite k meni vsi,
kateri se trudite in ste oblo¬
ženi, in jaz vas bom poživil."
(Mat. 11.), da celo žugaš:
„Ako ne boste jedli mesa
Sinu človekovega in pili nje¬
gove krvi, ne boste imeli
življenja v sebi“ (Jan. 1,51).
zato te ubogam in si upam
pristopiti k svetemu obha-

14

Sv. Anton.

210

jilu. Še enkrat obžalujem vse
svoje grehe in preden prideš,
o moj ljubi Jezus, v moje
srce, izženi iz njega vse, kar
ti je zoprno in ga napolni
z lepimi čednostmi.

Hrepenenje.

Pridi tedaj, o moj Jezus,
v moje srce, ki po tebi hre¬
peni! Pridi in se ne zadr-
žavaj! O. da bi te mogel
tako pobožno in vredno pre¬
jeti, kakor so te prejemali
v sv. obhajilu tvojo presveta
Mati, aposteljni in kakor te
prejemajo še zdaj res po¬
božne in svete duše na zemlji.

211

Pridi, o moja tolažba, pridi
in posveti me!

Ko pokaže mažnik presveto Režnje Te¬
lo, reci tudi ti prav pobožno:

„Gospod, nisem vreden,
da greš pod mojo streho,
ampak reci le besedo in
ozdravljena bo moja duša.“

Zahvala po sv. obhajilu.

Ko si prejel presveto Režnje Telo, reci
prav pobožno:

Duša Kristusova, posveti me!
Telo Kristusovo, zveličaj me!
Kri Kristusova, napoji me.

V oda strani Kristusove, operi
me.

Trpljenje Kristusovo, potrdi
me.

O dobrotljivi Jezus, usliši me.

14 *

212

V svoje svete rane skrij me.
Od tebe ločiti se ne pusti me.
Pred hudim sovražnikom
brani me.

Ob uri moje smrti pokliči me.
In k tebi priti pusti me.

Da s tvojimi svetniki hvalim
te na vekov veke. Amen.

Vsakikrat 300 dni odpustka; ako
moliš po sv. obhajilu, prejmeš 7 let
in sedemkrat 40 dni odpustka; in ako
vsak dan izmoliš cel mesec, se moreš
udeležiti popolnega odpustka, v mescu,
ako še opraviš spoved, pristopiš k sv. ob¬
hajilu in izmoliš v cerkvi po namenu
sv očeta papeža vsaj 5 ali 6 očenašev,
češčenamarij in čast bodi Očetu (Pij. IX.
9. jan. 1854'.

Pozdravi Jezusa.

Ze si prišel v moje srce,
te že imam, o ženin moje

213

duše, in zdaj si moj in iaz
sem tvoj. Stokrat bodi po-
češčen, da si se tako ponižal
in prišel v moje srce. Molim
in častim te, svojega Go¬
spoda in Boga z Očetom in
svetim Duhom. Vzemi moje
srce v svoje posestvo in ga
nikdar več ne zapusti.

Zahvali se Jezusu.

Presrčno te zahvalim, o
moj Odrešenik, za tako ve¬
liko milost, da si prišel v
moje srce in me obiskal. Rad
bi te tako zahvalil kakor se
spodobi, kakor so te zahva¬
ljevali tvoja prečista Mati in
vsi svetniki, ki so zdaj v

214

nebesih in kakor se ti za¬
hvaljujejo na zemlji pobožne
osebe. Njim se pridružim
tudi jaz in ž njimi te hvalim,
častim in želim te častiti in
hvaliti celo svoje življenje
na zemlji in celo večnost v
nebesih.

Daruj Jezusu.

Ker si se ti meni vsega dal,
se spodobi, da se tudi jaz
tebi vsega dam. Podarim ti
vse, kar sem in kar imam,
svojo dušo in telo; spomin,
da se bom spominjal samo
tebe in tvojih milosti; pamet,
da bom mislil samo nate;
voljo, da bom hotel in želel

215

samo to, kar ti hočeš in
želiš, da bom ljubil tebe čez
vse, svojega bližnjega pa
kakor sam sebe. Vsega se ti
izročim in dam, delaj z
menoj, kakor se bo tebi
dopadlo, pripravljen sem
živeti, trpeti in tudi umreti,
ako je tvoja sveta volja.

Prosi Jezusa.

Ker si prišel v moje srce,
da bi vedno pri meni ostal,
in mi milosti delil, zato se
predrznem prositi te, o moj
Zveličar, pa ne častnih, niče-
murnih reči, bogastva, razve¬
seljevanja, te reči daj posvet¬
nim ljudem, kijih radi imajo,

216

meni daj veliko žalost čez
moje grehe, da jih bom res¬
nično obžaloval. Razsvetljuj
me, da bom vedno bolj
spoznaval, kako grd je greh
in kako ničemurn je svet.
Ustvari v meni novo srce,
ki se bo ravnalo po tvoji
sveti volji. Daj mi potrpež¬
ljivost, da bom mogel udan
v tvojo sv. voljo prenašati
bolezen, zaničevanje, težko
službo in druge reve in
nadloge, katere mi misliš po¬
šiljati. Dajaj mi svojo sveto
pomoč, da bom mogel ž njo
premagati vsako skušnjavo,
trpljenje in težavo; da se
bom mogel varovati tega

217

greha (imenuj ga), v katerega
največkrat padem; se vaditi
v tej Čednosti (imenuj je), ki
mi je tako potrebna. Raz¬
svetljuj me, da bom vedno
bolj spoznaval dolžnosti svo¬
jega stanu in jih tudi vestno
opravljal. Tvojega svčta po¬
trebujem v tej reči... Daj mi
milost, katere te prosim da¬
našnji torek, ko opravljam
pobožnost 13 torkov v čast
tvojemu služabniku, sv. An¬
tonu Padovanskemu. Daj, da
bom vedno vredno prejemal
svete zakramente, posebno
pa na zadnjo uro. Obvaruj
me nagle in neprevidene
smrti. Prosim te milosti, da

218

te bom ljubil in zvest ostal
v dobrem do smrti in srečno
umrl. Ravno te milosti
prosim za svoje stariše, brate,
sestre, sorodnike, dobrot¬
nike, prijatelje, gospodarje,
gospodinje in vse, ki se pri¬
poročajo meni v molitev in
za katere sem dolžan moliti.
Priporočim ti sv. očeta pa¬
peža, kardinale, škofe, maš-
nike, svojega spovednika,
redovnike in redovnice, du-
hovsko in deželsko go¬
sposko. Priporočim ti tudi
bolnike in ki njim strežejo,
umirajoče in vse, katere
misliš danes ali na današnji
dan poklicati s tega sveta

219

in kateri se hočejo sami
umoriti. Usmili se vdov in
sirot, vbogih in vseh, ki so
v skušnjavah, revah in nad¬
logah. Prosim te za grešnike,
da bi se izpreobrnili; mlačne,
da bi goreči postali; goreče,
da bi goreči ostali do smrti.
Priporočim ti še vse, ki
nevredno prejemajo svete
zakramente, nevernike, kri vo -
verce, razkolnike, sovraž¬
nike sv. cerkve, in osebe,
katere sem pohujšal in v
greh zapeljal. Varuj nas strele,
toče, ognja, povodnji, po¬
tresa in bolezni. Usmili se
tudi vbogih duš v vicah,
posebno pa tistih, ki trpijo

220

morebiti zavoljo mene, ali
pa od mene pričakujejo po¬
moči in ki so popolnoma
pozabljene.

Ko te kličejo domov dolžnosti tvo¬
jega stanu, se po poti in doma večkrat
spomni, kje si zjutraj bil in koga si
prejel. Ker se ne moreš zahvaljevati v
cerkvi, kakor bi rad, daruj Jezusu v
zahvalo svoja vsakdanja dela in opra¬
vila, kakor je delal sv. Alojzij, sv. Leo-
nard Portomavriški in drugi.

Sveta maša.

(Po sv. Leonardu Portomavriškemi

I. dol.

Od začetka svete maše do svetega
evangelija.

Kadar mašnik k oltarju pride, med
tem ko se prikloni in moli očitno spo¬
ved, tudi ti ob kratkem izprašaj svojo
vest, obudi pravo kesanje v svojem srcu
in prosi odpuščanja svojih grehov. Tudi
prosi pomoči svetega Duha in prečisto
Devico Marijo, da bi mogel, kolikor
mogoče, spoštljivo in pobožno biti pri
sveti maši. Da boš mogel plačevati štiri
velike dolge, razdeli sveto mašo na štiri
dele po naslednjem načinu.

V prvem delu, od začetka do evan¬
gelija, boš plačal svoj prvi dolg, ker

222

boš častil in hvalil veličastvo božje, ki
je vredno neskončne hvale. Zato se po¬
nižaj z Jezusom in v globoki ponižnosti
premišljuj svojo ničnost; pripoznaj od¬
kritosrčno, da si najrevniša stvar pred
tako neskončnim veličastvom in v tej
notranji in tudi zunanji ponižnosti (ker
imaš spodobno in skromno biti pri sveti
maši) reci:

„0 moj Bog, jaz te molim
in spoznavam za svojega Go¬
spoda in gospodarja svoje
duše. Pripoznavam, da imam
od tebe vse to, kar sem in
kar imam. Ali ker zasluži
tvoje naj višje veličastvo ne¬
skončno čast in udanost, jaz
pa sem vbožec in nikakor
ne morem plačati tolikega
dolga, zato ti darujem po¬
nižnost in udanost, katero
ti izkazuje Jezus na oltarju:

223

kar Jezus dela, to mislim tudi
jaz storiti; ž njim se poni¬
žujem pred tvojim veliča¬
stvom ; molim te v ravno
tisti ponižnosti, katero ti iz¬
kazuje Jezus. Srčno se ve¬
selim, ker ti daje za me lju¬
beznivi Jezus neskončno čast
in udanost.“

Na to se veseli, da se Bog neskončno
časti, in večkrat ponavljaj:

„Da, o moj Bog, veselim
se neskončne časti, ki pri¬
haja tvojemu veličastvu iz
te svete daritve; veselim se
in radujem, kakor znam in
morem. “ —

Ne bodi pa v skrbi, da bi molil ravno
s temi besedami; govori kakor te po-

224

božnost nagiblje ves zbran in zedinjen
z Bogom. Oh kako dobro boš plačal
tako svoj prvi dolg!

II. del.

Od evangelija do povzdigovanja.

V drugem delu, od evangelija do
povzdigovanja, boš poplačal svoj drugi
dolg Premisli na kratko svoje pregrehe
in boš videl svoje neskončno zadol-
ženje pri božji pravici; polem reci s po¬
nižnim srcem:

„Glej, o moj Bog, jaz sem
tisti izdajavec, ki sem se to¬
likokrat uzdignil zoper tebe.
Oh z žalostnim srcem in stu¬
dom sovražim vse, prav vse
svoje grehe: zanje ti daru¬
jem ravno tisto zadoščenje,
katero ti daje Jezus na oltarju.
Darujem ti vse Jezusovo za-

225

služenje, Krijezusovo, celega
Jezusa, Boga in človeka, ki
se za me zopet kakor daritev
daruje, ker je moj Jezus na
tem oltarju moj srednik, moj
zagovornik, in mi s svojo
predrago Krvjo, prosi pri
tebi odpuščenje. Družim se
z glasovi te predrage Krvi
in te prosim usmiljenja za
toliko mojih pregreh. Usmi¬
ljenja te prosi Jezusova Kri,
usmiljenja te prosi moje ža¬
lostno srce. Oh moj ljubi
Bog, ako te ne ganejo moje
solze, naj te ganejo \ zdih¬
ljaji mojega Jezusa. Zakaj
ne bi mogel prejeti za me
zdaj na oltarju tistega usmi-

15

Sv. Anton.

226

ljenja, katero je prejel na
križu za ves človeški rod?
Da, jaz upam, da mi boš
odpustil zavoljo te predrage
Krvi vse moje velike grehe,
katere bom obžaloval celo
svoje življenje do zadnjega
vzdihljaja."

Nato obudi zopet in zopet pravo in
živo kesanje; izlij vsa svoja čutila in
reci Jezusu, ne z jezikom ampak v
srcu:

„Moj ljubi Jezus, daj mi
solze svetega Petra, kesanje
svete Magdalene in obžalo¬
vanje vseh svetnikov, ki so
bili poprej grešniki, pozneje
pa pravi spokorniki, da prej¬
mem pri tej maši odpuščenje
vseh svojih grehov."

227

Tako v Bogu zbran večkrat vzdihni,
pa bodi gotov, da boš s tem popol¬
noma poplačal vse dolgove, katere si
si nakopal pri Bogu s toliko grehi.

III. del.

Od povzdigovanja do obhajila,

V tretjem delu, od povzdigovanja
do obhajila, premišljuj, koliko in kako
velikih dobrot si prejel od Boga. V za¬
meno teh dobrot mu daruj dar neskon¬
čne vrednosti, Telo namreč, in Kri Je¬
zusa Kristusa in povabi tudi vse an-
geije in svetnike, naj zahvalijo Boga za
nje namestu tebe, s temi ali podobnimi
besedami:

„0 moj preljubeznivi Bog,
tu sem, obložen z dobro¬
tami, navadnimi in poseb¬
nimi, katere si mi že dal in
katere si mi pripravljen da¬
jati zdaj in v večnosti. Vem,
da je bilo tvoje usmiljenje

15 *

228

z menoj neskončno in je še,
vendar sem ti pripravljen
poplačati vse do zadnjega
vinarja in zato, glej, to božjo
Kri in to predrago Telo, to
nedolžno klavno daritev ti
darujem po mašnikovih ro¬
kah iz hvaležnosti in v po¬
vračilo. Svest sem si, da mo¬
rem s to daritvijo, katero ti
darujem, zadosti poplačati
vse, kar si mi podaril. Zakaj
ta daritev je neskončne vred¬
nosti, več je vredna kakor
vsi darovi, katere sem prejel,
katere prejmem in jih bom
še prejel od tebe. O sveti
angelji in vsi sveti v nebe¬
sih, pomagajte mi zdaj, da

229

zahvalim svojega Boga in v
zahvalo za toliko milosti da¬
rujte mu ne samo to sveto
mašo, ampak vse, ki se zdaj
po celem svetu opravljajo,
da popolno povrnem nje¬
govi preljubeznivi dobrot¬
ljivosti tolike milosti, katere
sem od njega prejel in ka¬
tere mi misli dati zdaj in
na večne čase. Amen.“

O, kako draga bo našemu dobremu
Bogu taka presrčna zahvala! Kako mu
bo zadostila sama ta daritev, ki velja
več kakor vse druge daritve; zakaj ona
je neskončne vrednosti. In da boš laglje
vresničil te pobožne občutke, povabi
ves raj na pomoč; pokliči vse svetnike,
katere posebno častiš, pa jim reci iz
dna svojega srca:

O moji ljubi sveti patroni,
zahvalite dobrotljivega Boga

230

namestu mene, da ne bom ži¬
vel in umrl v nehvaležnosti.
Oh prosite ga, da vzame moje
dobro srce in se ozre na pre-
srčno zahvalo, katero mu pri
tej maši moj Jezus skazuje
za me.“

Naj ti pa ne bo dosti, da le enkrat
to izrečeš, ampak ponavljaj več in več¬
krat, potem pa si bodi svest, da boš
tako prav popolnoma poravnal ta svoj
veliki dolg.

IV. del.

Od obhajila do konca.

V četrtem delu, od obhajila do konca,
ko se mašnik v resnici obhaja, obhajaj
se tudi ti duhovno. Ozri se na Boga,
katerega imaš v svojem srcu in ga prosi
mnogo milosti z živo vero. Zakaj, vedi,
da je tudi Jezus združen ta čas*s teboj
in za te prosi in zato razširi svoje srce
in prosi, pa ne malovrednih reči, temuč

231

prosi velike milosti, ker je velika tudi
daritev njegovega božjega Sina, katero
mu daruješ, zato reci s ponižnim srcem:

„0 moj preljubeznivi Bog,
dobro vem, da nisem vreden
tvojih milosti, priznavam
svojo nevrednost in da ne
zaslužim uslišan biti zavoljo
toliko in tako velikih gre¬
hov. Kako bi pa mogel pre¬
zreti svojega božjega Sina,
ki na oltarju za me prosi in
za me tebi daruje svoje živ¬
ljenje in svojo Kri? O moj
preljubeznivi Bog, usliši pro¬
šnje tega mojega velikega
priprošnjika; zavoljo njega
mi daj vse milosti, katere
veš, da so mi potrebne za
moje zveličanje. Zdaj si pač

232

upam prositi, da mi odpusti
vse moje grehe in dodeli
milost, da v dobrem stano¬
viten ostanem do smrti. Z
zaupanjem na prošnje svo
j ega J ezusa te prosim, o moj
Bog, tudi vse čednosti v naj¬
višji stopinji in vse zdatne
pripomočke, da bom mogel
biti v resnici svet. Prosim
te, spreobrni vse nevernike
in grešnike, posebno pa tiste,
ki so mi blizo po krvi ali po
duhovnem sorodstvu. Pro¬
sim te, reši iz vic ne le samo
ene duše, temuč vse, in iz¬
pelji jih iz njih, da bo po
moči te božje daritve prazna
ostala ta ječa očiščujočih se.

233

Spreobrni vse duše živih in ta
siromaški svet postani raj ve¬
selja, kjer te bomo vsi ljubili,
častili in hvalili v življenju,
da pridemo potem hvalit in
častit te vso večnost. Amen."

Le prosi, prosi za se, za svoje ot¬
roke, za svoje prijatelje, sorodnike in
znance. Prosi pomoči v vseh svojih
potrebah, dušnih in telesnih; prosi tudi
sveti cerkvi v obilnosti vse dobro in
odvrnjenje vsega hudega. Pa ne prosi
mlačno, temuč z velikim zaupanjem in
bodi prepričan, da bodo tvoje prošnje,
združene z Jezusovimi, uslišane.

Ko je maša končana, zahvali Boga
rekoč:

„ Hvala ti bodi vsegamo-
gočni Bog, za vse tvoje do¬
brote, kateri živiš in kraljuješ
na veke. Amen.“ —

Na to pojdi iz cerkve s skesanim
srcem, kakor bi šel s Kalvarije.

Litanije

presv. Srca Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!
Kristus, usliši nas!
Bog oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik
sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam
Bog,

usmili se nas!

235

Srce Jezusa, Sinu več¬
nega Očeta,

Srce Jezusovo, v Materi
Devici od svetega
Duha upodobljeno,
Srce Jezusovo, z Be¬
sedo božjo v osebi
zedinjeno,

Srce Jezusovo, neskon¬
čno veličastno,

Srce Jezusovo, sveti
tempelj božji,

Sice Jezusovo, šotor
Naj višjega,

Srcejezusovo, hiša bož¬
ja in vrata nebeška,
Srce Jezusovo, žareče
ognjišče ljubezni,

c

C/3

B

C/3

o

D

C/3

236

Srce Jezusovo, posoda
ljubezni in pravice,
Srce Jezusovo, dobrote
in ljubezni polno,
Srce Jezusovo, globo
čina vseh čednosti,
Srce Jezusovo, vse hvale
vredno,

Srce Jezusovo, kralj in
središče vseh src,
Srce Jezusovo, v ka
terem so vsi zakladi
modrostiin vrednosti,
Srce Jezusovo, v ka
terem biva vsa pol¬
nost božanstva,

Srce Jezusovo, nad ka¬
terim ima oče poseb¬
no veselje,

c

3

c n
a

3

'S

237

vSrce Jezusovo, iz čigar
polnosti smo vsi pre-
ieli,

Srce Jezusovo, hrepe¬
nenje večnih višav,
Srce Jezusovo, potrpe¬
žljivo in neskončno
usmiljeno,

Srce Jezusovo, bogato
za vse, ki te kličejo,
Srce Jezusovo, vir živ¬
ljenja in svetosti,
Srce Jezusovo sprava
za naše grehe,

Srce Jezusovo, z zasra¬
movanjem nasičeno,
Srce Jezusovo, zavoljo
naših hudobij potrto,

c

m

3

C/2

Ct

3

P

C/2

238

Srce Jezusovo, do smrti
pokorno,

Srce Jezusovo, s sulico
prebodeno,

Srce Jezusovo, vir vse
tolažbe,

Srce Jezusovo, naše živ¬
ljenje in vstajenje,
Srce Jezusovo, naš mir
in naša sprava,

Srce Jezusovo, daritev
za grešnike,

Srce Jezusovo, zveliča¬
nje v tebe upajočih,
Srce Jezusovo, upanje
v tebe umirajočih,
Srce Jezusovo, sladkost
vseh svetnikov,

c

C/D

3

C/D

a>

3

&

C/D

239

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta, prizanesi nam,
o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta, usliši nas, o
Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta, usmili se nas!
Y.  {ezus krotki in iz srca
ponižni.

O.  Upodobi naše srce po
svojem Srcu.

Molimo.  Vsemogočni,
večni Bog, ozri, ozri se na
Srce svojega preljubega Sina
in na češčenje in zadoščenje,
ki ti ga opravlja v imenu
grešnikov, in po njem po¬
tolažen odpusti njim, ki pro-

240

sijo tvojega usmiljenja, v
imenu istega tvojega Sina
Jezusa Kistusa, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti
svetega Duha Bog od ve¬
komaj do vekomaj. Amen.

(300 dni oopustka vsakikrat. Leon XIII.)

Posvetitev presv. Jezu¬
sovemu Srcu.

Presladki Jezus, Zveličar
človeškega rodu, ozri se na
nas. ki v globoki ponižnosti
klečimo pred tvojim oltar¬
jem. Tvoji smo, tvoji ho¬
čemo biti. Da bi pa mogli
biti s teboj trdneje sklenjeni,
glej, zato se danes vsak
izmed nas radovoljno po-

241

sveti tvojemu presvetemu
Srcu. Tebe mnogi niso ni¬
kdar poznali, mnogi pa so
tvoje zapovedi zaničevali in
te zavrgli. Usmili se obojih,
dobrotljivi Jezus, in potegni
vse k svojemu svetemu Srcu.
Kralj bodi, Gospod, ne samo
vernih, ki niso nikdar od¬
padli od tebe, temveč tudi
izgubljenih sinov, ki so te
zapustili; daj, da se skoraj
vrnejo v Očetovo hišo, da ne
poginejo vboštva in lakote.
Kralj bodi, tistih, ki jih slepi
verska zmota ali loči razkol,
in pokliči jih nazaj v za¬
vetje resnice in k edinosti
vere, da bo kmalu en hlev

16

Sv. Anton.

242

in en pastir. Kralj bodi tudi
vseh tistih, ki živč v stari
zmoti poganstva; reši jih
iz teme in privedi jih k luči
v božje kraljestvo. Daj Go¬
spod svoji Cerkvi varno in
blagonosno prostost; daj
vsem narodom red in mir;
daj, da se bo od kraja do
kraja zemlje razlegal en glas:
Bodi hvala božjemu Srcu,
ki nas je rešilo, slava in
čast mu vekomaj. Amen.

Lavretanske litanije

Matere božje.

Gospod, usmili se nas!
Kristus, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kristus, sliši nas!
Kristus, usliši nas!
Bog Oče nebeški,

Bog Sin Odrešenik
sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam
Bog,

16

usmili se nas!

244

Sveta Marija,

Sveta Mati božja,
Sveta devic Devica,
Mati Kristusova,
Mati milosti božje,
Mati prečista,

Mati brezmadežna,
Mati nedolžna,

Mati deviška,

Mati ljubezniva,

Mati čudovita,

Mati dobrega svčta,
Mati Stvarnikova,
Mati Odrešenikova,
Devica najmodrejša,
Devica častitljiva,
Devica hvalevredna,
Devica mogočna,
Devica milostljiva,

245

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,
Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Roža skrivnostna,

Stolp Davidov,

Stolp slonokosteni,
Hiša zlata,

Skrinja zaveze,

Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Prebižališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angelov,

TJ

►-i

O

tn

h-*-

N

Ju

a

ju

en

246

Kraljica očakov,

'Kraljica prerokov,

Kraljica apostolov,

Kraljica mučencev,

Kraljica spoznovavcev,
Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,
Kraljica brez madeža
izvirnega greha spo¬
četa,

Kraljica presvetega rož¬
nega venca,

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe sveta, prizanesi nam,
o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe, sveta, usliši nas,
o Gospod!

T3

O

00

CS3

Eo

3

C/3

247

Jagnje božje, ki odjemlješ
grehe svetd, usmili se nas!

(300 dni odpustka vsakikrat, Pij VII.

30= sept. 1817).

Molitev k Materi božji.

Pod tvoje varstvo pribe¬
žimo, o sveta božja Porod¬
nica, ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah, temveč
reši nas vselej vseh nevar¬
nosti, o častitljiva in blago-
slovljčna Devica, naša gospa,
naša srednica, naša besed¬
nica! S svojim Sinom nas
spravi, svojemu Sinu nas
priporoči, svojemu Sinu nas
izroči!

Prosi za nas, sveta
božja Porodnica.

248

O.  Da postanemo vredni
obljub Kristusovih.

Molimo.  Podeli nam,
svojim služabnikom, pro¬
simo, Gospod Bog, da se
bomo vedno veselili zdravja
na duši in na telesu, in da
bomo po častitih prošnjah
presvete Marije vselej Device,
sedanje žalosti rešeni in več¬
nega veselja deležni. Po Kri¬
stusu, Gospodunašem. Amen.

Oh Marijinih praznikih se lahko
dostavi molitev dotičnega dne, sicer pa
se moli ena izmed naslednjih antifon.

A. Od prve adventne ne¬
delje do božiča.

Premila Mati Zveličarjeva,
ki ostaneš vrata nebeška in

249

morska zvezda, pomagaj
ljudstvu, ki je padlo, pa želi
vstati; ti, ki si svojega Stvar¬
nika čudežno rodila; ti, De
vica prej in slej, ko si iz
Gabrielovih ust prejela ozna¬
njenje, usmili se grešnikov!

Angel Gospodov je
oznanil Mariji.

O.  in spočela je od Sve¬
tega Duha.

Molimo.  Milost svojo,
prosimo te, Gospod, v naša
srca vlij, da ki smo po
angelovem oznanjenju spo¬
znali učlovečenje Kristusa,
tvojega Sina, po njegovem
trpljenju in križu dosežemo

250

častitljivo vstajenje. Po istem
Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

B. Od božiča do svečnice.
Premila Mati Zveličarjeva,

(kakor zgoraj).

j[.  Po porodu si Devica
čista ostala.

O.  Božja Porodnica, prosi
za nas!

Molimo.  O Bog, ki si
po rodovitnem devištvu bla¬
žene Marije podelil člove¬
škemu rodu dar večnega zve¬
ličanja, daj nam, te prosimo,
naj čutimo, da prosi za nas
ona, po kateri smo bili vredni,
prejeti začetnika življenja,

251

Gospoda našega, Jezusa Kri¬
stusa tvojega Sina. Amen.

C. Od svečnice do veli¬
kega četrtka.

Zdrava, o nebes Kraljica;
Zdrava, angelov gospa;
Zdrava korenina; zdrava
vrata,

Iz katerih svetu luč je pri-
sijala,

O veseli se, Devica slavna,
Nad vse krasna,

Bodi zdrava, o prelepa,
Prosi za nas Kristusa!

Hf.  Dovoli, naj te hvalim,
o sveta Devica.

O.  Daj mi moč zoper so¬
vražnike svoje.

252

Molimo. Podeli nam,
milostljivi Bog, pomoč v
naši slabosti, da ki obhajamo
spomin svete božje Porod¬
nice, s pomočjo njene pri¬
prošnje od svojih grehov
vstanemo. Po istem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

D. Od velike sobote do
prve pobinkoštne nedelje.

Raduj se, Kraljica nebeška,
aleluja.

Zakaj on, ki si ga bila
vredna nositi, aleluja.

Je vstal, kakor je rekel,
aleluja.

Prosi za nas Boga, aleluja.

253

f.  Veseli in raduj se, De¬
vica Marija, aleluja.

O.  Ker je Gospod res
vstal, aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si z
vstajenjem svojega Sina,
našega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa, svet razveselil; daj,
prosimo, da po njegovi
Materi Devici Mariji dose¬
žemo veselje večnega živ¬
ljenja. Po istem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

E. Od prve pobinkoštne
nedelje do adventa.

Češčena bodi, Kraljica,
Mati milosti, življenje, slad¬
kost in upanje naše, bodi

254

češčena! K tebi upijemo
zapuščeni Evini otroci, k tebi
vzdihujemo žalostni in objo¬
kani v tej solzni dolini.
Obrni torej, naša pomočnica,
svoje milostljive oči v nas
in pokaži nam po tem rev¬
nem življenju Jezusa, blago :
slovljčni sad svojega telesa.
O milostljiva, o dobrotljiva,
o sladka Devica Marija!

t.  Prosi za nas, sveta
božja Porodnica!

O.  Da postanemo vredni
obljub Kristusovih.

Molimo.  Vsemogočni,
večni Bog, ki si telo in dušo
častite Device in Matere
Marije, da bi vredno prebiva-

255

lišče tvojega Sina biti za¬
služila, s pomočjo Svetega
Duha pripravil, daj, da bomo,
ki se njenega spomina ve¬
selimo, po njenih milostljivih
prošnjah prihodnjega zla in
večne smrti rešeni. Po istem
Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Molitev k svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri
služabnik, ki ga je Gospod
postavil nad svojo družino.

Prosi zanas/svetijožef!

O.  Da postanemo vredni
obljub Kristusovih.

Molimo.  Naj nam po¬
maga, prosimo te, Gospod,

256

zasluženje ženina tvoje pre¬
svete Matere Marije, da nam
bo po njegovih priprošnjah
podeljeno, česar naša slabost
ne more doseči. Ki živiš in
kraljuješ od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Molitev za vse potrebe.

(Moli se po litanijah ob nedeljah in
praznikih; na predvečere se primerneje
izpušča.)

Ponižno te prosimo, Go
spod, razveži milostno naših
grehov vezi, in po prošnjah
svoje izvoljene Matere, ljube
Device Marije, in vseh svojih
svetnikov ohrani nas svoje
služabnike, naše dobrotnike
in naše družine v vsej s ve-

257

tosti. Očisti grehov in hudo¬
bije vse naše sorodnike in
prijatelje, in napolni jih z
lepimi čednostmi. Podeli
nam mir in zdravje, odvrni
od nas vidne in nevidne
sovražnike in odženi vse
hude želje. Daj nam zdravo
vreme in dobro letino. Skaži
milost našim prijateljem in
neprijateljem. Obvaruj to
duhovnijo z vsemi, ki v njej
prebivajo, kuge, lakote, voj¬
ske, ognja, potresa in po¬
vodnji; in podeli milostljivo
vsem vernim kristjanom,
živim in mrtvim, v nebe¬
škem kraljestvu večno živ¬
ljenje, mir in pokoj.

Sv. Anton.

17

258

Obvaruj našega papeža ..
našega škofa., našega ce¬
sarja . vso našo duhovsko
in svetno gosposko in vse
krščansko ljudstvo vseh
nadlog in vsega hudega. In
tvoj blagoslov pridi iz nebes
na nas in ostani vedno pri
nas. Po Gospodu našem,
Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
ki s teboj živi in kraljuje v
edinosti Svetega Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj.

O.  Amen.

y.  Božja pomoč ostani
vedno pri nas.

O.  Amen.

Oče naš. Ceščena Marija.
(Trikrat).

259

Večerna molitev.

1. Zahvali se Bogu za prejete do¬
brote.

Zopet je eden dan mojega
zemeljskega življenja v več¬
nosti, ki se ne bo nikdar več
vrnil. Danes sem od tebe,
o moj Bog, zopet veliko do¬
brega prejel za dušo in telo.
Obvaroval si me nesreč, ne¬
varnosti in velikih grehov;
obujal si v meni svete misli,
dajal razsvetljenje in du¬
hovno tolažbo. Tako srečen
sem bil, da sem pristopil
k sv. obhajilu. Lahko rečem,
da je bil za me srečen da¬
našnji dan O, da bi tudi vse

n*

260

dobro obrnil ali slabo sem
porabil prejete milosti.

2. Prosi razsvetljenja.

Pridi sv. Duh in razsvetli
zdaj moj um, da bom mogel
vse svoje grehe današnjega
dne prav spoznati, dobro ob¬
žalovati in se resnično po¬
boljšati.

3. Zdaj sprašaj svojo vest, kar si
grešil zoper Boga, bližnjega in samega
sebe; potem obudi kesanje s trdnim
sklepom.

4. Kesanje in trdni sklep.

Kako slabo sem zopet da¬
nes povračal tvoje dobrote,
o moj Bog! Zopet sem pa¬
del v grehe; oh, kako sem
mogel grešiti in tebe svo¬
jega najboljšega Očeta ža-

261

liti. Vsi moji storjeni grebi
so mi iz vsega srca žal, ker
sem ž njimi razžalil svojega
Boga, Stvarnika. Odrešenika,
svojega največjega dobrot¬
nika in prihodnjega sodnika.
Trdno sklenem se poboljšati
in rajše umreti, kakor pa tebe,
o moj Bog, še enkrat z gre¬
hom razžaliti. Zato se bom
posebno varoval tega greha

{imenuj ga), Z&pUStil bom to

slabo društvo, osebo...; be¬
žal pred to grešno prilož¬
nostjo. „Rekel sem, zdaj za¬
čenjam" (ps. 67, 11.).

5. Priporoči se.

Preden grem spat, prosim
s sveto cerkvijo: „Obišči,

262

prosimo te, Gospod, to sta¬
novanje in izženi iz njega
vsako zalezovanje hudob¬
nega sovražnika; tvoji sveti
angelji naj v njem prebivajo,
da nas bodo v miru varovali,
in tvoj blagoslov bodi vedno
nad nami. Po Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

Zdaj grem h počitku, da
bom jutri telesno okrepčan
ustal in tebi služil. Spat pa
grem s tistim namenom, s
kakršnim je spal Jezus, Ma¬
rija, njegova presveta mati
in drugi svetniki na zemlji.
V rani tvojega presvetega
Srca, o moj Jezus, hočem
nocoj počivati. Kolikokrat

263

bom dihnil, tolikokrat te že¬
lim počastiti. Varuj me no¬
coj grdih sanj, da se ne bom
oskrunil ne na duši, ne na
telesu; varuj me vsakega gre¬
ha, naglein neprevidne smrti.

O Marija, moje za Bogom
naj večje zaupanje, moj ljubi
angelj varih, moji priproš-
njiki sveti..., sv. Anton Pa-
dovanski, vam priporočim
sebe, svoje stariše, brate in
sestre, dobrotnike, bolnike,
umirajoče, reveže in greš¬
nike... blagoslovite in va¬
rujte nas nocoj vsega hu¬
dega.

Usmili se, o Jezus, tudi
vbogih duš v vicah; tvoja

264

predraga Kri naj hladi in
lajša njihovo trpljenje. Reši
jih iz vic prej, ko je mogoče.

Oče naš, češčena Marija,
Večni mir jim daj, Gospod,
in večna luč naj jim sveti.
Naj počivajo v miru. Amen.

Ako moliš zjutraj ,ČešCena bodi kra¬
ljica" izmoli še zvečer „Pod tvojo po¬
moč' zavoljo odpustkov.

Pod tvojo varstvo pribe
žimo, o sveta božja porod¬
nica, ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah, temveč
reši nas vselej vseh nevar¬
nosti. častitljiva in blago-
slovljčna Devica,

Dovoli naj te hvalim,
o sveta Devica.

O. Daj mi moč zoper so¬
vražnike svoje

jlf.  Hvaljen bodi Bog v
svojih svetnikih.

O. Amen.

Preden se vležeš, poškropi z blago¬
slovljeno vodo sebe, sobo in posteljo
in reci:

„Pokropi me s hisopom,
in bom očiščen; operi me,
in bolj bom bel kakor sneg' 1
(ps. 50, 9.).

Na svojem čelu naredi črke:

J. N. K. J. in reci: Jezus,
Nazareški, kralj Judov. Ta
zmagovavni napis mojega
Zveličarja Jezusa Kristusa,
naj me varuje nagle, nepre¬
vidne in nesrečne smrti.

266

Ako pobožno in skesan izmoliš sle¬
dečo molitvico, katero je rabil sv. Anton
Padovanski zoper hudobne duhove, za-
dobiš enkrat na dan 100 dni odpustka.
(Leon XIII. 21. maja 1892):

„ Glejte križ Gospodov!
Bežite sovražne moči; zma¬
gal je lev iz Judovega rodu,
korenina Davidova. Aleluja. “

Ko si se sramežljivo slekel in greš
počivat, reci:

V imenu našega Gospoda
Jezusa Kristusa križanega
grem spat; ki me je odrešil
s svojo predrago Krvjo, naj
me f blagoslovi, nocoj vsega
hudega varuje in po tem rev¬
nem življenju pripelje v večno
življenje. Amen.

267

Ko si že v postelji reci:

Jezus, Marija in sv. Jožef,
vam izročim svojo dušo in
telo.

Ako še nisi, obudi zdaj nakratko
tri božje čednosti in potem izmoli še
očenaš in češčena Marijo za se, kakor
da bi mrtev ležal, da boš bolj hitro in
v svetih mislih zaspal in se zbudil.

Reši svojo dušo!

KAZALO.

Stran

Predgovor. I

Začetek in odpustki pobožnosti
13 torkov in nedelj v čast
svetemu Antonu Padovan-

skemu. 1

Kako opravljaj pobožnost 13
torkov. 7

Trinajst torkov ali nedelj.

Prvi torek ali nedelja:

Rojstvo in otročja leta sve¬
tega Antona ......  12

Posnemaj me v sv. čistosti 14
Drugi torek ali nedelja:

Sv. Anton zapusti svet in gre

v samostan.23

Posnemaj me v razumnosti 25

Stran

Tretji torek ali nedelja:

Sveti Anton prestopi v fran¬
čiškanski red.33

Posnemaj me v potrpežlji¬
vosti .35

Četrti torek ali nedelja :

Sv. Anton gre v misijone . 44

Posnemaj me v sv. veri . 46

Peti torek ali nedelja:

Skrito življenje sv. Antona
na gori sv. Pavla ... 57

Posnemaj me v pokori . . 60

Šesti torek ali nedelja:

Sv. Anton luč na svečniku 67
Posnemaj me v pokorščini 70
Sedmi torek ali nedelja:

Sv. Anton pridigar in učitelj 78
Posnemaj me v ponižnosti 80
Osmi torek ali nedelja:

Sv. Anton pridiga na Fran¬
coskem .90

Posnemaj me v vboštvu . 92

Stran

Deveti torek ali nedelja:

Sv. Anton se vrne na Laško 101
Posnemaj me v pobožnosti 103
Deseti torek ali nedelja:

Sveti Anton na našem slo¬
venskem Primorskem . .113
Posnemaj me v zaupanju . 115
Enajsti torek ali nedelja:

Sveti Anton z detetom Jezu-
ščkom v naročju ....  124
Posnemaj me v ljubezni . 126
Dvanajsti torek ali nedelja:

Sv. Anton pri sv. očetu papežu 136
Posnemaj me v pravičnosti 139
Trinajsti torek ali nedelja :

Sv. Anton umrje in je med
svetnike prištet . . . .147
Posnemaj me v stanovitnosti 150

Pobožnost devet torkov.

Molitev k sv. Antonu za devet
torkov.158

Stran

Molitev k detetu Jezuščku v
naročju sv. Antona Pado-

vanskega.168

Slavospev ali responzorij v čast
sv. Antonu Padovanskemu . 176
Venček molitvic v čast sv.An-
jhu  Padovanskemu . .178
' ,o'litev k sv. Antonu, ko ga
prosiš kake milosti . . .183
Molitev k sv. Antonu, ko se
mu zahvaljuješ za prejeto

milost.185

Jutranja molitev.186

Pripravljanje za sv. spoved . 195
Zahvala po sv. spovedi . . .199
Pripravljanje za sv. obhajilo . 202
Zahvala po sv. obhajilu . . .211

Sveta maša.221

Litanije presv. Srca Jezusovega 234

Litanije lavretanske.243

Večerna ^molitev.259

® NUK

Narodna in univerzitetna
knjižnica

000004

7  06