Štev. 39.
V Ljubljani, 24. septembra 1919.
Leto LIX.
UČITELJSKI 1011
Glasilo jugoslovanskega uiiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov^ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20-— K pol leta .... 10-— „ četrt leta .... 5 — , posamezna številka po 40 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. . . . dvakrat. . 60 , . . . trikrat . . 45 , za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo^Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poštna hranilnica št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
PAV. FLERE:
Degradacija učiteljske izobrazbe.
Učiteljišča naj se skrčijo na tri letnike.
Tako vsaj predpisuje učni načrt in program za v s e ucueljsKe šote v kraljestvu bnb, izdan od ministrstva prosvete v Beogradu ane 16. avgusta t. i., stev. 20827. Oglejmo si ta stvor malo pobliže!
Kazdelitev ucniii predmetov na te-densKe učne ure v teli tren letnikih je: Učni predmeti: Verouk L letnik 2,11. letnik 2, tli. letnik 1, skupaj 5; 2. Materinščina in književnost 1.1. d, 11.1. o, iti. i. ¿, skupaj 8; d. iuj jezik in književnost I. 1. 2, 11. 1. 2, lil. i. 2, skupaj 6. U^o narodu: ah ruski ali irancoski aii nemSki. irancoski ah nemški.); 4. Narodna zgodovina i. 1. —, 11. 1. — 111. 1. 2, skupaj 2; 5. UOča zgodovina I. 1. 2, 11.1. 2, lil. i. —, skupaj 4; b. Zemljepis 1. 1. 2, II. L 2, lil. 1. —, skupaj 4; 7. Matematika 1. 1. 3, 11.1. 3, lil. 1. 2, skupaj 8; 8. Živalstvo in rastlinstvo 1. 1. 2, 11. 1. —, 111. 1. —, skupaj 2; 9, Kemija 1.1. — II. 1. 2, lil. L —, skupaj 2; tU. Mineralogija in geologija 1. 1. —, 11. 1. —, 111.1. 2, skupaj 2; 11. rizika 1.1. — II.
1.	¿, lil. 1. —, skupaj 3; 12. bomatalogija in Higiena 1.1. 2, 11. 1. 111. 1. —, skupaj 2; ld. Psihologija i. 1. 3,11.1. —, 111.1. —, skupaj 3; 14. Logika I. 1. —, II. 1- —. HI- 1. 2, skupaj 2; 15. Pedagogika 1. i. —, 11. 1. 4, iil. 1. —, skupaj 4; 16. Metodika in šolsko aelo I. 1. —, 11. 1. — lik k 14, skupaj 14;
17.	Poljedelstvo I. letnik 2, II. letnik 1, 111. letnik 1, skupaj 4; (Samo v moških šolah, v ženskih žen. ročna dela.);
18.	Cerkveno petje I. 1. 2, 11. 1. 2, III. 1. 1, skupaj 5. (Samo v pravoslavnih šolah, v ostalih orgianje..); 19. biikanje 1. 1. 2, 11. 1.
2,	lil. 1. 1, skupaj 5; 20. Petje po notah 1.1. 2, II. 1. 2, lil. 1. 2, skupaj 6; 21. Risanje 1. letnik 2, II. 1. 2, 111.1. —, skupaj 4; 22. Lepopis I. 1. 1, 11. 1. —, III. 1- — skupaj 1; 23. Gimnastika in otroške igre I. 1. 2, II. I. 2, III. 1. 2, skupaj 6. Skupaj: I. 1. 34, II. 1. 34, 111. 1. 34, skupaj 102.
Preden bi hoteli razpravljati o tem načrtu, ki se ocenjuje sam, si oglejmo še razdelitev učnih predmetov na naših dosedanjih učiteljiščih po organizacijskem statutu iz 1. 1886.
Učni predmeti: 1. Verouk 1.1. 2, II. 1. 2, 111.1. 2, IV. 1. 2, skupaj 8; 2. Pedagogika s praktičnimi vajami I. 1. —, II. 1. 2, 111. 1.
5,	IV. 1. 9, skupaj 16. (Kjer je tudi vrtec, na žen. učit. v 111. 1. 6 ur.); 3. Učni jezik 1. 1. 4, II. 1. 4, 111. 1. 4, IV. 1. 4, skupaj 16; 4. Zemljepis L 1. 2, II. 1. 2, III. 1. 2, IV. 1, 1, skupaj 7; 5.Zgodovina in domače ustavo-znanstvo I. 1. 2, 11.1. 2, III. L 2, IV. 1. 1, skupaj 7. (Na žen. učit. le: zgodovina);
6.	Matematika in geometrijsko risanje 1.1. 4/3, II. 1. 3'3, 111. 1. 2/2 IV. L 2/1, skupaj 11/9. (Na žen. učit.: Aritmetika in geom. oblikoslovje); 7. Prirodopis 1. 1. 2, 11. 1. 2, 111.1. 1, IV. 1. 1, skupaj 6; 8. Prirodoslovje 1.1. 2, II. 1. 2,111.1. 2, IV. 1. 1, skupaj 7; 9, M. u. Poljedelstvo s posebim ozirom na kraj. razmere 1.1. —, II. 1. —, III. 1. 2, IV. letnik 2, skupaj 4; Z.: Ženska ročna dela
1.	1. 2, II. 1. 2, 111. 1. 2 IV. 1. 2, skupaj 8; 10. Lepopis 1. 1. 1, H. 1. —, 111.1. —, IV. 1. —, skupaj 1; 11. Prostoročno risanje 1. i.
2,	11. 1. 2, 111. 1. 2, IV. 1. 1, skupaj 7; U. Glasba s posebnim ozirom na cerkveno glasbo L 1. 5/2, II. 1. 5/2, lil. 1. 5/2, IV. 1. 5/2, skupaj 20/8; (Na žen. učit. le: glasba); 13. Teiovadba 1.1. 2, 11.1. 2/1, 111.1. 1, IV. 1. 1, skupaj 6/5; Skupno za moška učit.: 1. 1. 28, 11. 1. 28, 111.1. 30, IV. 1. 30, skupaj 116; Skupno za ženska učit.: 1. 1. 26, 11. 1. 26, 111. 1. 28, IV. 1. 26, skupaj 106.
V resnici: ni treba da bi imeli skomine po pretekli dobi, ker smo vsi srečni, da je za nami; a bojimo se za prihodnost, če se nam hoče po triintridesetih letih nekaj že posebi slabega nadomestiti s še slabšim!
S kolikim zaupanjem smo zrli leta in leta v ono lepo, pa tako oddaljeno dobo, ko bomo svobodni! Kako so se nam razširila pljuča, ko smo prvič dihali svobodni zrak! Zdaj je bodočnost naša, zdaj bo blagoslovljeno delo za kulturno dvignenje naroda — smo si rekli; zdaj pokaži, narodni učitelj, da si res poklican za kulturno svobodno delo! Zdaj je tukaj tvoj čas! A dvigni se nam; izobrazuj se nam; sam si vzemi, kar ti je šolska izobrazba preskopo
LISTEK.
I. S.:
Spomini na zadnje „Zavezino" zborovanje.
Po mnogih letih sem se letos zopet udeležil »Zavezinega« zborovanja. Dva dni biti v Ljubljani, to je pri sedanji draginji precej drago, vendar mi ni nič ža!, ker sem odnesel prav lepe vtiske in spomine. Predvsem mi je imponirala resnost zborovanja in zborovalcev. V prejšnjih letih so se udeleževali zborovanja poleg nekaterih starejših delegatov posebno mnogi mladi učitelji, ki so imeli pri tem svoj špas in običajne krokarije. Letos sem pa videl skoro samo tovariše in tovari-šice v zrelejših letih. Štajerska je že druga leta pošiljala najbolj inteligentno uči-teljstvo na zborovanje in je tudi letos v tem oziru dominirala, dasi je tudi kranjsko učiteljstvo bilo zastopano po najboljših in najagilnejših močeh. Pogrešal pa sem temperamentnih Primorcev.
Kakor mnogi drugi tovariši, ogledal sem si tudi jaz »Učiteljsko tiskarno«. Čudil sem se velikemu napredku. Z veseljem in ponosom so nam jo razkazovali ljub-
odmerila, da boš mogel tudi sam več dajati . . .
To, prijatelji, so bile misli, so bili načrti, ki so vodih k svobodnemu razmahu; zaradi njih smo terjali in terjali višjo strokovno izobrazbo učitelj-s t v a in upali smo, ker smo opazili za stvar zanimanje tudi na mestih, kjer tega nismo bili vajeni, da tudi dosežemo, kar upravičeno terjamo.
Zdaj pa tak načrt — pljuska v lice in ne vemo, zakaj ne odkod. Ministrstvo za prosveto bi kakega tako dalekosežnega načrta ne smelo izdati, preden ni zaslišalo merodajnih črniteljev; n e s m e 1 o bi ga izdajati vsaj, preden so se ustanovili v njem posamezni oddelki za različna šolstva. A čuuen slučaj ironije je, da prinaša 90. štev. »Službenih Novin« ta načrt, 91. štv. pa ustanovitev in organizacijo teli oddelkov. Ker nismo ne juristi ne upravni uradniki, se nam ne zdi primerno označevati tega početja, pravdanski človek bi mu rekel — brezglavje. —
Dovolj žolča; čas bi bil, da bi novi učni načrt za učiteljišča ogledali stvarno; ampak tega ravno ni mogoče, ker načrt sam ni stvaren. Aii kdo naj pripisuje kako stvarnost načrtu, ki hoče ustaliti strokovno učiteljsko izobrazbo, pa predpisuje za poljedeljstvo, za cerkveno petje, ozir. orgianje (komu na koristi'!) in še za vsako ročnost vobče po več učnih ur kakor za vgojeslovje, torej za najvažnejši predmet učiteljske izobrazbe? Ce si predočimo posledice samo tega ravnanja, moramo zahtevati preklic načrta, preden za začne udejstvovati!
Za izbor učne snovi pa nam zadostuje, če poslušamo iz tega novega načrta snov, ki naj se podaja v celokupnih štirih tedenskih urah, torej vsega skupaj v najboljšem slučaju v 60 urah vse učne dobe, iz »pedagogike«. Program jo navaja:
»II. razred. Naloga pedagogike. Pojem izobrazbe. Potreba izobrazbe. Možnost izobrazbe. Meje izobrazbe. Izobraževalna teorija in praksa. Pomožni nauki 1 pedagogije. — Izobraževalna teleologija, izobraževalna metodogogija. Pregled izobraževalnih sredstev in njihovi medsebojni odnošaji. — Naloga pouka. Vrste inte-
resiranja. Učni načrt. Izbor učne snovi. Koncentracija pouka. Razdelitev učne snovi na učno dobo. Obdelava učne snovi. — Disciplina. Pojem in naloga discipline. Pregled disciplinarnih sredstev. — Izobrazba v ožjem smislu. Pojem in naloga izobrazbe v ožjem smislu. Sredstva za neposredno izobraževanje moralnega značaja. Šolska potovanja, šolske hranilnice, šolska stavba, šolska delavnica, šolske družbe, šolske dolžnosti, igre, šolske svečanosti, roditeljski sestanki. — Kratek pregled in ocena praktičnih izobraževalnih ustanov*.
Ce bi imeli vzrok dvomiti o dobri volji sestaviteljev načrta, bi govorili lahko o ne vem čem vse, a nimamo niti tega namena ; zato tudi rečemo, da je načrt povzročila neprevdarnost. Modernost hoče uvajati, a kako naj bo moderen v podrobnosti, če ni pravega duha v celoti? Ta »pedagogika« nam ne bo dala vzgojiteljev za naš narod in ne učiteljev za naše šolstvo.
Zato pa je naša misel ta:
Vsi merodajni čini tel ji, predvsempavseučiteljskeor-ganizacije naj nemudoma odklonijo načrt in dopovedo ministrstvu za prosveto, da nas potiska s takimi naredbami za 50 let nazaj, mi pa da tega nočemo, ker hočemo naprej, navzgor. Zato naj ta načrt prekliče ali pa naj ga —če je prepričano o dobroti svojega izdelka — uveljavi samo tam, kjer bi morebiti še pomenil kak napredek.	/
Riko Paternost:
Skupno učiteljišče m vso Slovenijo.
Proti učiteljišču v Velikovcu.
Navdaja me nepopisna radost, ko v verige vkovani in tlačeni narod slovenski vstaja in odločno zahteva šol vseh strok. S 16. julijem datiramo najvišjo šolo — vseučilišče. Ni ga nam hotela priznati naša mačeha »kulturna« Avstrija, pač pa nam ga je dal naš bratski srbski narod kmalu po združenju z nami. Zato se tega najvišjega kulturnega izohraževališča tembolj veselimo.
Kakor zrel sad je padel našemu narodu prvi »Jugoslovanski konservatorij
ljanskt tovariši, in tovariš Likozar si je samozavestno vihal dolge brke, ko nas je vodil ckoli strojev. Spomnil sem se pre-rano umrlega K. Widra, ki je vodil zavod v najhujših č?.sih in mu posvečal vse svoje moči. Sedaj so naložili tudi to breme na široka pleča našemu najboljšemu ekonomu Bemotu, ki vkjub vsem poslom postaja vedno bolj okrogel.
Obiskal sem seveda tudi strokovno tajništvo. Nisem vedel, da je to tako koristna naprava. Precej mi je strokovni tajnik izračunal, da so mi izplačali za eno osebo premalo draginjske doklade. Nazadnje me je vprašal, če imam že prenočišče, in ko sem mu rekel, da ne, mi je nakazal brezplačno prenočišče v gluho-nemnici. Vse to mi je tako ugajalo, da sem izvlekel mošujiček in plačal svoj obolus za »rezervni sklad«, česar do tedaj še nisem storil, ker mi gre denar bolj težko iz rok.
Kot omenjeno, sem prenočeval v glu-honemnici, kjer je bilo pripravljeno prav snažno skupno prenočišče. Meni je zelo ugajalo, prijetneje se mi je zdelo kot v hotelu in le želel bi, da bi se tako prenočišče za učiteljstvo stalno vzdrževalo.
Bil sem tudi v »Narodnem Domu«. Vesel sem ga bil, ker sedaj je postal vfen-dar enkrat res — narodni dom.
Najimenitnejši dogodek zborovanja je bil sklep, da se razpusti »Zaveza«. Mnogemu, tudi meni, je postalo pri tem otožno pri srcu. Če bi nam ne bila »Zaveza« vstvarila ničesar drugega, že njena zborovanja so bila velik, marsikomu edini užitek, na katere se je veselil že mesece poprej. Pa zaradi popolnega ujedinjenja so delegatje soglasno sprejeli predlog, ki ga je navdušeno priporočal naš Gangl.
In ko sedaj zopet tičim v svojem samotnem zatišju, s« še premnogokrat spominjam tega veličastnega zborovanja. Še vedno jih vidim v duhu: na predsedstvu Jelenca, Gnusa, Rusa in Luznarja, na desni Brinarja, čegar specijaliteta je menda predlog za konec debate, na levi pa Gangla, Flereta, Lapajncta, in maio zadaj Šmajdka, ki čaka kakor lev, kedaj bo mogel poseči v debato.
ALBIN LAJOVIC:
Začasni izpraševalni red
praške izpraševalne komisije za učitelje godbe.
(Dalje.)
Specijalni del govori natančneje o posameznih predmetih, njihovih novih smernicah in navaja podrobno snov za vsak
predmet. Navesti hočem le knjige za posamezne predmete.
1.	Harmonija, kontrapunk t, nauk o glasbenih oblikah: J. Foerster: Nauka o harmonii. F. J. Skuher-sky: Nauka o skladbe. F. J. Skuhersky: O formah hudebnich.
K. Stecher: Nauka o formäch hudebnich.
2.	Zgodovina glasbe s posebnim ozirom na češko in slovansko glasbo sploh:
J. Borecky: Stručny prehled dčjin češke hudby.
J. Brauberger: Katechismus vsčobec-nych dejin hudby.
H. Rieman: Katechismus dejin hudby 2 zvezka preložil iz nem. J. Borecky.
K. Stecher: Vsgobecny dejipis hudby.
K. Hoffmeister: Bedrich Smetana.
Zd. Nejedly: Bedfich Smetana (Buch a prace IV. zv.)
3.	Pedagogika: Dr. G. A. Lin-dner: Obecni vychovatelstvi,
Tyf: Obecne vynčovatelstvi.
4.	S o 1 o s p e v : Dr. D. Panyrek: Hygiena hlasu.
Dr. Jos. Cisler: O hlasu, jiho onemo-cučni a šetrčni.
R. Dannenberg: Katechismus spčvu.
*
Glasbene Matice«. Kaj srno pridobili z obema imenovanima zavodoma, o tem naj pise spretnejše pero 1 Pozdravljamo ooa najvišja kulturna zavoda, kakor pozdravljamo vse na novo otvorjene šole.
Ne kaže, da bi se srednje šole postavile v kak zakotni trg' ali vas. Kajti 111 dovolj, da učenec vtepa v se, kar se mu naloži v soh, temveč je treba, da si razširi svoje duševno obzorje, kar je edino mogoče v kakem mestu. Najmanj priporočljiva je pa ustanovitev učiteljišča, torej strokovnega izobrazevalisca našega naraščaja, v tako zakotnem gnezdu, kakor je veiikovec. Popolnoma upravičen je protest »Učiteljskega sveta za KorošKO«, ki je proti temu učiteljišču, la iz odbor-nikov vseh koroških okrajniti učiteljskih društev konstituirana korporacija in edini avtonomni stanovsKi organ vsega ko-roskega osnovno- in mescansko-soiskega ucneijstva vztraja pri svoji izjavi. Osma točka te izjave se glasi: poverjeništvo za uk in bogočastje namerava baje otvoriti prvi letnik učiteljišča v Vclikovcu. Učiteljstvo protestira proti ustanovitvi takega zavoaa na Koroškem, ker tu danes niso niKjer uani pogoji za učiteljsko iz-obrazevaiisce. lo izjavo so priobčili meiiua vsi slovenski unevniki m tudi nekaj teuiuKov. luui »biovenski Narod« jo je prioocii, toda v skrajšani obliKi. ZaKaj, tega ne znam. Ce je uredništvo glasna j. u. namenoma črtalo zaunje tri točite uneiiovane izjave, potem moramo proti tatu samo v oijuosti ouiocno protestirati. L/oigo časa so nas politični voditelji raziiiu strank vodili za nos, -osobito starejše uciteijsKe vrste. An 1111 gremo danes zuruzem prch.0 vsaKe stranke v boj za uourooit soisiva. lo sem omenil, ker moram 1
Sem za eno samo učiteljišče za vso Slovenijo, in Sicer v Ljubljani.
¿aKaj ?
Da se preustroji in razširi učiteljišče, je razviuno iz načrta preustrojitve šolstva in narodne vzgoje, ki ga je sestavil odsek »Zaveze jugoslovanskega ucneijstva«. Treba se bo temeljiteje izobraziti v higi-jeni in poijuuni meuicjini. 1 udi o glasbi b j treba ucueljstvu znati malo več kakor doslej. Posebe bo treba učiteljiščnicam posecati gospodinjske in kuharske šote ter seznaniti z vzgojo dojenčkov. In če omenim še to, da se bo treba teoretično in praktično izobraziti v vzgoji Slepcev, glutioneiiuh in jecijavcev, mislim, da sem v glavnem poveaai skoro vse.
Kaj in koliko nam nudi v tem oziru skromni Veiikovec? — Zato pa zahte varno, da naj bo eno samo učiteljišče (s paralelkami, če potreba) v središču Slovenije, v Ljubljani. Le ta more nuditi našemu naraščaju vse, ne samo kar zahteva preustroj učiteljišča ampak tudi, da se uči-teljiščnik tudi socijalno obrusi. (Koncerti, opera, diama, muzej, galerije slik itd. itd.)
Drugi vzrok, ki govori samo za eno učiteljišče v Sloveniji je, da dobimo najboljši profesoiski materijah Veda postaja vedno obširnejša, zato je tembolj potreba, da se srednješolski učitelji špecijalizirajo. Koliko pa imamo v Sloveniji srednješolskih učiteljev, ki bi ne bili le priznani strokovnjaki v svoji stroki, ampak tudi temeljito podkovani v pedagogiki. Samo na ta način, da odpravimo lokalna učiteljišča in postavimo samo eno učiteljišče za vso Slovenijo, lahko dvignemo isto na najvišjo kulturno stopinjo.
Ne vem, kdo je sprožil zahtevo po učiteljišču v Velikovcu. Oni gotovo ne, ki poznajo vse težnje učiteljskega stanu.
Vsekakor se mi zdi, da diši vse to po separatizmu. Korošci hočejo svoje učiteljišče. Ne vem tudi, če imajo ravno starši pravico odločati, kje naj se vzgaja učiteljski naraščaj. Pretežna večina starsev je premalo samostojna in naobražena, da bi mogla o ,tem presojati. To prepustimo uči-teljstvu in profesorjem učiteljišč. Ce bi imeli starši to pravico, potem bi imeli tudi pravico odločevati, kje naj se vzgajajo zdravniki, odvetniki, duhovniki i. dr. Kolikor je meni znano, ni vlada še nikdar vprašala staršev, v katerem gnezdu naj ustanovi bogoslovje ali pa kako drugo strokovno šolo.
Možje, ki dobro poznajo koroške razmere, so mi zatrjevali da ni v vsej koroški Sloveniji niti tu slovenskih dijakov, ki b. bili v preteklem šolskem letu obiskovali četrti ah pa vsaj tretji razred srednje oziroma meščanske šole in bi se zglasiii za vstop na nameravano učiteljišče v V e~ likovcu. Zato pa Višji šolski svet zahteva z odlokom z dne 30. junija 1919. št. 9156: učitelji naj izberejo najboljše svojih učencev in naj jih prav posebno intenzivno poučujejo razen v računstvu zlasti še v slovenščini itd. Absolvente ljudskih šol naj bi tedaj pobirali na velikovško učiteljišče. še same misli jc nas sram, zato moramo preprečiti učiteljišče v Velikovcu.
Omeniti moram še, da so koroške ljudske šole kvečjem petrazredne in da se od učencev, ki nočejo vstopiti v 1. razred mesč. šole, zaliteva, da so dovršili V. razred ljudske šole.
Kdor hoče z znižanjem učiteljske izobrazbe odpomoči pomanjkanju učitelj-stva, zida na pesek. Ce že primanjkuje ucneijstva, tedaj je bolje, da skrčimo vec-razreunice in si pomagamo s poiunevniin poukom toliko časa, da dobimo iz učiteljišča res dober in strokovno naobražen naraščaj. Za vsako ceno hočemo braniti čast m ugled šole in učiteljstva. Ce bi bilo treba, se ne plašimo niti najskrajnejših sredstev.
MILAN S1LHA-ALBIN LAJOVIC:
Nova vrsta stanovskih organizacij —,učiteljske zoornice\
Naloga kakoršegakoli demokratičnega ustroja Podi strokovnjaštvo. Sposobne ljudi treba postaviti na pravo mesto. NCe odločajo nepoučeni ljuaje o usoai dfugih, delajo zlo, četudi nimajo namena. »Ueino-kratizem je optimističen«, tako je dejal proi. dr. Kadi, ko je predaval v Brnu, »sloni na zaupanju do ljudi«. Doslej se učiteljstvu ni zaupalo, in ni se smelo zaupati radi avtokratskega avstrijskega sistema in zato so o njegovih, stanovskih rečeh, odločah — drugi.
Danes so drugačne razmere! Učiteljstvo se tega zavedi, razjasni in zahtevaj, da odločuj samo o svojih zadevah. Zlomiti mora v sebi ono umetno in nasilno privzgojeno medsebojno nezaupanje. Bojim se, da ne dosežemo vsega, kar bi danes lahko dosegli — ne, ker nam ne bi hoteli dati, temveč ker je učiteljstvo zadovoljno s svojim dosedanjim pravnim stališčem. Tu bi morali razumni tovariši vzbuditi zanimanje za stvar, in pri društvenih zborovanjih odločno zahtevati ustanovitev »učiteljskih zbornic«, ter poslati resoluciji osrednji organizaciji, da jih predloži na pristojno mesto. Ne zamudimo trenotka, ki se morda nikdar več ne vrne. Vse tovariše dobre volje poživljam na delo. Profesorji skoro pobero sad svojega dela, oni
Dr Branbergova : Peadagogicky pre-hled literatury zpčvu.
Za praktično vajo se priporoča: 1. vaji za pravilno dihanje, tehnično vežbanje na podlagi Iffertove šole, deklamatične vaje na podlagi iste šole in prednašanje solfež. Učni pripomočki: J. Concone: 25 Leçons de chant, op. 10.15 vohalisi op. 12.
40 Leçons, op. 17.
G. W. Teschner: 18 solfeggi iz voca-lizzi melodici.
D. G. Aprile : Exercices paur le vocalisation.
Kandidat mora zapeti daljšo in težjo pesem ali arijo iz klasične in moderne literature, katero si sam izbere.
Pri praktičnem nastopu uči določene za dijaka znane pesmice, — mora pri tem popravljati napake v prednašanju, kakor tudi napačnega nastavka. — Dalje mora praktično z nastopom pokazati, da zna poučevati intonacijo.
Pripomočki: M. Batthe: Hudebni gramatika.
A. Herman: Intonačni a rhytnivehâ cvičeni.
Mladny: Intonačni a rhytmicha cvi-
ženi.
Kandidat naj je v stanu, da se sam spremlja na klavirju pri solfežah, lažji pesmi ali ariji in to na prvi pogled. —
5. Zborovo petje. Teoretično: 1. fiziologija glasotvornih organov.
2.	Teorija oddiha, vrsta dihanja, delovanje dihanja.
3.	Obseg različnih vrst človeškega glasu.
4.	Tvorba tonov in resonanca.
5.	Vokalizacija in deklamacija.
' Pomočki kot pri solospevu.
Praktično: Kot pri solovem petju z malimi izpremetnbami, ki se nanašajo na poučevanje zborovega petja. Poleg tega še:
1.	Spretnost v pouku določene pesmi.
2.	Obvladanje in vodenje zbora.
3.	Taktiranje, tempo, vokalizacija in deklamacija zbora.
4.	Distonacija in njeni vzroki.
5.	Zborovo petje homo- in poiyfono.
6.	Pojmovanje skladbe kot dokaz ustvarjanja. —
7.	Na prvi pogled razložiti poljubno skladbo z ozirom na dinamiko, tekst in deklamacijo. —
Pomočki: B. Jeremiaš> Škola zpevu.
Maks Kobližek: Skola zpevu.
Ad. Piškaček: Škola zpevu zboro-veho.
Ferd. Sladek: Skola zpevu. —
6. Klavir. Iz teorije znaj kandidat postanek in razvoj glasbila, znati mora
so dosti rano podčrtali zahtevo učiteljske samouprave.
Na kratko hočem očrtati, kako si predstavljam pravomočnost, sestavo in uradovanje »učiteljskih zbornic«.
Seveda se to vprašanje ne more reševati brez ozira na druge činitelje šolske uprave.
Naloga učiteljske zbornice je analogna oni notarske, zdravniške, odvetniške in malo tudi oni trgovskih in obrtnih zbornic. Rešuje namreč samo stanovske zadeve.
Njih kompetenca je torej začrtana popolnoma drugače, kakor je to hotel ravnatelj Ulehla, ki pravi, da naj obravnavajo samo pedagogična vprašanja, kakor je bilo preje v navadi pri okraj, učitelj, konferencah. Po mojem skromnem mnenju pripada to tudi nadalje le okr. učitelj, konferencam. »Učiteljske zbornice« posredujejo stik učiteljstva z okrožnimi uradi, ministerstvom v kolikor se tiče stanovskih zadev. One razglašajo, kar so dosegle na podlagi razpravljanja; zaznavajo okrožnice, naredbe in odloke šolskih uradov sistemiziranja mest i. t. d. Izvršujejo oddajo mest, nastavljajo namestnike, vodijo osebni status, disciplinirajo na podlagi posebnega reda; nakazujejo prejemke, nagrade, ustanove; nadzirajo šole v administrativnem pogledu, skrbe, da se izpolnijo kvalifikacijske tabele, ter informirajo šolske urade o važnejših šolskih težnjah.
Pisarna učiteljske zbornice je pride-ljena pisarni šolskega urada, upravništvo in računski oddelek sta za oba skupna.
Učiteljska zbornica ima stalne uradnike in pa gotovo število svetovalcev — učiteljev, ki o vseh rečeh zborno odločujejo in sicer kadar je potreba.
Stalni uradnik je administrativni uradnik — pravnik, ki vodi vse agende in pa šolnik -- strokovnjak, ki nadzira stanje šol in delovanje učiteljstva na svojih službenih mestih. Vsaka kategorija šol voli v učiteljsko zbornico po dva zastopnika.
Značaj kompetence učiteljskih zbornic zahteva državno in pravno nadzorstvo. Podeljevanje služb, discipliniranje in nakazovanje prejemkov so strogo pravne zadeve. Vladni zastopnik, šolski pravnik, ima dosti vpliva, da se dela vse po predpisih in zakonih. Proti odredbi okrožne učit. zbornice je dovoljen priziv na državno učiteljsko zbornico.
Agenda okrožnih zbornic bo precej obširna, skoro tako velika, kakršno so imeli bivši deželni šolski sveti; upravljala bo nad 1000 učiteljev.
Naj se dotaknem še vprašanja, kdo nastavljaj začasne učitelje? Vedno ni mogoče čakati, da se zbornica o tem posvetuje. Mogoče bi mogla to storiti krajevna kon-efrenca; sistemiziranje novih mest pa je pridržano, kakor sem že omenil, šolskim uradom.
Naknadno bo treba predelati in se pogovoriti o načelih podeljevanja mest, rešiti bo treba koedukacijo in izravnati učiteljice z učitelji vsepovsod. Za povoljno rešitev zadošča malo dobre volje. Ravno-tako je treba predelati vprašanje prednosti na podlagi kvalifikacije, ki jo določajo strokovnjaki z vso strogostjo. Podeljevanje služb se mora pospešiti. Vprašanje nadzorstva in izpolnitev kvalifikacijskih tabel je silno rahločutno in važno — o njem se da mnogo debatirati. Kvilifikacijske tabele izpolnijo učitelji pri domači konferenci sami in jih pošljejo potem učiteljski zbornici. Služijo kot podlaga statistiki o stanju
M "F--------------1	1~r	■mm ■ i m
popisati njegove dele in razložiti različno mehaniko.
Domač mora biti v klavirni literaturi, praktični in tedagogični; zna naj samostojno soditi o težjih delih; kakor mu bodi tudi poučevanje taistih lahka stvar.
Praktične zahteve so bolj široko omejene. Obvladati mora seveda praviino instrument ; zna naj razložiti različne udare. Igranje skal ravnih, terčnih, sekstnih in decimih mu ne sme delati težav; prav tako mora znati razvezati tri- in četvero-/v r ke.
Dokazati mora, da zna praktično prednašati. V ta namen zaigra dve umetni skladbi, ki si jih sam izbere, jedno iz pred-klasične, jedno iz klasično-romantične ali pa iz moderne dobe; jedna imej značaj tefrčni. druga pa prednašanja. Pri izberi skladb naj se ozira predvsem na češke in slovanske skladatelje.
Posameznih, v poštev prihajajočih skladateljev ne bom našteval; jih je preveč, omenim naj le glavne za teorijo: 1. Knichovna Cyrill č. 7 Cast specdälni: Klavir. 2. Skola: Fibich-Malat (1 seš. uvod): O zarizeni piana.
7. Gosli. Teoretično: Popis gosli in posameznih delov. Poznanje znamenitejših pedagogičnih del in*njih uporaba na raznih stopnjah pouka.
šol in šolskemu strokovnjaku, kadar obišče šolo. Ureditev tabel Je velike važnosti ln odgovornosti polna. Da se tabele prav izpolnijo, da vsak učitelj svojo vidirati, overoviti. Kdo naj jo overovi? Na željo tovariš, ali na komerenci izvoljeni zaupnik. Dvomljive kvaiiiikacijske podatke gotovo tovariš tovarišu popravi in šolski strokovnjak spozna oo priliki svojega obiska sam ce oi kaj ne odgovarjalo resnici.
Najnianje enkrat na mesec zboruje okrožna učiteljska zbornica. Določiti moramo še, kdo sklicuje seje, kdo določa spored, kakšen je poslovnik, kako zagotoviti, da se boao seje res vršile. Potnino in dnevnice plača država, kakor je to deiaia doslej po zakonu z dne 3U. marca 1897.
Pri naucnem ministrstvu se sestavi državna učiteljska zbornica na analogen način. Njen delokrog obsega pritrditve in ukomtve sklepov okrožnih zbornic. V sled ukinitve kakega sklepa nastalo lzpremem-bo mora potrditi ministrstvo.
Na ta način se prihrani ministrstvo neprijetnosti osebne uprave, na drugi strani pa podčrta svoj vpliv po svojih zastopnikih v državni učiteljski zbornici.
Tu se mora posebej povdarjau državno naozorstvo, ki mora biti porok, da se vrši vse po veljavnih zakonih, da se deli torej pravičnost, na ktero se sicer sklicuje vsakuo, a jo malokdo brani. S tem stališčem o nujnosti državnega nadzorstva v ouboru učiteljskih zbornic naj se seznanijo oni, ki se sedaj ne zapopaaejo, da mora biti učiteij pri izvrševanju svojega notranjega dela svoboden, da ne sme imeti de-kretiranega pedagogičnega svetovalca, in oni, ki še sedaj sumničijo, da se hoče učiteljstvo izmuzniti nadzorstvu sploh.
Današnje nadzorstvo napravija iz učiteljstva rokodelce. Uradniki zahtevajo svoje stanovske zbornice, njih stremljenje poupira nase in obratno.
Od vprašanja »učiteljskih zbornic« zavisi ureditev ueiokroga solskih uradov in njih bodoča sestava, kakor tudi ureditev šolskih odborov ali komisij v prehodni dobi. Okrajne disciplinarne m službe podeljujoče komisije bi se morale že sedaj izvoliti »n pncleniti novim šolskim oaborom. Uocini se mora izviti pravica, staviti ter-no-predloge.
Predstoječe misli in načrti o učiteljskih okrožnih in državnih zbornicah razvija češki tovariš Milan Solha v 21. letošnji številki strokovnega lista »Komensky«. Naj nakratko povem, kaj mislim jaz o stvari. —
Prvič podčrtam zahtevo, da se na vsako mesto postavi strokovnjaka. Naša stara zahteva je to, le da jo avstrijska uprava ni hotela nikdar slišati. V tej zahtevi tiči pa še nekaj in to je, da mora postati tudi vsak učitelj strokovnjak, kar pa more doseči le tedaj, če je gmotno neodvisen in tako dobro podprt, da more vse svoje moči posvečati šoli in svoji nadaljni izobrazbi.
K izobrazbi spada tudi dobro poznanje sedanjega pravnega reda. 90 fo učiteljstva obojega spola ne ve točno za svoje pravice, analogno mogoče tudi ne za dolžnosti in plava v splošnem toku dalje, ne meneč se za izpreinembe pravnega značaja. V sleci tega vse tako izgleda, kakor da je večina zadovoljna v resnici z dosdanjimi pravnimi razmerami in da si ne želi izpre-memb. Večina pa, kakor rečeno, ne pozna svojih lastnih odnošajev napram šolski pravni upravi in radi tega ne zahteva iz-prememb.
Da podprem svojo trditev s samo enim dokazom, naj navedem slučaj. K viš-
Praktično: Pravilno držanje telesa, instrumenta in loka, spretnost prstov, ob -vladanje loka in leg. Igranje enostavnih skal, razvezanih trizvokov v obsegu treh oktav, chromatične škale v prvi legi, dvo-jemkova skala v oktavah in tercah v obsegu oktave. Prednašanje ene izmed Kreu-tzerjevih etud ali Rodejevih capric. Dalje si izbere in prednaša kandidat točko iz svetovne hterature, a se mora predvsem ozirati na češke in slovanske komponiste. Napo? led mora prednašati eno skladbo na pivi pogled in zaključiti s praktičnim na-sttT-cm poučevanja, ozirajoč se na pedagogična in metodična pravila. Pri tem mu lahko pomaga knjiga J. Buchtele: Vynčo-vžci plan hry houslovč.
8. O r g 1 j e. Teorija: Razvoj or-gelj, netranja oprema in moderni pripomočki pri postavljanju orgelj. Zadosten razgled po pedagogični literaturi, praviino pcuživanje le-te pri metodičnih postopkih.
Praksa: Vsestransko obvladanje glasbila, prednašanje dveh skladb, ena izmed teh mora biti Bachova, druga moderna s posebnim ozirom na češko ah slovansko literaturo (Kličha, Musil, Skuher-skv), igra v basu s številkami po Blažku, improvizaciji, modulaciji, stare in moderne, spremljevanje korala in pesmi, igranje težje skladbe na prvi pogled, praktičen nastop poučevanja.
jemu šolskemu svetu pride učiteljica y — želi podporo v višini mesečne plače in voj. drag. doklade. Na vprašanje, koliko ima plače, petletnin, draginj, doklade, odgovori: »Ah, če bi to vedela!« Da, kdo naj pa ve, če ne ona sama? In takih je med nami vse polno.
Pa če vprašamo dalje kogarkoli, kako je sestavljen krajni, okrajni, ali prehodni višji šolski svet, bi med mlajšimi tovariši, a med tovarišicam sploh, dobil prav malo po voljnih odgovorov. In vendar se v vseh teh korporacijah vadljajo za našo kožo, razpravlajo v pretežni večini samo o naših stanovskih zadevah. In ker se sami za sebe dosti ali pa nič ne brigamo, je popolnoma naravno, da sklepajo o nas arugi — ne-ucitelji, ko bi morali vendar mi imeti tam, kjer gre za našo glavo, prvo in edino besedo.
Češki tovariši nas, kar se tiče stanovske naobrazbe in pravne zavesti, visoko nadkriljujejo, zato tudi vse drugače občutijo moro dosedanje uprave, kakor mi; zato zahtevajo povsod, da le oni odločajo o svojih zadevah, odtod zahteva po okrož-nin in državnih učiteljskih zbornicah.
Z osnovo in delokrogom okrožne učiteljske zbornice se popolnoma strinjam s tov. Silho. V izrecno stanovskih zadevah odločujmo sami, kakor odločajo notarji, trgovci, obrtniki sami o sebi. Upravni uradnik, ki vodi vse agende, bodi pravnik, na-čeljuj pa šolnik-strokovnjak. —
Z uvedbo okrožnih učiteljskih zbornic odpadejo okrajni šolski sveti, odnosno stopijo na njih mesto okrajne učiteljske zbornice, kajti mnenja sem, da bi bile zbornice s 1000 podrejenmi učitelji precej neokretne in razmaha nesposobne. Za naše razmere bi bilo najprikladnejše, če se sedanji okrajni šolski sveti preurede tako, da si učiteljstvo vseh kategorij izvoli po dva zastopnika in vsi skupaj še okrajnega šolnika strokovnjaka, ki je obenem predsednik zbornice. Prideljen okrajni učiteljski zbornici stoji gospodarski odsek, ki si ga izvolijo občine same in ki šteje toliko članov kolikor učiteljska zbornica. Vsak oddelek zboruje in sklepa o svojih zadevah sam zase, o zadevah pa, ki posezajo v delokrog druzega, pa skupno pod predsedstvom vodje okrajnega glavarstva. Clanov-civi-listov moderna država ne potrebuje. Kraj-nim šolskim svetom, če že morajo biti, pripadajo rešitve gospodarskih vprašanj šole, v učiteljske zadeve pa se ne smejo nikakor vmešavati in staviti za nastanitev učitelja pogoj poznanja 2 cerkvene in 3 božji zapovedi. Naj so ti časi daleč za nami!
Državna učiteljska zbornica kakor jo predlaga tov. Silka je na mestu na Češkem. Pri nas bomo morali imeti med okrajno in državno učiteljsko zbornico še en člen in ta je deželna učiteljska zbornica za Slovenijo, ki ¿i jo volijo vse kategorije učiteljstva tako kot okrajno. Zboruje po potrebi in potrjuje odredbe okrajne zbornice, ali pa jih ukinja, vendar ne kon-čnoveljavno. Njen delokrog pa obsega zopet samo zgolj stanovske zadeve. Državni uradnik-pravnik vrši tekoče posle in je odgovoren napram državi, da deluje vedno strogo po zakonu, da deli na vse strani pravico.
Poznam češke nadzornike in vem, da so bili za časa Avstrije tako avstriski in birokraški, da je naš prosluli Mayer naravnost krotko jagnje napram njim. Odpor proti takim nadzornikom je popolnoma upravičen. Ali ravmotako ne tre-bamo nadzornikov, ki sestavljajo konfe-
renčne zapisnike s samimi »naj se pokaže, računa, obravnava i. t. d.«, ki pa ne znajo povedati, kako se popravi napaka, kaj je storiti, da se doseže to in ono. Skratka, nadzornik mora hiti prvi strokovnjak med strokovnjaki, ki more tovarišem v vsakem slučaju svetovati kako in kaj, ki zna voditi, a ne z bičem naganjati. Ne hladna ka-rijera, temveč žareč vzor požrtvovalnega dela bodi služba nadzornika.
Silno nujno potrebujemo enotnega di- i sciplinamega reda, temelječega na modernih temeljih. Disciplinarno preiskavo vodi objektivno in nepristransko pravnik, pie-šan senat, sestavljen iz učiteljev in sodnikov, izrekaj sodbe. Okrajna učiteljska zbornica je obenem disciplinarna komisija prvega reda, deželna pa drugega. Do danes še velja za učitelje na bivšem Štajerskem, štajerski disciplinarni zakon, na Koroškem in Kranjskem ga pa sploh nimamo. Tako se obravnavajo disciplinarne zadeve popolnoma slučajno, kar ne more biti baš najbolje ne za preiskovalca, še mainje pa za grešnika.
Zaključim! Lepša bodočnost pride, če bo vsakdo strokovnjak na svojem mestu. poznati moramo do pičice svoje pravice, a do pičice vršiti tudi svoje dolžnosti tako napram narodu, kakor šoli, posebno pa napram samim sebi.
Fr. Rant:
Društvo učiteljev slovenskih obrtno—nadaljevalnih šol.
Obrtno-nadaljevalne šole so tekom vojne po večini počivale. Tudi mlado društvo učiteljev slovenskih obrtno-nadalje-valnih šol je leglo k začasnemu počitku.
Pravkar sem dobil v roke inventar tega društva. Nujno potrebno se mi zdi, da čimprej obnovimo društveno življenje k skupnemu delu za povzdigo obrtno-nadaljevalnih šol in za osebne koristi obrtno-nadaljevalnega učjteljstva (§ 2. dr. prav.) Potrebno se mi zdi, da zaradi mlajših stanovskih tovarišev povzamem nekaj iz društvene zgodovine. Obstoj društva je potrdilo deželno predsedstvo za Kranjsko 16. januarja 1914. št. 36/pol. Ob izbruhu vojne je bilo društvo še v povojih. Štelo je 47 članov iz tedanje Kranjske. Primorske in Štajerske. Odbor, izvoljen na ustanovnem občnem zboru v Ljubljani je bil sledeči: Predsednik: Huinek Dra-gotin, strokovni učitelj v Krškem in odborniki: Maks Hočevar, strokovni učitelj v Krškem, Fran Rant, nadučitelj v Radečah, Julij Slapšak, nadučitelj v Radovljici (izstopil 5. marca 1914), Matej Mikuž, učitelj v Tolminu. Fran Pristovšek, učitelj v Žalcu. Anton Likozar, nadučitelj v Ljubljani, Fran Škulj, učitelj v Ljubljani. Do občnega zbora se je priglasilo za pristop pač 34 šol s 116 učitelji, a člani so se zgla-šali le polagoma. Tovariši »Slomškove Zveze« so zahtevali polovico odbornikov; ker jih niso dobili, so proglasili društvo za politično pristransko in odklanjali pristop.
Odbor je imel 1. februarja 1914. sejo na Zidanem mostu in razmotrival šolska vprašanja in stanovske zadeve za I. občni zbor, ki naj bi bil tekom velikih počitnic 1914. v Ljubljani. Preprečila ga je vojna. Od tedaj je društveno delo počivalo.
Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani namerava glede odlokov 3. septembra 1919. in 25. junija 1919. v šolskem letu 1919/20. zopet vzpostaviti in po možnosti razširiti pouk na obrtno-nadaljeval-nih šolah in postaviti te prepotrebne nižje
Pripomočki: F. Z. Skuhersky: O za-fizeni varhan.
Če primerjamo ta izpraševalni red s starim avstrijskim, potem zapazimo, da je v nekaterih točkah izpit lažji, v drugih pa zopet težji. Harmonija je n. pr. mnogo obsežnejša, kot je bila preje, na drugi strani Pa je glasbena zgodovina in pa tudi peda-gogična stran lažja, posebno vsled odpadlega, največkrat v resnici nesmiselnega memoriranja. Zanimivo je, da se sedaj za učitelja solospeva zahteva mnogo več tehni:i:ega znana kot preje, to pa vsled tega, da se omeji nestrokovno poučevanje ki je prineslo žal že mnogo nuspehov.iManj tehničnega, a mnogo več pedagogičnega znanja se pa zahteva od pevovodje. Pri drugih predmetih so ostale tehnične za-iheve skoro na isti višini, kandidat pa lahko s tem, da s\ jbjdno veli skladbe, ki ¡ill hoče i reondšati, jotvaii večjo izobrazbo. Pri vseh predmetih pa se povdarja peda-gogiška naobrazba učiteljev godbe in to ono kar ras poseouo veseli. M dovtij, če znam sam kato re'i mcjs'rsko podati, temveč moram tudi vedet', k. ko to svojemu uetneu vliti v f, a vi', po<em šele morem sam o sebi reč-, oa sem učitelj godbe.
Nov; izpraševalni red, kakor so ga sestavili Čehi, odgovarja vsem modernim zahtevam. Odpravlja nesmiselni mehanizem: poudarja prav krepko pedagogično naobrazbo učite!/:v gedbe, sestava izpra-ševalne komisjje jc vzorna, pravičnost
gieda izza vsake besede, upošteva pred-v?em domačine, -• glasbenike, skuša splošno in strokovno naobrazbo učiteljev godbe dvigniti, pogret iti in prepojiti s čist.m češkim duhom, da zadoste splošni zahtev; po večji kulturi, tna smer pa je že sedaj naznačena, ki jo bode treba v pri-h^dnjosti prav gotovo izvesti, namreč ta, da bode tudi pri teh skušnjah razločevati višjo in nižjo skupino, prav tako kot je n. pr. meščanska šola različna od ljudske.
Namenoma sem obširneje razpravljal o izpraševalnem redu za učitelje godbe, kakor je za prehodno dobo na Češkem v veljavi, ker sem prepričan, da se eden ali drugi med tovariši pripravlja za tak izpit in ne ve, kam bi se obrnil. Iz tega, kar sem povedal, se lahko popolnoma informira in še enkrat kontrolira, če ima že vse v mezincu.
Bratje Čehi gredo Jugoslovanom, posebno nam Slovencem, v vsem in povsodi na roko, zato naj si oni, ki je že pripravljen, ali se pripravlja, radi jezika ne dela nobenih skrbi; saj dela izpit lahko v kateremkoli jeziku, slovenskih tolmačev je pa v Pragi tudi dovelj.
Mladim tovarišem bi posebno nujno svetoval, naj se poprimejo, če imajo veselje, in čimpreje položi izpit; glasbenih učiteljev nam prav tako manjka kot meščanskih ali ljudskošolskih. Za informacije sem rad na razpolago.
ubrtnošolske zavode na zanesljivo mate-rijalno podlago. Pri tej vzpostavitvi in razširjenju obrtno-nadaljevalnih šol h o č e in mora imeti besedo tudi njihov glavni činitelj — obrtno-nadaljevalno učiteljstvo, ki najbolje pozna bitje in žitje teh šol.
Zato nasvetujem: V najkrajšem času, vsaj tekom oktobra naj skliče sedanji odbor v Ljubljano občni zbor društva. Odbornike pa pozivam, da meni ali tov. Maksu Hočevar v Krškem prijavijo svoje mnenje, oz. predloge o mojem nasvetu.
Prijave novih članov sprejemam kot začas;;i blagajnik. Članarine ni treba vpo-šiljati, ker jo bo določil občni zbor.
ALBIN SPREITZ:
Čitajmo časnike v osnovni šoii.
Ta zahteva ni nikakršna novotarija. Zapadnoevropski in amerikanski vzgojni sistem je sprejel tudi čitanje časnikov v svoj program kot sredstvo za izpopolnitev državljanske vzgoje. Državljanska vzgoja pa je geslo moderne šole! — Tudi stari — sedaj še veljavni — avstrijski šolski zakonik zahteva v § 1 nekaj sličnega, dasi-prav še ne vsebuje te besede in tega pojma. Patrijotična in državljanska vzgoja se dopolnjujeta, »sta le en okvir ene hi iste podobe!« Stremljenje gre za očutenje v ljubezen do domovine in v požrtvovalnost za njo. --
Ad rem. — Učenci na višji stopnji osnovne šole kaj radi pišejo prosto spisje. Letos sem dal v 6. razredu temo: »Kaj rad-a čitam.« — Posnamem iz 28. spisov sledeče: 8 učencev + 4 učenk (v izloče-nju vsakršnega medsebojnega vplivanja) čita doma časnike, da zve 1. kaj se godi novega po svetu, 2. Kako bo z mejami naše domovine, 3. kaj delajo Lahi v naših krajih, 4. kdaj bo podpisan mir in 5. kako še bo s cenami raznih življenskih potrebščin. —■ Ali ne zadostuje zanimanje učencev samih, da se lotevamo tudi čitanja časnikov, in sicer smotreno? Če čita učenec časnike, ki jih nabavljajo starši ali sorodniki, iste ponajvečkrat napačno ali sploh ne razume, ker so mu tendence raznih listov neznane. Nerazumljenje in nevednost pa je največji demagog naroda. Že Sokrat pravi, »da se proti neumnosti še bogovi zastonj vojskujejo!« — Vzemimo torej mi vzgojitelji časnike raznih strank v roko, presojajmo objektivno dejanski položaj, razbirajmo iz listov res aktualne in umestne članke, ter čitajmo učencem na najvišji stopnji, recimo 1—2 uri na teden glasno naprej, razglabljajoč in dopolnjujoč čtivo.* Skoraj vsi listi, a priori z malimi izjemami — prinašajo sleherno važe naredbe, zakone in določbe, ki jih mora vsak v lastnem interesu poznati; prinašajo nasvete in uvaževanja vredne misli gospodarskega značaja, kar je gotovo vsakemu dobrodošlo, psebno pa lastnikom. Učenci bodo doma »z vnemo« govorili o tem, kar so «izvedeli iz raznih listov in starši bodo končno — hvaležni šoli za migljaje. Vez med šolo in domom se bo utrdila. — Ze slišim ugovore :»Šola ni poli-tikum in dekla za vse!« — Prav, se strinjam popolnoma! — Saj to tudi ni namen čitanja časnikov v osnovni šoli! — Sleherni človek, bi rekel, čita danes časnike in vendar ne moremo dejati, da se večina ljudi peča s politiko ali da so po čitanju časnikov postali več ali manj skoraj vsi aktivni politiki. — Poilitične stranke pa itak obravnavamo že v ustavoznanstvu, ko govorimo o parlamentu, kjer zastopajo poslanci interese in stremljenja raznih ljudskih slojev. Da recimo interesi kmetiš-kega sloja niso vsporedni z istimi meščanov ali delavcev, že »čivkajo vrabci na strehah,« ne da bi razumnejši učenci višje stopnje osnovne šole o tem še ne vedeli.
■ O strankarstvu in njega bojih sev¿ ne bomo govorili v osnovni šoli. »Nolli turbare circuios meos.« — Učenci bodo uvi-devali, da so glasila raznih strank več ali manj prožeta — čeprav so še tako diametralna v nazorih in težnjah — vendarle — tudi z lepo domovinsko ljubeznijo! — Posebno je to značilno v časih grozot in strahot domovine. Kdor je gledé čitanja časnikov v osnovni šoli drugih misli, naj se oglasi s stvarnimi ugovori,- saj ničesar ne oktroiramo. —
Tečaja za učitelje meščanskih
šol v Ljubljani in Mariboru.
i
Poverjenik za uk in bogočastje je dovolil z razpisom z dne 28. avgusta 1919, št. 3847, izobraževalna tečaja za učitelje meščanskih šol ter določil naslednje:
* Taki debatni večeri so se prav dobro obnesli v »Čitalnicah« za starejše člane, kjer so se pojasnjevali posamezni izrazi in vprašanja iz dnevnikov brez razlike strank in so zelo priporočljivi. Op. nred.	........
1.	V šolskem letu 1919-20 se ustanovita izobraževalna tečaja za učitelje meščanskih šol na državnih učiteljiščih v Ljubljani in v Mariboru, ki se pričneta dne 1. oktobra 1919.
2.	Tečaj za učitelje meščanskih šol v Mariboru obsega predmete vseh treh strokovnih skupin, ki se potrebujejo na meščanskih šolah, tečaj v Ljubljani pa predmete 2. in 3. strokovne skupine.
3.	Na tečajih v Ljubljani in v Mariboru se dovoli za vsako skupino po 10 učiteljem (učiteljicam) dopust. Učitelji (učiteljice), ki prosijo dopusta, morajo priložiti prošnji zrelostno in usposobljenostno izpričevalo, okrajni šolski nadzornik pa pripiše svoje mnenje o nadarjenosti, pridnosti in sposobnosti prosilčevi (prosilkini). Dovoljenje za dopust daje v vsakem poedinem slučaju višji šolski svet. Število 10 za vsako skupino se ne sme prekoračiti.
Razen učiteljev (učiteljic), ki imajo dopust, smejo obiskovati tečaja tudi učitelji (učiteljice), ki poučujejo na šolali v Ljubljani ali v Mariboru ali pa v okolici teh mest in ki se lahko udeležujejo tečaja, ne da bi potrebovali namestnika (namestnice) v službi.
Obiskovalci tečaja, ki nimajo posebnega dopusta, se lahko vpišejo tudi k predavanjem iz posameznih predmetov, da si izpopolnijo strokovno naobrazbo.
4.	Vsak slušatelj, ki namerava delati meščanski izpit, mora izdelati 10 domačih nalog sedanjega obsega, ki se razdele med predmete izbrane skupine. Te naloge pregledno razpravljajo o predelani snovi, poročajo o prečitanih knjigah, rešujejo mate-matiška vprašanja, izvršujejo prostoročno risbe in risbe iz opisne geometrije, obravnavajo pa tudi lahko učne nastope. Pod istimi pogoji je slušatelj zavezan, da izdelujejo domače vaje, čita predpisane knjige in naredi koncem vsakega polletja v razgovoru z učiteljem izpit iz vseh predmetov svoje skupine, takozvani kolokvij.
Kolokvijska izpričevala se pri izpitu za usposobljenost na meščanskih šolah lahko upoštevajo pri končnem redovanju.
5.	V mariborskem tečaju se bo poučevalo : pedagogika 3 ure, slovenščina 4 ure, srbohrvaščina 3 ure, prirodopis s kemijskimi poizkusi 4 ure, kemija 2 uri, prirodo-slovje 4 ure, zemljepis in zgodovina 4 ure, matematika 3 ure, prostoročno risanje 4 ure, opisna geometrija 2 uri, zdravstvo 1 ura, nemščina (neobvezna z nemškim učnim jezikom) 3 ure.
Na tečaju v Ljubljani: pedagogika, matematika, prostoročno risanje, opisna geometrija, prirodopis s kemijskimi poizkusi, prirodoslovje in zdravstvo z istim številom tedenskih ur kakor v Mariboru.
Učitelji (učiteljice), ki so prosili, da se jih začasno prideli v službovanje kaki meščanski šoli, a se niso prevzeli, naj kratkim potom javijo nadzorniku dr. L. Poljancu. ako se potegujejo tudi za dopust, da bi obiskovali tečaj; drugi pa naj vložijo prošnje v zmislu točke 3. do 5. oktobra 1919 na višji šolski svet.
Iz naše organizacije.
+ Krožek Pedagoškega društva v Krškem — za okoliš Št. Jernei zboruje v četrtek 2. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v škocjanu pri tovarišu Benedičiču. Tovariši in tovarišice, ki spadate v ta krožek in pa sosedni tovariši, pridite ta dan vsi. pa prav vsi, v Škocjan. — Poleg drugih običajnih točk je na dnevnem redu: Izpreminjevalni predlogi k zakonu o narodnih šolah kraljestva SHS. Naj se vsak tovariš pripravi na ta referat.
+ Zborovanje učiteljskega društva za veliko-kovški okraj 20: 8. v Velikovcu se je razvilo v lepo manifestacijo narodne zavesti koroškega učiteljstva. Na dnevnem redu je bilo predavanje in razgovor o propagandnem delu učiteljstva za plebiscit. To je privabilo tovariše iz najbolj oddaljenih krajev na zborovanje. Počastil nas je s svojim obiskom tudi general Maister, naš vzorni voditelj, duša in glava narodne propagande. On in njegov spremljevalec, neumorno delavni tajnik „Nar. sveta", kapetan dr. Dolar, sta nam dala dragocene nasvete pri našem delovanju za plebiscit. K stvari so še govorili predsednik tovariš Magerl, tov. Znidaršič, Močnik i. dr.
V	obširnem, stvarnem referatu je nato tov. Paternost razvijal smernice in program naše stanovske organizacije. Združitev vsega jugoslovanskega učiteljstva veno enotno organizacijo mu je samo vprašanje naše politične zrelosti. Skupna, od vsakogar priznana stanovska organizacija pa je le možna, ako se omejuje njen program izključno na stanovske zadeve, ki so vsemu učiteljstvu skupne brez ozira na politično mišljenje in svetovno naziranje. Stanovska organizacija zastopaj naše pravne, moralne in materijalne interese in težnje, izključuj pa iz svojega delokroga vsa načelna vprašanja spornega značaja. Zastopstvo kulturno-pedagoških teženj prepuščaj posebnim v to svrho ustanovljenim organizacijam. Bodočnost bo naša, ako bomo v njo korakali stanovsko strnjeni — in edino le tedaj. Politično in kulturno pa se vsak svobodno udejstvuj. Duševna unifikacija učiteljstva bi bila samo dokaz njegove idejne revščine.
V	debati se je povdarjalo, da bi se morala Zaveza pri doslednem izvajanju teh načel omejiti na izdajanje enega samega glasila z izključno stanovsko-politično vsebino. Vsik član pa naj bi imel svobodo, da si naroča kulturno - pedagoške revije po svojem okusu.
Na neko ostro interpelacijo v zadevi učiteljišča v Velikovcu je pojasnil predsednik tov. Magerl naše stališče v tem vprašanju. Kakor po-
zdravljamo skrb šolske oblasti za velikovško šolstvo v narodnem oziru, moramo vendar tak zavod iz tehtnih ozirov odklanjati. Sprejela se je resolucija, ki jo prinašamo med vestmi „Iz Jugoslavije".
+ Učiteljstvo rado.viiiškega okraja je zborovalo 18. t. m. v Dovjem. Navzočih je bilo 25 tovarišev in tovarišic. Po običajnim pozdravu je predsednik tov. Jaklič izrazil nado, da ohranimo medsebojni stik v obliki mesečnih sestankov tudi v tekočem šolskem letu ter pozove tov., da sestavijo referate ter sporoče temo in čas predavanja odboru. Tov. Stupica je sestavil referat o varčevanju. V debato je poseglo več tovarišev. Tov. Korošec razvije misel o šolskih hranilnicah ter predlaga, da se naprosi poštno ravnateljstvo, naj upelje šclske poštne karte.
Sprejet je bil predlog tov. Pibrovca, s katerim se je pooblastil tov. Korošec, da on izvede stvar pri poštnem ravnateljstvu ter pozneje o tem referira. Prihodnji sestanek se določi na 9. X. v Breznici ob 2. uri popoldne.
Na tem sestanku bomo obravnavali načrt novega šolskega zakona. Vsak tovariš naj se zaveda dolžnosti, da načrt natančno prouči. Izpre-membe so potrebne, zato naj vsak tovariš pošlje v 8. dneh tajniku svoje izpreminjevalne predloge, da bo mogoče na sestanku obdelovati že urejeno gradivo. Upamo, da se vsi zavedamo važnosti te naloge ter naj bo udeležba temu čutu primerna.
Tajnik.
Po slovanskem svetu.
Iz cehoslovaške republike.
—c. Štetje vojnih let. Vlada je 23. julija sprejela zakon, da se onim, ki so bili v aktivni vojaški službi, šteje vsako leto za 1 in pol, torej 5 vojskiniii let + 2in pol, ki se štejejo v napredovanje in penzijo. Leta pa se ne bodo štela onim učiteljem, o katerih se dokaže, da niso radi vojne utrpeli nikake škode.
—c. Celibat učiteljic je na Češkem odpravljen, ¿talne uciteljice se smejo oinožiti brez posebnega dovoljenja, začasne pa z dovoljenjem okrajnega šolskega sveta. Za slučaj materinstva dobe učiteljice plačan dopust, dobo določi ministrstvo naredbenim potom. Sirote po učiteljicah dobe vzgojnino pravtako kot one i;o učiteljih. Učiteljice, ki se radi možitve prostovoljno odpovedo službi, dobe do 5 MUžbenih let polovično, do 10 let celoletno, do 15 let eninpolletno in od 15 dalje d voletno plačo, računajočo se v pokojnino, kot odpravnino..
—c. Radi pomanjkanja primernih či-in beril so se tudi češki tovariši zatekli k šolskim listom, ki jih imajo že cclo vrsto. »Jitro« v Ml. Boleslavi je za nižjo stopnjo, za višjo »Ratolesti«, ki ga izdaja osrednje učitelj, društvo in pa »Mladi«, ki izhaja v Brnu. Vsak listič ima še posebno literarno prilogo.
—c. Na Slovaškem potrebujejo nad ijiiO učiteljev in učiteljic. Kdor se priglasi in kogar potem pošljejo na novo službeno inesto, dobi prosto vožnjo, potnino 3-400 kron vnaprej in mesto mu ostane rezervirano tako dolgo, dokler se ne odloči, da ostane na Slovaškem. Učitelj, organizacije razglašajo, da spada ha Slovaško le cvet najidelnejših učiteljev, odklanjajo pa vse one, ki hočejo napraviti — karijere.
—c. Učiteljstvo ljudskih in meščanskih šol v Humpolcu je pozvalo tov. Fr. Patka, da takoj prevzame mesto okraj, šol. nadzornika. Pozvanec je službo nastopil, organizacija pa je obenem poročala na ministrstvo, da si je sama izbrala nadzornika in prosi odobritve in potrdila.
—c. Prva žena v okrajnem šolskem svetu v Podibradu. Na zahtevo društva industrijalnih učiteljic je poklical omenjeni šolski svet, ki ima posvetovalen in glasujoč glas, kadar se obravnavajo vprašanja spadajoča v delokrog industrijalnih učiteljic.
—c. Izdajanje časopisov »Prazsky Zajemnik«, »Ctveraček«, »Lucerna«, »Hu-mory«, »Hlas Prahy« in »Sipy« se je radi pornografičnih člankov policijsko prepovedalo. Prav tako; sloboda veljaj za poštene, povzdigujoče, ne pa demoralizu-joče besede.
—c. Češki poslanci in učitelji. Na fronto odhajajočim vojakom-Čehom je pripovedoval gospod major: »Ne, niste slabi vojaki, z Vami se da delati. Vaša edina napaka je, da imate poslance in učitelje. Le-tem po vojski malo natančneje kosii preštejemo in šele potem bodete nekaj.* —c. Trg Krinec, okraj Podibrad, je zasegel posestvo in grad barona Beth-manna. Polovico gradu je predelal v stanovanja, v drugi pa namesti 1 na novo ustanovljeno meščansko šolo. —-
fCronika.
Vprašanje čeških šo! na Dunaju. Zastopniki čehoslovaške manjšine so bili pozvani k državnemu tajniku dr. Rennerju. Dr. Renner je izjavil, da se bo o vprašanju čeških šol posvetoval z dun. občino; v zadevi vprašanja čeških manjšin je izrazil željo, da bi se v primernem času sestal z zastopniki majnšinejn da bi z njimi razpravljal o pogojih mirovne pogodbe.
Nemci ne dajo šol vkljub mirovni pogodbi. Na -Dunaju se je vršilo zborovanje
društva »Komenskega«. Udeležilo se ga je sto oseb, da vpišejo otroke v češke šole, ker je češka manjšina na Dunaju prepuščena sama sebi; dunajska obči-n a j e i z j a v i 1 a, dakljub mirovni pogodbi za češko manjšino ne bo storila ničesar. Dunajske oblasti trdijo, da Nemci kot visoko kultiviran narod češkim otrokom že s tem pomagajo, da jih sprejemajo v svoje šole in združijo z nemškim narodom. Ker ima češka manjšina pravico do svojih šol na Dunaju, so sklenili na zborovanju, da se bodo z vsemi sredstvi, eventualno tudi s stavko otrok, zavzemali za te šole. Vršil se bo še en shod in poslala deputacija 5 članov k dunajskim oblastim in ako se le-te ne bodo odločile, bo češka manjšina z vsemi močmi začela boj za šole.
Novi zakon o polnoletnosti. Z zakonom z dne 31. julija 1919, ki je bil objavljen dne 2. septembra v »Službenih Novi-nah«, je za vso kraljevino Srbov, tirvatov in Slovencev uzakonjeno, da postane vsak naš državljan polnoleten s pričetkom dneva, katerega dopolni 21. leto svoje starosti. Za nazaj zakon ne velja. Vsi, ki so bili tedaj dne 2. septembra stari več kakor 21, pa manj kot 24 let, so postali polnoletni z dnem 2. septembra 1919.
Vse učne pripomočke na občinske stroške. Na predlog občinskega svetovalca Pavla Speiserja, bivšega tajnika društva »Frei Schule« v občinskem svetu na Dunaju, bodo vsem otrokom na dunajskih ljudskih šolah prihodnje šolsko leto dali vse učne pripomočke, knjige, zvezke itd. na občinske stroške.
Iz Jugoslavije,
Izšla je naredba o ustroju ministrstva za prosveto, ki prinaša tudi nekatera določila o nadzornikih. Naredba je publiciiana v »Uradnem Listu« št. 147. Pripominjamo, da niti ta naredba o učnem načrtu za učiteljišča (»Ur. L.« št. 149) ne odgovarja temeljnim načelom organiziranega jugoslovanskega učiteljstva in je skrb organizacije gledati na to, da ne postanejo te naredbe — zakon, če se ne iz-premene odgovarjajoče duhu današnjega časa in napredka. Okrajna učiteljska društva opozarjamo, naj se ua svojih zborovanjih bavi.io z imenovanimi naredbami in naj zavzamejo svoje stališče k nam nepri-kladnim točkam, sporoče naj to »Zavezi«, a naj pošiljajo svoje proteste tudi direktno ministrstvu, da bo slišalo glas učiteljstva.
Izšla je naredba o učnem načrtu za vsa učiteljišča v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki znižuje pouk na učiteljiščih na tri letnike. Zgodilo se je to brez zaslišanja mnenja učiteljstva. o tem za kulturo in izobrazbo naroda tako važnem vprašanju. Znižanje izobrazbe na učiteljiščih ne pomeni skrčenje strokovne izobrazbe za učiteljstvo, temveč padec in znižanje splošne izobrazbe bodočega učiteljstva pomeni tudijiazadovanje splošne izobrazbe naroda. Če bi strokovna izobrazba nekoliko trpela (kakor pri sedanjih tečajih za abs. sred. šol.) bi ne bilo tolike škode, kakor da se prikrajšuje splošno izobrazbo. Je pa tudi to, da se taka naredba ne da kar splošno raztegniti čez vso državo, ker je za nas n. pr. popolnoma še neumestna za sedaj. Opozarjamo na današnje razprave o tem vprašanju.
Nazaj — namesto naprej! Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je izdala belgrajska vlada odlok, da se imajo v vsej državi skrčiti učiteljišča na tri letnike — dokler bo vladalo pomanjkanje učiteljstva v državi. Ta odredba pomeni za Slovenijo udarec šolstvu. Pričeli smo že padati nazaj namesto, da bi se dvigali navzgor. Belgrajska vlada izdaje take odloke ne da bi prej zaslišala mnenje prizadetih pokrajinskih svetov. Ta korak bo sigurno izzval med - učiteljstvom ogorčenje in odpor. ker smo se že pod staro Avstrijo upirali in borili proti reakcijonarnim odredbam glede učiteljske izobrazbe in učiteljišč. S tem se naši zahtevi po višji iz obrazbi na učiteljišču bije direktno v obraz. V zadnjem času je izobrazba učiteljev, ki so absolvirali učiteljišče že itak padla na minimum strokovne-izobrazbe, kar si jo sploh moramo misliti. Pričakovali smo, da se sedaj popravi ta nedosta-tek, a kakor vidimo vlada v Belgradu popolnoma drugo mnenje. Pričakujemo, da bodo naše šolske oblasti odločno nastopile proti taki odredbi in je ne bodo izvajale pri nas. Tudi naša organizacija mora v tem oziru vložiti na vseh merodajnih mestih svoj protest. Manjše zlo je, če se dovoli v nadalje srednješolskim absolventom posebne tečaje, da se lahko posvetijo učiteljskemu poklicu nego, da se skrči izobrazba na učiteljišču za gojence, ki imajo — po sedanjem postopanju — komaj par razredov srednje šole ali pa še ;;eh ne. Opozarjamo na izšlo naredbo in poživljamo okrajna učiteljska društva, da se tudi ona v tem oziru zganejo in prote-
stirajo proti uveljavljenju tega načrta tako v Ljubljano kakor v Belgrad.
Protest proti ustanovitvi učiteljišča v Velikovcu. Učiteljstvo velikovškega okraja je protestiralo na zborovanju proti ustanovitvi učiteljišča s sledečimi resolucijami:
I. Učiteljstvo protestira proti ustanovitvi učiteljišča v Velikovcu, ker je prepričano,
1.	da narod potrebuje v sedanjem času vsestransko in temeljito izobraženega učiteljstva in da si takega ne vzgojimo v neznatnem mestecu, ki ne nudi dijakom v duševnem oziru prav ničesar, ampak edi-nole v naših kulturnih središčih;
2.	da nasprotuje njegovi zahtevi po razširjenju učiteljske izobrazbe in škodi njegovemu ugledu, ako se sprejemajo v prvi letnik obsolventi ljudske šole. Absolventov meščanske šole, zrelih za vstop na učiteljišče na Koroškem že z ozirom na pomanjkljivo jezikovno izobrazbo ni najti. Svojega izobrazevališča pa si učiteljstvo ne pusti degradirati v štiriletno jezikovno vadnico.
11. Učiteljstvo smatra danes meščansko šolo poleg nižje srednje šole k o t edino pripravnico za učfte-1 j i š č e ; zato priporočamo tovarišem, da pripravljajo zrelejše dečke, ki se mislijo -posvetiti učiteljskemu stanu, za vstop v kak višji razred meščanske šole; vlado pa poživljamo, da omogoči z izdatnhni ustanovami in podporami absolventom meščanske šole nadaljevanje študija na učiteljiščih v Mariboru ali pa v Ljubljani. — Pripominjamo, da je ustvaritev učiteljišča v Velikovcu in nameščenja na tem zavodu neka temna točka, ker ni bilo obravnavano to vprašanje na nobeni seji Višjega šolskega sveta. Opozarjamo naše zastopnike v tej korporaciji, da store primerne korake v tem pogledu.
—	Protest zaradi ženskega učiteljišča v Mariboru. Organizacija demokratske stranke v Celju je poslala ministrstvu prosvete sledečo brzojavko: „Kljub velikemu pomanjkanju učnih sil ni zopet otvorjeno v Mariboru žensko učiteljišče za slovenski naraščaj. Kandidatinjam iz Štajerske jc celo zabranjen vstop na učiteljišče v Ljubljani. Tako preostane za pol milijona Slovencev edino privatno samostansko učiteljišče v Mariboru. Narod odločno odklanja v svobodni državi tako vsiljevanje samostanske vzgoje narodnega učiteljstva in prosi ministerstvo prosvete sigurne pomoči." Na moškem učiteljišču v Mariboru se ženskih gojenk ne sprejema.
—	Štrajk vojvodinskih učiteljev. Učitelji v vojvodini so ustavili pouk, dokler parlament ne reši njihovih zahtev.
—	Na IV. redni seji višjega šolskega sveta dne 12. in 13. septembra je bil sprejet načrt naredbe o javni kvalifikaciji učiteljstva na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. — Sklenilo se je ustanoviti meščansko šolo v Ljutomeru ter preustrojiti stopnjema gimnazijo v Kranju v realno gimnazijo. Oddale so se službe ravnateljev in ravnateljic ter strokovnih učiteljev in učiteljic za meščanske šole, nadalje več služb nadučiteijev in učiteljev (ic). — Odobrilo se je službeno premeščenje nekaterih učiteljev. Poverje-ništvu za uk in bogočastje so se stavili predlogi za zasedanje stalnih učnih mest na srednjih šolah in učiteljiščih. — Odobrilo se je razširjanje raznih ljudskih šol. Vodstvu zasebne osemrazredne ljudske šole na Lichtenturničneni zavodu v Ljub ljani se je dovolil preustroj šele v petraz-redne ljudske in trirazredne meščanske šole. Sisternizirala in zasedla so se učna mesta za ženska ročna dela. — Nekateri učitelji so se uradoma ali na prošnje upokojili. Sklenilo se je, da se voditelji ljudskih šol, ki imajo osem ali več razredov (vsporednic), oprostijo od razrednega pouka. — Končno so se rešile nekatere stanovske zadeve srednješolskih ozir. ijudskošolskih učiteljev.
Fr. Raut:
Krivična mera pri odmeri draginj-skih doklad. V Jugoslaviji se sedaj pri odmeri draginjskih doklad drugače postopa z otroci vdovcev, kakor oženjencev. V stari Avstriji so se učitelji-vdovc: v nekaterih deželah pri odmeri draginjskih doklad smatrali za samce, kakorhitro so otroci dopolnili 12. leto starosti. To krivično in pravi pameti nedoumno določilo je bilo v Avstriji sad nekega zakotnega kompromisa med neko anketo in deželno vlado (namreč na bivšem Štajerskem.) A predno je mogel štajerski »Lehrerbund« dobro posvetiti v to temočo določilo in dognati njegovo utemeljevaje, je razpadla Avstrija. Sedaj pa je tudi naša kraljevina SHS sprejela to določilo (glej člen 6 naredbe v »Ur. listu« z dne 19. 4. 1919, str. 256) in je potem kopiralo to naredbo ministrstvo v Beogradu v členu 6 naredbe z dne 28. jun. 1919, št D. R. 63.515. Uči-telj-vdovec vendar ravno tako izpolnjuje svojo stanovsko dolžnost, kakor oženjeni
učitelji in ne zasluži zapostavljanja. Ker v ajegovi familiji manjka materin tali očetov; vzgojni taktor, je vzgoja otrok gotovo otežtvocena. A vkljub temu si osameli oce um mati) prizadeva, da poda svojim otrokom primemo vzgojo. To prizadevanje je vse hvale vreuno in država bi je morala s hvaležnostjo vzeti na znanje. Z gorenjo določbo pa se otroci vdovcev degradirajo in smatrajo kot manjvredne in se jim odreka z odtegnitvijo drag. doklaue pri ii. letu tudi pravica do nadaljne odgoje in izoDrazoe ter se jih tako nekako indi-rektno sili k zaslužku — ua bodo »preskrbljeni«. Njih očete in matere se ha ta način nekako prisilno odvezuje dolžnosti nadalje za nje skrbeti, tako kakor se to s poaporo omogočuje ozenjenhn. To je vsekakor krivična nedoumiu in nemoralna določitev, katere učitelji-vaovci (in urad-mki-vdovci), in njih osameli otroci niso zasluziJi. Zato se naj to določilo popravi. Meroaajni laktorji uaj pa tudi povedo, na kake razloge se to določilo opira, luicija-tiva bi moraia priti od onih višjih faktorjev pri dež. vladi v Sloveniji, ki so to krivico prvi zakrivili in ki so beograjsko vlado uo te krivice zapeljali. Učiteljem-vdovcem naj se njhovi otroci enako vštejejo m se z njimi enako postopa, kakor z otroci oženjenih učiteljev;
—	Tovariše in tovarišice opozarjamo na »Šolski list«, ki bo v kratkem izšel. Ta list bo nadomestilo dosedanjih »beril«, ki naj bi se prej ko prej izbacnila iz naših šol. Vsak učitelj naj naroči toliko iztisov kolikor ima učencev. Cena listu sedaj še ni določena, naznanila se bo pa prav v kratkem. List se bo pošiljal naravnost na šolska vodstva, ki ga bodo razdelila med svoje učence. Naprošamo tovariše že sedaj, da list z vso resnostjo razmotrivajo in naznanjajo svoje opazke in svoja mnenja
—	in sicer zato, da se vemo ravnati pri izdanju druge številke; obenem pa bodo navodila služila tudi kot smernice pri sestavi novih beril, ki se bodo izcimila iz »Šolskega lista«.
—	Legioiiar Stanko Šorn. t Po na-klučju sem dobil v roke dve pismi, koji je pisal veleposestniku Plavšaku v St. Jurju v Sav. dolini njegov stričnik Dušan o smrti slov. učitelja -legionarja Stanka Sorna. V prvem pismu pravi: Stanko Som je bio u motne puku XIII. Pešadiski Puk
—	Hajduk Veljka — u II. bataljonu. Pogi-nuo je hrabro na koti 1212 kog Bitolja u 4. časa po podne. Sahranjen je u malome selu Polog-u, odmah isa kote 1212. Pud-pukovnik g. Milan Tunkopič je bio njegov komandant bataljona. V drugem pismu piše med drugim: V težkih dneh jeseni 1915 sem spoznal in vzljubil Stanka Sorna. Kaj čestokrat sva sanjarila o naših lepih idealih, ki so bili njegove tako srčne želje. A nemila usoda je hotela, da svojih srčno negovanih sanj i želj ni več dočakal. Zadnje leto Stankovega življenja sva bila vedno v bližini, v istem oddelku, v katerem ga je dohitela smrt. V hudih bojih oktobra 1. 1916. ga je pobrala smrtnonosna kroglja dne 19. oktobra. Kroglja mu je prebila njegovo lepo visoko čelo in Stanko je zaspal tik mene za večno. Drugi dan so ga njegovi zvesti vojaki pokopali s častmi, ki jih je Stanko zaslužil kot častnik-legionar in junak. Lepa je bila Stankotova smrt. Grmenje topov dobljene zmage-ga je spremljalo v hladen grob. Ko sem čez nekaj tednov obiskal vas Polog, sem poiskal tudi Stankov grob in mu izročil v grob zadnji pozdrav. Redkokedaj se imenuje prijatelj s takim spoštovanjem, kot baš naš Stanko. Najvišje odlikovanje krasi njegovo ime. Staršem je lahko v ponos tak sin. — Tako Srb-častnik — bratu Slovencu legionarju. —	Fran Košir.
—	Imenovanje. Na mesto bivšega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za Ljubljano — Lavtižarja je imenovan kot referent pri mestnem šolskem svetu tov. Juraj Režek, učitelj na I. mestni šoli v Ljubljani.
Informacije za Prekipurje. Učiteljstvo, ki se želi informirati o šolskih ali drugih razmerah v lepem našem Prekmurju, naj se obrne pismeno do tov. F r a n j a Cvetka, nadučitelja v Vučji-v a s i, pošta Križevci pri Ljutomeru, ki tačas po naročilu Višjega šol. sveta proučuje šolske razmere v Prekmurju, t. j. potuje od šole do šole. Interesent naj priloži poštne znamke za 50 viin. — Pri nameščanju na večinoma lepih ljudskih šolah v rodovitnem Prekmurju bodo prihajali v poštev tovariši in tovarišice, ki imajo že vsaj 3 do 5 let prakse, ter se hočejo posvetiti hvaležnemu prosvetnemu in gospodarskemu organizatoričnemu delu v Prekmurju. Najbolje kaže potezati se za izpraznjena mesta učiteljem — samcem.
V kolikor smo se prepričali, ne zadene krivda glede odmere draginjskih doklad za učiteljstvo in za nepreskrbljene učiteljske otroke Višjega šolskega sveta, temveč ima pri tem svojo konečno be-1 sedo finančna oblast, ki često izpremeni
nakazilo Višjega šolskega sveta. Tako pride do prikrajšave pri učiteljskih dohodkih in do n e p o t r e b n i h pravd, ki nastanejo, ker se naziranja Viš. šol. sveta takoj ne uveljavi in se ga ne smatra kot edino odločilnega. Smo mnenja, da mora imeti Višji šolski svet pri odmeri učiteljskih plač in doklad odločilno besedo in da ima obveljati mnenje tamošnjih juristov, ker oni edini poznajo položaj m dejansko stanje vsakega posameznega slučaja, ne pa, da finančna oblast črta in izpreminja njih naziranja pri odločitvi posameznih slučajev. Referent višjega šolskega sveta, g. vladni svetnik Skaberne se drži nazora, da niso smatrati tudi po 12. letu otroci za preskrbljene in imajo tudi v nadalje prejemati draginjsko do-klado če nimajo službe ali drugega posla. Prepričani smo, da njega ne zadene nobena krivda, posebno, ker je že pri prvi ureditvi učiteljskih plač dokazal svojo naklonjenost učiteljstvu. Drugačno in težje je stališče pri nepreskrbljenih otrocih od vdovcev, ki so dopolnili 12. leto, ker je tozadevna določba v ministerijalni naredbi, ki je tukajšnje oblasti ne morejo izpreminjati. — V tem oziru mora »Zaveza« skupno z drž. uradniško organizacijo — v smislu delegacijskega sklepa — delovati z vsemi sredstvi na izpremembo dotične določbe v naredbi. — (ilede uvrstitve Ljubljane v I. plačilni razred akti-vitetnih doklad smo dobili pri Viš. šol. svetu pojasnilo, da je bila vloga odposlana takoj v beigrad in še ni rešitve. — Leži pač tam, enako z marsikatero stvarjo, kakor bi bila vržena v morje!
—	»Sokolska beseda«, prirejena od Slov. Sokolske Zveze ob priliki zborovanja delegacije »Zaveze« dne 5. sept. 1.1. — Ko smo stopili ob 20. uri v malo dvorano Nar. doma, je bila ta že nabito polna. Zbrali so se delegati in delegatmje »Zaveze«, mnogo drugega učiteljstva, dragi nam srbski tovariši iz Beograda in drugi gostje. Opazili smo predvsem g. polkovnika Vukasoviča, ki se vedno in povsod živo zanima za razvoj sokolske misli. In tako je prihitel tudi na to sokolsko besedo med slov. učiteljstvo. — Prvi je povzel besedo starosta »Slov. Sok. Zveze« brat dr. Oražen in v toplih besedah pozdravil navzoče učiteljstvo. Kazal je v svojem pozdravnem nagovoru na važno nalogo, ki jo ima vršiti učiteljstvo med narodom splošno in posebej še vzgojno v širokih plasteh slov. naroda v sokolskem smislu. Pričakuje v tem oziru vse od učiteljstva, zlasti mlajšega. Sokolska ideja naj se zanese v zadnje gorsko selo, v zadnjo kočo in naj se tako vse preobrazi v Sokolstvu, ki je in naj ostane prvi in najboljši nositelj narodne misli! Nato je nastopil prvi predavatelj brat Kovačič. Izvajal je v svojem govoni »Ideja in organizacija Sokolstva« sledeče misli: Bojne vihre, ki so ovirale »n deloma uničevale sokolsko delo, so minile. Prišla je tako težko pričakovana svoboda in z njo se bo pričelo tudi novo oživljeno delo v Sokolstvu. Pri tem delu sodelovati je v prvi vrsti poklicano tudi slov. učiteljstvo. Treba je zbirati mladino še v nežni dobi, navduševati jo za vzvišeno in plemenito sokolsko idejo, pripovedovati ji o njenem postanku, predvsem kazati na uzornike sokolske misli: Tyrša in Fug-nerja. Kar se je v pretekli dobi zamudilo, to vse se mora popraviti. Vzbujati treba v naraščaju ponos in samozavest, tako da je, ko doraste, že notranje prožet vzvišene in plemenite sokolske ideje. Drugi predavatelj je bil brat Bajželj. Govoril je o »tehničnem delu Sokolstva«. Obljubil nam je obširnejše poročilo o Sokolstvu. Kot zadnji govornik je povzel besedo brat E. Gangl. Z besedo samo njemu lastno je vžiga! v navzočih plemeniti ogenj sokolske ljubezni. »Nikogar ne silimo v sokolske vrste«, je klical »toda vsak, ki je v resnici prešinjen prave ljubezni do svojega naroda, ve, kaj mu je storiti.« Zapustili smo dvorano in se razšli z' globoko vero v srcu v bodočnost Sokolstva s trdnimi nameni, pripomoči vsak po svoje k raz-vitku sokolske ideje po geslu: Slovenec vsaki bodi Sokol hraber, Slovenka vsaka vrla Sokolica!
—	V zadnjem poročilu o sklepnih razredih na ljudskih šolah v Ljubljani je pomotoma izostalo poročilo, da se ustanovi sklepni razred tudi na 3. mestni dekliški ljudski šoli za to šolo in pa za dekliško ljudsko šolo v Spodnji Šiški.
Okrajni šolski svet celjski ni imel od 2. decembra L L pa do 16. t. m. nobenih sej, ker je bil stari krajni šolski svet raz-puščen, novi se pa radi političnih zaprek ni mogel konstituirati. Med tem časom so se v celjskem okraju med učiteljskim osobjem izvršile nastopne izpremembe: Martin Stante je prišel kot prov. šol. vodja v Štorje, Vinko Požar kot def. učitelj v Vojnik, Franc Pristovšek na meščansko šolo v Žalcu, Minka Javoršek v Petrovče, Antonija Resnik v Gotovlje, Marica Vogrinc, Vid Vrtačnik in Berta Plevčak na Dobrno, Alojzij in Olga Polj-
šak v Griže, Simon Petrovič v Ljubečno, Franc Srebrnič na Teharje, Marica Vrečko z deške na dekliško šolo v Št. J ur ju, Josip Pajtlar na Zg. Ponikvo, Frančiška Kroflič in Rafaela Krušič k Sv. Lovrencu. Julij Šinigoj in Franja Novak k Novi cerkvi in Anton Seliškar v Dramlje.
—	Za učiteljska stanovanja. „Narodna Politika" priobčuje članek, v katerem dopisnik opozarja, naj se ob rešitvi agrarne reforme ne misli samo na to, da se učiteljstvu zagotovi zemlja in šolam vrtovi, marveč naj se obenem vpošteva nujna potreba, da se vsemu učiteljstvu na deželi preskrbi stanovanje v naravi. Zato naj se ob delitvi zemlje misli na morebiti potrebno razširjenje šol in na stavbišča za učiteljska stanovanja.
—	Občinski svet v Ljubljani je odobn' razpis poverjeništva za uk in bogočastje o spremembi mestnega dekliškega liceja v žensko realno gimnazijo. Opusti se šol nina na mestnih ljudskih šolah — Letna dotacija na vseh mestnih šolah se zviša za 100 %.
—	Ročni katalog izide ta teden. Cenjene tovariše in tovarišice opozarjamo, da ne bode obsegal šematizma slovenskega učiteljstva. Ta izide šele okoli novega leta, ker se dosedaj še niso ustalile šolske razmere in učiteljska nastavljanja v toliko, da bi bilo mogoče podati jasno sliko o šolstvu in učiteljstvu na slovenskem ozemlju.
—	Desetletnica. Mariborski abituri-jenti iz leta 1909 se zberemo v soboto dne 4. oktobra v Mariboru. Ob 16. uri kratek sestanek v Nar. domu, kjer dobimo obvestilo o podrobnostih našega sestanka. Glede stanovanj se obrnite z dopisnico na tov. Planerja, Tegethofova c. 29. Na svidenje !
t Franc Kalan učitelj v pokoju v Vavti vasi na Dolenjskem. (Umrl 18. 8. ti.) Sin revnih starišev, je bil rojen 1. 1843 v Stari Loki. Priden in vesten učitelj, poleg tega pa tudi dober pevec; bil je povsod priljubljen. Kot pomožni učitelj je nastopil 1. 1864 prvo službo na zasilni šoli na Homcu pri Kamniku in tri leta pozneje v isti lastnosti v Zagradcu pri Žužemberku. Le s pridnostjo in vstrajnostjo, dasi večkrat boiehen, si je pridobil od 1. 1870 zrelostni in usposobnostni izpit. V provizorni lastnosti je služboval v Cemšeniku, Pre-čini in Zgor.Sušici; potem pa kot stalen učitelj na Čatežu in St. Mihaelu pri Novem mestu. Služboval je 43 let. Leta 1907 je stopil v pokoj. Soproga, sestra nekdanjega dekana Kreseta v Kočevju, mu je legla v grob pred tremi meseci. Zapustila sta dva dorasla sinova, katerima sta preskrbela — ob pičli plači — primerno višjo izobrazbo in s to tudi kruh. Ljubi Fran, mir in pokoj Tvoji duši, nam pa ostaneš v dobrem spominu!	S. P.
—	Epilog k desetletnici 1908. — Praz-navali smo jo po vzporedu koleginje: No-san-1'iorvatova, Pichlerjeva, Somrakova, Spetzlerjeva ter Sterlekarjeva in kolegi: Lajovic, Zemljič ter moja malenkost. Deset drugih se je prišlo pokazat, da še živč, pa so se naglo izmuznili. Pretežni večini pa se kljub večkratnim pozivom v različnih listih niti ni zdelo vredno, da bi opravičili svojo odsotnost. Storila sta to samo koleginja Jaklič-Krenova in, kakor čujem, tovariš Urbančič. Kaj pa je z drugimi? Kam vam je zašla kolegijalnost? In vi, ki ste se poprijeli hvaležnejših poklicev, nego je naš, ali nas več ne poznate? Ob dvajsetletnici se bo pokazalo. Ker je bilo morda tokrat nekaterim zaspancem do kosila prezgodaj, bi ne bilo napak, da začnemo dvajsetletnico — z večerjo. Vilko Mazi. ,
Zbirajte peške! Prav nujno prosimo vse tovariše in tovarišice, da prično takoj v začetku šolskega leta zbirati s šolsko mladino peške divjih jabolk in hrušk (lesnik ali lesnač). Dosežejo se lahko krasni uspehi in ker potrebujemo za vzgojo divjakov velike množine semena, je stvar zelo potrebna. Kaj se bode zgodilo s peški in kam jih bode poslati, priobčimo kasneje. Naj ne bode ne ene šole, kjer bi ne zbirali. Ločiti pa je seveda seme hrušk od jabolčnega semena.
Naša zemlja — ire-denta,
§ Začasni odbor za šole v Julijski Benečiji. Generalni civilni komisar je izda! naslednjo nareabo:
»Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo je uvidel nujnost, da sodelujejo pri reševanju vprašanj, ki se tičejo začasne ureditve šol, izkušene in merodajne osebe, ki se v stvar razumejo; zato odreja z ozirom na čl. 2. kr. naredbe od 24. julija 1919. št. 1251 naslednje:
Cl. 1. Ustanovil se je »Začasni odbor za šole v Julijski Benečiji«, ki bo imel nalogo, da izraža svoje mnenje o stvareh, ki mu jih predloži civilni komisarijat na pro-
učevanje, posebno pa o zadevah, ki se tičejo: a; otvoritve šol; b) za šole potreDmii prostorov; c) ureupenih uoioceo, po ka-term se bodo šole opravljate; aj učnega reua, učnega načrta in učnih Knjig; c) sprejemanja, potrjevanja, discipline m ravnanja z vodilnim, ucnun m podrejenim osobjem.
ci. 2. Odbor sestoji iz predsednika, podpredsednika m dvajsetin stalnih cia-uov in se aeii v dva odseka: prvi za srednje, urugi za ljudske šole.
Odsek za srednje šole se bo bavil s klasičnimi šolami (.gimnazijami;, temačnimi solarni (realkami), ueiteijsci, žesKimi iiceji, trgovskimi in uavticnimi zavodi in z rokodelskimi ter obrtnimi šolami. Odsek za ljudske sole se bo Davil s početnimi, ljudskimi in mestnimi šolami, z otroškimi zavetišči in šolskimi dobrodelnimi ustanovami. Ko bo moral odsek proučevati preu-loge glede specijalmh zavodov, se lahko povaoi njegov predsednik, da se udeleži sej kot svetovalec.
Udbor se bo sestal v plenarni seji po predsednikovih navodilih, ko bo treba proučevati vprašanja, ki se tičejo splosno-sti. Razun tega bo predsednik lahko ustanovil v odboru posebne pododbore, za katerih člane bo določil osebe, ki se popolnoma spoznajo pri vprašanjih, za katera gre; povabil bo lahko kot svetovalce, če bo treba, tudi osebe izven odbora.
Cl. 3. Za pravoveljavriost odborovih in odsekovih plenarnih sej zadostuje prisotnost večine članov. Za odobren se smatra predlog, za katerega glasuje večina udeležencev. V slučaju enakega števila glasov odločuje predsednikov glas. Glasovanje se vrši pričenši pri članu, ki je vpisan na zadnjem mestu naredbe, s katero se ustanavlja odbor.
Cl. 4. Odborovim članom, ki ne stanujejo v Trstu, se pošlje poziv na sejo.
Cl. 5. Začasni odbor za šole v Julijski Benečiji« je takole sestavljen:
G. prof. Attilij hortis, italijanski senator, predsednik; Odv. Grand Ufiic Dome-nik Barone, državni svetnik podpredsednik.
A)	Odsek 1. a za srednje šole: 1) Odv. kom. Camil Ara, predsednik; 2. odv. kom. Iginij Brocchi, iz Trsta, član; 3. kom. Viktor Venezian, predsednik trgovske in obrtne zbornice v Trstu, član; 4. kom. dr. lnocenc Chersich, komisar za avtonomne zadeve istrske dežele, član; 5. kom dr. A. Petarin, komisar za avtonomne zadeve dežele goriško-gradiščanske, član; 6. prof. kom. Ferrucio Martini, glavni nadzornik srednjih šol v Julijski Benečiji, in v slučaju njegove odsotnosti ali zadržanja: dr. Cav. Josip Reina, načelnik urada za pa-ralelke pri glavnem civilnem komisarijatu, čla; 7. prof. Kazimir Crepaz, predsednik Zveze srednješolskih učiteljev v Julijski Benečiji, član; 8. prof. Cav. Uff. Baccio Ziliotto, ravnatelj višje gimnazije Dante; v slučaju da sta prof. Crepaz in Ziliotto zadržana ali odsotna: prof. Gino Seraval na višji gimnaziji Dante v Trstu, član; 9. Inž. Ljudevit Jeroniti, na obrtni šoli v Trstu, čla; 10. dr. Henrik Tuma, odvetnik v Gorici, član; 11. Inž. J. Košir iz Pazina, član.
B)	Odsek ll.a za početne šole: 1. odv. Karel Mrach iz Trsta, predsednik; 2. odv. Edmend Precher iz Trsta, član; 3. kom. dr. Inocent Chersich, komisar za avtonomne zadeve istrske dežele, član; 4. kom. dr. Anton Pettarin, komisar za avtonomne zadeve dežele goriško-gradiščanske, član; 5. cav. dr. Gvido Ruberti, načelnik urada za ljudske šole pri generalnem civilnem komisarijatu, član; 6) Martin Zgrablich, okrajni šolski nadzornik v Pazinu, član; 7) Ivan Krasevitsch, ravnatelj barkovljanske slovenske ljudske šole, član; 8) Karel Lona, predsednik tržaške učiteljske zveze, član; 9) Marija Zima, ravnateljica šole Giuseppe Giusti v Puli, članica.
Cl. 6. Odborovih sej se udeleže kot tajniki uradniki, ki jih določijo merodajni uradi glavnega komisarijata.
Trst, dne 8. septembra 1919.
Generalni civilni komisar: A. Ciufelli.
§ Za učitelje in učiteljice v Julijski Benečiji se sprejmejo. Generalni civilni komisar za Julijsko Benečijo je izdal odlok, na podlagi katerega se bodo sprejemali učitelji in učiteljice ljudskih šol z italijanskim, slovenskim in hrvatskim učnim Jezikom v Julijski Benečiji. Učiteljstvo, ki ima vsposobnostno ali zrelostno izpričevalo, izdano od kakega učiteljskega zavoda, more predložiti do 27. t. m. prošnjo, da dobi provizoričnd učiteljsko mesto za šolsko leto 1919-1920 na kaki šoli v Julijski Benečiji, ne pa v mestih Trstu in Gorici. Prošnji se mora priložiti med drugim vsposobnostno ali zrelostno izpričevalo za poučevanje v italijanskem, slovenskem ali hrvatskem jeziku, i z p r i-čevalo o pristojnosti v zasedeno ozemlje ali o italijanskem državljanstvu. — Plača se določa po sedanjih pravilih za provizorič-
ne učne sile. Prosilec mora izjaviti, da sprejme mesto, katero se mu doioči.
Kje so slovenski člani v »šolskem odboru«,!' Za danes k onš ta tiramo samo, da ni zastopnikov šolstva v »šolskem odboru« Julijske Benečije in da so oni, ki imajo zastopati slovenski del prebivalstva ali, katere se misli kot take .možje, o katerih mi dvomimo, da se bodo energični) zavzeli za našo stvar. Več v prihodnji številki.	,, , i i j
§ Zadnji šolski načrt Italijanov je tale: slov. gimnazija naj bo v Sežani, realka v Adovščini, učiteljišče v Tolminu. Toda kdor količkaj pozna laške obljube, ve tudi, da najprej ne bo iz tega masla nič. Vsa druga dejstva kažejo na to, da ne bomo nikaar imeli pod Lahi svoje srednje šole. Razen tega je zanimivo tudi dejstvo, da trdijo razni laški tozadevni krogi, da ne pustijo za bodoče šolsko leto nobenega slovenskega dijaka čez mejo v Jugoslavijo. Njih namen je gotovo, prisiliti dijake, da gredo ali v laške šole ali pa pustijo študiranje.
§ Uovernator Ciufelli je posetil Tolmin. bivši deželni poslanec in tolminski dekan Rojic je governatorja pozdravil v imenu duhovščine in prebivalstva, izrazu-joč želje vsega prebivalstva, je prosil, da bi vlada dovolila rabo slovenskega jezika v uradih in šolah. Kar se tiče šol, je izrazil željo, da bi se otvorile vse one slovenske šole, ki so obstojale pred vojno.
§ Slovenske šole v Trstu. To vprašanje, ki je dolgo časa vzbujalo našo pozornost, je sedaj rešeno tako, kot smo pričakovali, namreč proti nam. V mestu laška vlada ne da absolutno nobene slovenske šole. Dovolila bi edino to, da bi Slovenci imeli pod vladno kontrolo svojo zasebno šolo, na svoje stroške, tako da bi vlada ne dala niti vinarja. Toda o tem zadnjem vprašanju se bode šele razmišljalo in kdaj bo rešeno se danes še prav nič ne ve. Tako stojijo sedaj tržaški Slovenci začetkom šolskega leta pred zaprtimi šolskimi vrati.
§ Prvo kuturno delo »odrešitevljev« je bila zatvoritev naših šol, internacija naših učiteljev, duhovnikov, uradnikov i. dr. Uboga, naša tako ukaželjna šolska mladina! Kakor prvi kristjani, so se zbirali k pouku skrivaj, po privatnih stanovanjih. Ako so jih izvohali karabinerji, so se razpršili ter poiskali druga skrivališča. Na vse načine so skušali ukaniti svoje preganjalce. Med poukom je stal vedno kdo na straži; ko se je bližala nevarnost, so se deloma poskrili, deloma počeli plesati ob zvokih klavirja. Zalotil je karabiner na ulici dečka s slovensko šolsko knjigo. »Kam greš s to knjigo?« »Vrnem jo svojemu prijatelju!« »Grem s teboj, da vidim!« Prijatelj sicer o knjigi ni ničesar vedel, ali sprevidel je položaj ter potrdil, da jo je res posodil. In še več enakih pri-godb. Za tak pouk so dijaki s Primorja bivali v Trstu ter prenašali visoke stroške za hrano in stan. Profesorji so jim šli v vseh ozirih na roko ter jih bodrili.
Književnost in umetnost.
Zvonček, 7. in 8. štev. Vsebina: Šilih: Pravljica o beli roži. — Gaspari: Pastir Nande. — Simon Palček: Otrok in domovina. — Leban: Na tuji zemlji. — Dčvojana: Tvoj dan! — Simon Jenko; podoba. — Mica Kepova: Stric Bernard. — Erbežnik: Gora, ki se kolje. — Globevnik: Jež in vrana. — Lapajne: Na planine! —Gangl: Reši-lec. — Gaspari: Dve pesmi. — Poletna zabava; podoba. — Cvetinomirski: Iz cvetočih dni. — Gangl: Mrak. — Na počitnicah; podoba. — Gaspari: Oče in sin. — Kocijanova: Veselje v pri-rodi. — Pouk in zabava. Kotiček gospoda Doro-poljskega. List toplo priporočamo!
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Anton Melik. Prvi del. Izdala v zbirki .Pota in cilji" Tiskovna zadruga v Ljubljani 1919, tiskal Maks Hrovatin. Cena K 10, po pošti 80 v več. Tiskovna zadruga je začela izdajati zbirko poljubno znanstvenih spisov „Pota in cilji". Prvi zvezek je pravkar izšel v jako elegantni in prikupljivi obliki ter podaja Melikovo „Zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev". V njej nam pisatelj riše precej natančno vso našo zgodovino od najstarejših časov pa do konca srednjega veka. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se zanima za našo preteklost. O srbski in hrvatski zgodovini ne podaja nobeno slovensko deio toliko kot Melikovo. Drugi del knjige, v katerem bo opisana naša zgodovina od srednjega veka pa do današnjih dni, izide okoli novega leta. Vsebina prvega dela: Zemljepisna lega južnoslovanskega ozemlja. — Pred-slovanska doba. — Naše ozemlje za časa preseljevanja narodov. — O starih Slovanih. — Južni Slovani se naselijo po Balkanskem polotoku. — Sloveni v novi domovini. — Slovenci v VII. in VIII. stoletju. — Stiki Slovenov s Franki. — Dalmatinska Hrvatska v IX. stoletju. — Srbske države v IX. in X. stoletju. — Država macedonskih Slovanov. — D6ba hrvatskih kraljev. — Srbi v XI. in XII. stoletju. — Slovenske pokrajine. — Hrvatska združena z Ogrsko. — Srbija za Nema-ničev. — Bosna za Kotromaničev. — Srbi po bitki ob Marici. — Bitka na Kosovem. Bosna in Hrvatska v XV. stol. — Dubrovnik. — Slovenske pokrajine v XIV. in XV. stol. — Iz vsebine je razvidno, kako bogato je delo in bo posebno učiteljstvu za pouk izborno služilo.
„Francoska slovnica. Spisal prof. dr. Pavel V. Brežnik. Cena 8 K. Izšla je v založbi Jugoslovanske knjigarne. Vsebina: Prvi del: Glasoslovje in pravopis; 2. del: Oblikoslovje; 3. del: Govorni razpoli v stavku; 4. del: Stavek; dodatek: Metrika in iedlaue.
„Sokoiič", list za šolski naraščaj. Izšla je 5. in 6. številka. Vsebina: Spomini našega ujedinje-nja. — Jurij Brut: Sokoliču! — Naše Prekmurje.
—	Ustoličenje vojvode na Gosposvetskem polju. S sliko. — Pesem o kralju Matjažu. — Dr. Lj. Pivko: Legionai Sava na Pertiki. — Begunka. — Jlndrich Fiigner. S sliko. — Dr. Miroslav Tyrš. S sliko. — Stara pesem. — Simon Jenko. S s 1 i-ko. —Jurij Brut: iiirija — Slovenija — Jugoslavija. — Glasnik. — Sokoliči, bratje mili! Zložil E. Gangl, uglasbil Ferd. Juvanec. List je zelo zanimiv in izrazito narodno-vzgojen zaradi tega ga toplo priporočamo, da ga širi vsakdo med mladino .Naročila sprejema „Učiteljska tiskarna". Stane četrt teta samo 2 K 50 v.
Zemljepisne in zgodovinske slike iz kraljestva broov, tirvatov in Slovencev. Dodatek k čitanuam za ljudske šole. Sestavila H. Schreiner in Fr. Fink. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 3 K. Vsebina: a) Naša domovina: Plitvička jezera in njih okolica. Hrvatsko posavje. Zagreb. Dalmatinsko Prhnorje. Krka s skraainskim slapom. Lokrum. Bosna in Hercegovina. Zašto je Hercegovina kamenita. Caršija v Sarajevu. Beograd. Pridelovanje sliv in čef-elj v Srbiji. Hišna obrt in domači pridelki v Srbiji. Kako praznujejo Srbi god hišnega patrona. Lovčen. Crnogorac CrnogorKi. Skadersko jezero. Kolo. Odakle si. Lijepa naša aomovina. bj Slike iz zgodovine naše domovine: Ceh, Leh, Meh. Pradomovina Srbov in njih prihod na jug. Tomislav. Plača izdajalcu. Sv sava. bitka na Kosovem polju. Kraljevič Marko. Uranje Marka Kraljeviča. Marko Kraljevič i soko. Smrt Nikolaja Subica Zrinskega. Volitev Črnega Jurija za starejšino. Osvoboditev Srbije izpod tursKega jarma, Stanko Vraz. Pismo vojaka z bojišča svojim otrokom za Božič. Iz proklama-cije regenta Aleksandra. Narodna himna srbska.
—	Knjiga je odobrena od poverjeništva za uk in bogocastje.
„i-jubijanski Zvon". Deveta številka. Vsebina: ^avel uolia: Na bojišče. — Dr. Ivan Tavčar: Visoškafcronika. — Janko bamec: Utripi. — France VVeber: bistvo lepote. — Ivan Zoreč: Hrabrim busa. — Fran Albreht: Dvogovor z očmi; Lpiiog letošnji dramski sezoni. — btano Kosovel: bestri.
—	iViuan i abjančic: iNekateri iz množice. — Oton Zupančič: S priniorja. — Marija Kmetova: Pogovor. —Mira j are: V nočnem parku. — Avg. ¿i-gon: Prispevek k pedesetletnici. — Listek. — iNove knjige.
lzsei je Popotnik, pedagoški in znanstveni ust, b ste v. Vsebina: i<azpr,ave: i. uostal Kuctoir: Nervoznost v otroški aooi. iz šoiskega dela: ¿.Drago flude: ¿vezdoznanstvo v osnovnih sotaii. 3. Jože Z-upuncic: zemljepisni pouk v prehodnji aooi. 4 Miloš Kaoaj: »Ne da od sebe najmanjše iige.«i<azgled: b. Časopisni vpo-gieu. — Urgamzacija kmetijsKiii sol. tro-natis iz »Lj. Glasa«,) — A. Lajovic. C. To in ono: Novi ueru načrt za srednje šole. — Pripombe k novemu učnemu načrtu za sreumje soie. t,rr. .Vajdaj. — U preustro-jitvi sreunjili sol. — Nekaj o nerazdeljenem dopoldanskem pouku, uviat. rtenc.j —• beznamek mtadinskhi spisov in se kaj. (.Pav. riere.J — is, reiormam. — Demo-Krat. - lmormativni tečaj o nacionanzo-vanju hrvatske škole. — Pedagoško delovni stiod uciteijstva čehosiovasKega. — Času primerni citati. — Socialne soie. — boia u. simon v L ižroiij. — rreteiuost.
—	£>en in resmea. (E. Uangl.)
izšla je orošurica »boitolska načela«. Izdaia m zaiozita »blov. bok. zveza« Vseoma: Vsem bratom in sestram! i. ¿druženje sokoistva v jugoslovansko sokoistvo. ti. bokoistvo in politika, iii. bo-kotstvo in vera. IV. Sokoistvo in žena. v. boKoisivo in naraščaj, vi. bokoistvo in šport. Vil. bokoistvo m aikotioi in niKotm. v m. izobraževalno delo. 1A. bokolski tisk. X. List za naraščaj. Delce toplo priporočamo, ker v kratkiti in jedrnatin besedah pove vse, kar mora vsak bokol in vsaka bokolica, posebno pa naraščaj o bokot-stvu vedeti.
Dnevnik ali tednik:
Dnevnik, dnevnik! 'tednik je prav brez vsakega pomena, ako ne samo za to, da more nadzornik pregledati snov, ki jo je učitelj v teku sol. leta predelal. To pa pregleda lahko takoj tudi iz dnevnika vsak količkaj »brihten« nadzornik.
Dnevnik sva pisala s tovarišem Likarjem tudi že leta 1895, tedaj takrat, ko se nihče tega zahteval ni. Pišem ga še danes; ne ker ga moram, ampak ker ga potrebujem. Ne pišem ga pa tako, kakor pred 25 leti in kakor to zahteva mladi to
variš v ...... številki »tovariša«,
namreč vso učno snov in pot, ki jo hočem obdelati tisti dan, ampak samo krav-ko označbo tvarine zapišem v dnevnik.
Sicer nam isti mladi tovariš priporoča, da se tudi mi stari še učimo in izobra-zujmo — češ: človek se do smrti ne izuči!
Da, da! Umesten je ta migljaj za življenje, samo zdi se m i, da ni umesten, da se kaže, kakor da se mi starejši izogiblje-mo vsakega izboljšanja učne poti pa da se gibljemo po tistih tirih, ki smo jih prinesli iz pripravnice. Smelo lahko trdim, da se večina tudi že starejših učiteljev bolj hlastno poprime dobrih praktičnih nasvetov kakor marsikateri novinec, ki pride iz učiteljišča.
Kako je bilo z menoj?
Ko sčm priletel iz pripravnice, menil sem, da vse znam in vse vem. Učiteljske liste in pedagogiške knjige? — Cemu? Saj imam zrelostno izpričevalo!
Pa je prišlo razočaranje — in pričel sem zreti krog sebe, opazovati tovariše, citati knjige in -- pričel misliti in se pripravljati. Pa je šlo!
Da bi danes dnevnik še tako pisal? Ne, ne! Skoda dragega Časa!
V teku let sem si predelal vse učne slike, napravil vzorne sestavke, ki jih imam razvrščene po abecednem redu, in iz tiste zbirke potegnem list, na katerem je- obdelana snov, ki jo mislim obdelovati tisti dan. To je samo vzoren sestavek — ne pot — kako jo bom obravnaval. Saj ca put mi mora biti vendar znana, četudi jo uberem včasih po bližnjici in ne po široki -- makadamizirani cesti!
Torej dnevniK! Pri vsakem učitelju tako izdelan, kakor ga on potrebuje, da doseže zahtevani in zažetjeni smotei pouka. Vsaj mora prešinjati vsakega učitelja, mladega kakor starega: zato sem tu, da mladino vzgojim in izučim tako, kakor je potrebno, da postane koristen član človeške družbe, in kadar je učitelj zmožen tega in ta cilj v šoli tudi res doseza, pa naj magari nima mu dnevnika--obešati ga zato nikari! Crnagoj F. Tovarišu Josipu Gorišku.
Vrstice, ki so dale povod „Odgovoru tov. — 11." sem napisal zato, ker je tova rišica, ki sem znjo govoril o izpita za meščanske šole, trdila, da zadostuje samo izpit iz pedagogike za vsako skupino, oziroma da se za to potezajo v „tovarišu". Da bi bil pameten — odlok, po mnenju to-varišice, še danes dvomim. Podpisujem pa vse razloge, na katere tovariš Gorišek opira željo, da bi smeli učitelji polagati izpit iz pedagogike v izmeri snovi za meščanske šole in da bi bili tega izpita oproščeni, če ga imajo in delajo izpit za kako skupino. Kdo bi ne bil za to! Jaz bi še takim tovarišem, ki bi položili izpit iz pedagogike dal nagrado, ker vem, ¿iako drugačen je pouk učitelja, ki ve iz pedagogike več kakor oni, ki je ne pogleda po uspo-sobljenostnem izpitu več. Moja želja, naj se deli izpit za mešč. šole v bolj enaki polovici, velja za one, ki ga žele delati v vsem obsegu že od začetka.	11.
Po sklepu lista.
Ministrstvo za prosveto v Beogradu
je potrdilo imenovanje višjega šolskega nadzornika Engelberta Gangla in Fran Gabrška. — Čestitamo!
Poverjeništvo za uk in bogocastje v Ljubljani je aprobiralo Widrovo: »Moje prvo berilo« za uporabo na vseh ijudskih šolah v Sloveniji.
*
NUJEN POZIV VSEM ŠOLSKIM VODSTVOM V SLOVENIJI!
Vsa šolska vodstva prosimo, naj po dopisnicah takoj (z obratno pošto) naznanijo »Učiteljski tiskarni« po koliko izvodov »Šolskega lista« bodo približno rabili za I., II., in 111. stopnjo, v svrho naklade, da ne bo lista zmanjkalo.
Uprava Šolskega lista«.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE. Prostovoljni organizačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) XXXII. izkaz. Po 166 K: Učiteljsko društvo za kamniški okraj na zborovanju v Radomljah. Po 2C K: Dimnik Jakob in Juvanec Ferdo — Ljubljana; Gsel-man Mart. — Sv. Martin p. Vurberg. Po 10 K: Jarc Franc in Angela Kostanjškova — Sv. Martin p. Vurberg; Marija Miklavec - Janšova — Notranje Gorice; Mira Malenškova — Blagovica p. Lukovica; Neimenovana gospa — Ljubljana; Marija Mehletova — Ljubljana; Lampe Josip — Škofja Loka; Draga Zupančičeva — Križe pri Tržiču; Mazi Vilko — Ljubljana. — Današnji izkaz 316 K. Prej izkazanih 7393 K. Skupaj 7709 K. Ivan Petrič,
Ljubljana VII., Gasilska cesta 172/1.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M ar o lt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega
uciteijstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikfa" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. avgusta 1919 K 231.943-70.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/20. do "26. ure popoldne.
Naši himni:
1.	Lepa naša domovina.
2.	Bože pravde.
Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna.
Brez posebnega obvestila!
Karel Mavric,
nadučitelj
Anica Mavričeva, roj. Ciuhova,
učiteljica
poročena dne 24. septembra 1919.
Gornja Radgona.
Selnica.
Sv. Duh na Stari gori.
Izšla bo
v prvi polovici meseca oktobra v Učiteljski tiskarni: Jos. Brinar, Čitanka za meščanske šole, I. del.
Predelani natisk.
Pozor i
Pozor I
Pozor I
Franz Schüller, Amstetten
tovarnica črnita
javlja vsem zavodom, šolam, trgovcem itd., da mu letos ni mogoče na malo razpošiljati črn. ekstrakta; zato je poveril nabiranje naročil svojemu zastopniku
R. Cotiču na Vrhniki.
Cena 60 K za 1 kg franko. Najmanj se pošlje t kg — Naročite takoj, ker sedaj traja transport
zelo dolgo.
F
ÜL
Vsakovrstne šolske zvezke
lastnega izdelka
priporoča
Učiteljska tiskarna, Ljubljana,
Frančiškanska ulica 6.

□□□nnnaDOuanD
aaaaaaaoasaanaa
□aaanDa&asonm
□aaaDaaanaanaa
priporoča slav. uiitellstvu in šolskim vodstvom svojo bogato zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. —
IMiflM