cj—-— ! b Naslov — Address: )l ‘'NOVA DOBA" 6117 St. Clair Ate. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) i— J. —-r——-tt —«■— 1 OVA (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Sumo .122 članov v obeh oddelkih je J. S. K. Jednoti manjkalo konci leta do števila 18,000. Potrudimo se doseči to število Se ta meser! Entered As Second Class Matter f NO. ]0. __ ŠTEV. 10. April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for-mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1925. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH 9TJI, 1927. I SREDA, 9. MARCA, 1927. VOLUME III. — LETNIK III. VESTI IZ CLEVELANDA ZDRAVSTVO V nedeljo 6. marca obhajali j srno tretjo obletnico otvoritve j 0Venskega Narodnega Doma ®e‘velandu. Za to priliko so j;*G zljrali naši pevci, godbeniki, *?.Vadci ‘n igralci in nam z ,|0 sirnim programom nudili . mnogo duševnega užitka. * | °pc>ldne se je vršil koncert, katerem je nastopil Slovencu w mladinski orkester, pevski ^ z <0r' Zvon, Cvet, Edinost, Ja-^ ‘ran' Lira in Zarja. Poslušali ^ ,n!0 Sam°speve, dvospeve, Bar- ,'!(<‘v orkester, in videli umetni Ples. i- večernem programu sc ,!'ls °Pile brhke slovenske Soko-| ce * ljubki [Pri imi prostimi vajami. e.i priliki nas je posebno Zlumadila mlada, v tej deželi |°lerm Sokolica, ki nam je \ ko]601 ^0V01U očrtala pomen soil1 stva za našo naselbino in za lir-'lens^i Narodni Dom, in ape-L!a,.na nas> naj jim kmalu ^».uHmo primerno, sokolsko te-, Va nico. Ugajal nam je njen L rn°Zave8tni nastop in brezhib slovenska govorica. Sledil J "uplet o Prešernovi “Železni cesti” i • . ki je zbujal vsestransko . 1,1 splošno odobravanje. ° Lm je nastopila izbrana vi’--r a; s ovenskih Sokolov, ki so iz-|u'lu ’ Z<--1° drzne vaje na orod-a hi- °bčinstvo tudi Pri njih ni ‘iml° 7 zasluženim prizna-in llJem. t • IJ'Umatično društvo Ivan ^,.U;.ai' je nato vprizorilo dra- ' "ml|(«M.^CQ “^me^ka osveta,” 'bil- 'n^*ko 'Štejemo, čeprav je i il ki'atka, med najboljše Can-• '".leve prireditve te sezone. |rec|k°kdaj se vsi igralci, od pr-J ga do zadnjega, tako vživijo f ^v°.)'e vloge. |l a zaključek je dramatično Jr stvo Triglav vprizorilo eno-^i',an‘!ko komedijo “Ponesrečenci Vsebina igre je le- umljiva in polna zelo i';')avnih zapleti ja jev. Tudi ,ina'je bila v vseh ozirih pr-ki IStlv°' Tudi sama pomlad, ,,e še šeta daleč doli v juž- [Pisc dr. J os V. Grah ek, vrh .zdravnik J S. K. Jcdnotc). en ^ 1 1U Več ,'>nva^i v oči in obraze 'eselega smeha in solnčne--^J^položenja. o- *nL(i odmori sta igrala mlada tu{|j)eni.ka Turk in Godec, in Hiin -11JU Sm° °lJS'Pal'1 z glas' ^ ln odkritim priznanjem. £er °n° besedo, bil je lep ve-C()-eden obletnice našega po-Ba i'\^d ^0VenHkega Narodnega' ,i0tTla" Udeležba pri popol-|(l ern koncertu je bila za na-e bolj pičla, pri večeren " lJ1'°gramu pa prav povolj- nih Eajih, nam ne bi bila mo-oči in L 110 15. marca otvori se v Cl./.'fkm Narodnem Domu v fa V? andu razstava slik naše-fPv °Venskega umetnika H. G. I ruška. Trajala bo do 26. Prvič v zgodovini imeli Glavobol (dalje). Napenjanje oči dostikrat povzroči glavobol. Bolečine so v tem slučaju navadno omejene na čelo in postanejo hujše popoldne in zvečer. Ljudje, ki mnogo pišejo in čitajo, ali ki mnogo rabijo šivanko, oziroma pletilne igre, večkrat trpe na te vrste glavobolu. Glede odprave te vrste glavobola je najboljše, da se posvetujemo s špecijalistom za oči, odpočivamo oči, ako isti to svetuje, in nosimo očem primerna očala, če smatra to za potrebno. Nenavaden glavobol je tisti, ki se pojavi zjutraj po “prešnjem večeru.” Mogoče je bilo prejšni večer prijetno, veselo in zabavno, ko smo uživali alkohol v različnih oblikah, toda posledice se čutijo zjutraj, ko v glavi razbija, kot bi ropotal motor na en sam cilinder. Jaz nimam nikakih simpatij za človeka, ki ne ve, kdaj ima dosti. Da človek izlije v sebe vse, kar vidi pred seboj, to že ni več človeško. Čudovito je, koliko ljudi je, ki se zavedajo posledic, pa kljub temu delajo bedake iz samih sebe z odvečnim zavživanjem pijače. No, ko je zabava končana in nastopi glavobol, je dolžnost zdravnika istega zdraviti, pa če se že strinja s takimi zabavami ali ne. V takem položaju bo bržkone najboljše vzeti precejšno dozo soli, potem pa biti miren, ne razburi jati se, kar mogoče malo rabiti jezik, pri tem pa misliti, kakšen tepec je človek, da plačuje tako ceno za par ur zabave prejšnega večera. Revmatični glavobol se pojavi ob spremembi vremena. Te vrste glavobol se navadno čuti v zadnjem delu glave, in spremljajo ga bolečine v mišicah drugih delov telesa. Te vrste glavobol večkrat izhaja iz kakšne nečiste infekcije, mogoče od bolnih zob ali bezgavk. Ako vaša sapa neprijetno diši, ali se v bezgavkah nahaja nekaka si-rasta snov, je mogoče, da glavobol prihaja iz tega vira. Ako imate gnojna vnetja v zobeh, je morda to vzrok glavobola. Za odpravo te vrste glavobola je treba odpraviti vzrok istega. Ako so bezgavke bolne, ven z njimi. Ako vaš zobozdravnik sodi, da je vaše zobovje potrebno poprave, pokušajte njegov nasvet, kajti on ve boljše od vas. -------o------- VRTNARSKI NASVETI Rarca (bojTlf. Vithc eriski Slovenci priliko L-V umetniška dela našega L.1Cnega rojaka, razstavljena v O' , amei'iške Slovenije, v levelandu. Am! ■- *>eru^ek, poznan med pod imenom Pru- Ld _c’v.Je rojen v Jelovcu pri °kraj Ribnica, in je jj.jfu P0 dovršeni ljudski šoli moi° ,V ^meriko. Boriti se je L 'f enakimi ali še večjimi Ji}/" lkami kot večina nas osta- n no kaže, da so prepiri v žlaht . naj hujši. * i Pariški beauty-expert, ki pre . dava v New Yorku o lepoti, j . izjavil, da so gležnji ravno ta V zaključnih urah 69. kongresa je divjal najhujši boj med dvema daljnima sorodnikoma; to sta senator Reed iz Pennsylvanije in senator Reed iz države Missouri. To ponovno kaže, da so prepiri v žlaht> naj hujši. * Pariški beauty-expert, ki predava v New Yorku o lepoti, je izjavil, da so gležnji ravno tako važni kot obraz. Yes, in če bi šel še nekaj palcev višje, bi mu vseeno Verjeli. (Dalje na 2. strani) “NonJa Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina z a člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, sa inozemstvo $2.00 OFFICIAL ORGAN • of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume III. NO. 10. Več solnca. V dolgih zimskih mesecih ničesar bolj ne pogrešamo kot solnca. Mraz naj hi že bil, če mora biti, samo da bi nas ne dušilo mračno ozračje in megla. Življenje je le tam, kjer je solnce; brez solnca je žalostno životarenje. Zločini se rode in uspevajo v temi, in podobno je z raznimi boleznimi, ki se najboljše počutijo in najhitreje širijo tam, kamor ne dosežejo solnčni žarki. Vsi zdravniki priporočajo solnce zdravim in bolnikom; prvim, da ne zbolijo, drugim, da hitreje ozdravijo. Nobena višje vrste rastlina ne more uspevati brez solnca, in je samo logično, da to velja tudi za človeka, ki je najpopolnejše živo bitje. Ljudje smo otroci solnca, zato so nam njegovi življenja polni žarki potrebni ravno tako kot vsakdanja hrana. Mračni megleni dnevi vzbujajo mračne misli, nezadovoljstvo in temne slutnje. Svet se nam zdi hudoben, življenje brez vrednosti. Ko pa zasije solnce, razprše se temne misli, življenje se nam zazdi lepo, v očeh se pojavijo iskre, na obrazih zdrava rudečica. Solnce, vir življenja, ozdravlja duševne in telesne bolezni. Samo opazujmo obraze ljudi, ki jih srečujemo na cesti v kislih, meglenih dneh, in v dneh ki nas prijazno boža nebeško solnce. Res je, da ne moremo vsi živeti v krajih, katere večino dni v letu obseva božansko solnce. Naše finance nam tudi ne dovoljujejo, da bi pozimi, ko solnca najbolj pogrešamo, odšli v kraje, kjer narava ni tako skopa s solnčnimi žarki. Zato pa je toliko bolj potrebno, da tiste redke solnčne dneve, ki nam jih pozimi nakloni narava, po najboljši možnosti izrabimo. Vsaka minuta solnčnega sija v času ko ga najbolj potrebujemo, nam morda podaljša življenje za tedne ali mesece. Dnevi se daljšajo in solnčni žarki postajajo močnejši. Rezerva moči, katero smo nabrali tekom soln-čnih dni preteklega leta, se.je tekom kislih, mračnih zimskih mesecev nevarno izčrpala. Zato se poslužimo vsake prilike, kopajmo se v solnčnem siju in pijmo iz tega vrelca življenja kadarkoli in kjerkoli nam je mogoče. Prav tako kot solnčni žarki pa nam je za zdravje potrebno tudi solnčno razpoloženje. Skušajmo se kar najhitreje otresti mračnih misli, temnih slutenj, zavisti, sumničenj in sovraštva, ker to je za naše duševno razpoloženje prav tako moreče, kot zimska megla v naravi. Poleg tega ra/sipajmo cvetje dobre volje, prijateljstva in prizanesljivosti kjerkoli moremo. S tem ne bomo lepšali življenja samo sebi, ampak tudi vsem tistim, med katerimi se gibljemo. Življenje je tako kratko in prinaša toliko neizogibnih neprijetnosti, da je docela odveč, če ga še sami krajšamo in grenimo, sebi in drugim. Kdor zna in hoče biti dober in odkril prijatelj, našel bo povsod dobre in odkrite prijatelje. Kdor skuša v vsaki družbi zbuditi dobro razpoloženje, ga bodo radi imeli povsod. In kdor je prizanesljiv vpričo slabosti svojega bližnjega, more računati na prizanesljivost tudi od drugih. Slabosti imamo vsi in napake delamo vsi. Napak ne dela samo tisti, ki nič ne dela. Raznašati in povečevati napake svojega bližnjega ni lepo, niti pošteno. Mi v največ slučajih vidimo le napake, ne pa vzrokov za iste. Če bi popolnoma poznali položaj, bi morda z dotičnikom simpatizirali; in če bi bili v njegovi koži, kdove kako bi postopali mi. Če bomo vse to vpoštevali, sipali bomo solnčne žarke dobrega razpoloženja, kjerkoli nas bo vodila naša pot in bomo na ta način pomagali k življenski sreči sebi in drugim. Priporočljivo je tudi, da privabimo kar največ solnčnega razpoloženja na naše društvene seje. Bodimo uradni, kolikor moramo biti, toda ne zastirajmo oken solnčnim žarkom veselja in nedolžnim šalam. V jezi in prepiru se vsaka zadeva težje in slabeje reši kot v veselem in prijateljskem razpoloženju. Poleg tega je treba pomisliti, da je teško ali skoro nemogoče dobiti novega člana društvu, kjer se samo prepirajo in grdo gledajo. Umestno je, da se seje vsaj končajo v nekak prijateljski sestanek, ki vsaj deloma zadosti našemu hrepenenju po družabnem življenju. Vsak rad pride v dobro družbo, medtem ko se vsak najrajše izogne prepirljive skupine. Če hočemo pridobivati v društva J. S. K. Jednote našo mladino, kar je nad vse potrebno in ' važno, skrbimo, da bodo naše seje prijateljske, prijetne in polne solnca. V solncu je življenje. VESTI IZ CLEVELANDA (Nadaljevanje iz 1. strani) niki stomilijonskega naroda, ni nekaj vsakdanjega, posebno če vpoštevamo, da ni nikdar hodil po pozlačenih stopnicah. Pre-mnogokrat je moral prijeti za najtrša in najnavadnejša dela, da si je mogel prislužiti sredstev za življenje in materij ala za slikanje. Živel je in živi svoji umetnosti, zato se ni nikdar valjal v izobilju. Ampak umetnik je, in sicer slikar prav posebne vrste in ga kot takega vpoštevajo in cenijo ameriški umetniki. Dolga leta je živel, delal in . se izpopolnoval samo med Američani, med nami se je pojavil šele, ko nam je mogel že nekaj pokazati. Slovenci v Clevelandu in okolici, ki so še pri vsaki priliki pokazali svoje gorko slovensko srce, ki že od nekdaj znajo na najprisrčnejši in najgostoljub-nejši način sprejeti drage goste, bodo nedvomno tudi Mr. Perušeku napravili njegovo bivanje med nami tako prijetno, da ga ne bo nikdar pozabil. Gotovo bodo tudi mnogoštevilno posetili razstavo njegovih slik in tisti, katerim finančne razmere dopuščajo, izbrali si bodo eno ali drugo njegovih del za spomin in okras svojega doma. Pripravljalni odbor za razstavo in kar je z isto v zvezi je že pridno na delu, in je sestavljen sledeče: I. Častni predsednik: John Marn, predsednik Slovenskega Narodnega Doma. — I.a) Eksekutivni odbor: Janko N. Rogelj, predsednik; Ludvik Medveshek, tajnik-zapisni-kar; John Gornik, blagajnik. II. Nadzorni odbor: Marijan Mihaljevic, Rudolf Perdan. III. Publicijski odbor: Uredniki vseh slovenskih listov: Enakopravnost, Ameriška Domovina. Nova Doba, Glasilo K. S. K. Jednote, Cas; za Prosveto in Proletarca Josip F. Šiško-vich; za Glas Naroda (poleg Nove Dobe), Anton J. Terbovec, za hrvatske liste A. Kovač, za srbske liste Rev. George Petrovič, za angleške liste: J. P. Mi-haljevich, Dr. F. J. Kern in Ivan Zorman. IV. Oskrbovalni in dekoracij-ski odbor: Dr. James W. Mally, Mrs. Mally, John Bukovnik, Josip Likar, J. Boroš. V. Informacijski odbor: Va-tro Grill, Mary Grili, Dr. James W. Mally, Mrs. Mally, Frank Plut, John Steblay, Joseph Siš-kovich, Jos. F. Terbižan, Anton Doliner, J. F1. DuiJn, Louis F. Truger, A. Kovač, J. P. Miha-Ijevich, Anton Eppich, J. Boroš. VI. Odbor za banket: Frank Somrak, J. F. Durn, Primož Kogoj, Anton Crtalich, John God-njavec, Josip Birk, Anton Vav-potich, Marijan Mihaljevich, Math Satkovich, M. Cerezin, Anton Anžlovar. VII. Odbor za ureditev programa: Frank Kerže, Louis F. Truger, Vatro Grili, Josip Šiš-kovich. Že iz sestave pripravljalnega odbora je razvidno, da je za kar najboljši uspeh razstave zainteresiran takorekoč ves jugoslovanski živelj v Clevelandu. Strankarski jarki med Slovenci v Clevelandu niso bili nikdar nepremostljivi in v zadevi te razstave jih skoro niti opaziti ni. Gojiti smemo upanje, da ostane to razpoloženje čisto in neskaljeno do častnega zaključka razstave, kar bo v čast našemu slikar ju-umetniku, vsem •Jugoslovanom v Clevelandu in vsemu našemu narodu v Ameriki. NEKAJ PODATKOV O NICARAGUI (Nadaljevanje iz 1. strani) jih rabijo vole tudi kot tovorne živali, ker mule se, vsled svojih majhnih kopit, preveč udirajo v blato. Eksportira se danes mnogo kave in tudi banan. Vzhodni del dežele je zelo poraben za pridelovanje banan in se bo ta industrija nedvomno hitro razvila, ko bo vprašanje transpor-taci je rešeno. Zanimivi prebivalci so Miss-kito Indijanci, ki so nenavadno inteligentni, in spretni v izdelovanju zlatih verižic, gugalnih mrež, slamnikov in lončene posode. Polti so nenavadno temne, kar se pripisuje mešanju s črnimi sužnji, ki so se rešili na tamkajšno obal iz razbitih ladij. Zapadni del države je zanimiv za naturaliste, ker ima mnogo različne divjačine in ptic. Na obrežju se dostikrat najdejo v pesku tudi velika gnezda želvinih jajec, ki jih indijansko prebivalstvo visoko ceni. Rumenjake in okus imajo baje kot račja jajca. Želva izkoplje v pesek luknjo in položi vanjo do 40 jajec, nakar jih s peskom pokrije. Z valjenjem se ne ukvarja, ker to delo opravi solnčna gorkota. DOPISI VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) Iskra izpod znanega piskra: V mlinu, kjer se bob melje, sje dvakrat pove. * V Londonu je neki mož izneveril in odpeljal ženo svojega prijatelja. Sodnik je prisodil eks-možičku samo $25 odškodnine za njegovo boljšo polovico, iz česar se da sklepati, da je dotični sodnik oženjen. Vsekakor sem pa radoveden, kakšne so neki Londončanke! * “Show me, I am from Mis-houri,” je še vedno vodilno geslo v omenjeni državi. V Liberty, Mo., so nedavno dogradili lepo novo ječo, ki je stala $50,-000. Stavbenik William Dunn je trdil, da je to najboljša ječa v državi, nakar se je za “Iikof” nasrkal missourijske “bele mu le” in postal je tako vesel, da so njemu prvemu dali prenočišče v novi ječi. Mož je mislil, da se nahaja v Liberty, pa se je znašel v ječi lastnega izdelka. Mi v Clevelandu že vemo, zakaj vedno glasujemo proti gradiva nove ječe. A.J.T. NA GREGORJEVO (Veselo jasni dan odgrinja livad, ledin kopneči sneg in zvončke seje v solčni breg— iz zemlje pije korenina — po brezah, bukvah sok kipi, a v popju še zelenje spi — iz dalje sinja zre planina. Pomladne sapice hlade, in sveti Gregor v dežel gre. (Cvetko Golar; Olje iz grozdnih peček. Francoski kemisti so iznašli način, po katerem je mogoče iz grozdnih peček dobiti dobro olje. Ko je grozdje izprešano, se luskine odstranijo 'in semenska zrna posušijo, nakar se jih zmelje in stisne. Iz 450 funtov zrnja se dobi okoli 50 funtov olja. IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA (Nadaljevanje iz 1. strani) strokej znanosti. Predavanja se vrše dopoldne in popoldne. Na čelu univerze je profesor Low. Profesorji in dijaki so se izražali zelo laskavo o dalmatinski vivijeri in zlasti so hvalili tam-kajšne zgodovinske spomenike. Na ladji imajo gledališča, dvorano za radio itd. V počaščen je gostov je dubrovniška filharmonija priredila na ladji koncert. Ameriški parobrod je 7. febr. nadaljeval pot ob naši jadranski obali. Ob božičnih praznikih se je vršila v Baslu v Švici mednarodna razstava radio aparatov, katere so se udeležili najboljši radio-tehniki iz Nemčije, Francije, Švice itd. Kljub težki konkurenci iz držav, v katerih je radio-amaterstvo na visoki stopnji, se je vendar posrečilo Slovencu g. E. Jakopiču iz Ljubljane, da je odnesel pr-vo nagrado za svoj izstavljeni dvocevni prejemni aparat. Te dni je bila Jakopiču izročena zlata kolajna ter častna diploma razstave. Uspeh je tem večji, ker je na Slovenskem radio-tehnika šele v razvoju in bo presenetilo marsikoga dejstvo, da jfe pripadnik našfega naroda posekal vse nemške in francoske tehnike. Iz palmovih gajev. Lepo je, če se more človek umakniti ugrizljivi zimi, ki razsaja na severu, doli na naš solnčni jug. Mesto Bradenton, Fla., kjer se mudim že od za' četka tega leta, je zelo prijazno. Seveda ne tičimo vedno doma, ampak radi obiščemo tudi druga mesta bližnje in daljne okolice. Zadnjo soboto meseca januarja smo se v senci košatih palm dogovorili, da gremo drugi dan pogledat mesto Venice. Z našo družbo, to je z menoj in družino Ivančičevo, se je obljubil popeljati tudi Mr Naff, ki je tudi Clevelandčan. Po tem dogovoru smo se podali v park, kjer je godba igrala; iste melodije so zamogli ljudje poslušati tudi na severu na radio. Po završenem koncertu smo se podali v Club House, kjer se številni turisti kratko časijo z igranjem kart, keglja njem in drugimi igrami. Drugo jutro, ko je solnce prilezlo iz morja, smo se vsedli v avtomobil in se odpeljali proti mestu Venice. Vreme je bilo krasno, ptiči so peli in pihljal je gorak vetrič, tako da je človek teško verjel, da je v deželi januar. Dežja ni bilo tu od srede novembra lanskega leta, pa vse do 14. februarja tega leta. Jaz sem se čudil, kako more rastlinstvo tako dobro uspevati, ko je tako poredkoma dež. Moj prijatelj, ki je star Floridčan, in so mu razmere znane, mi je razložil, da se tu poslužujejo umetnega namakanja, kadar ni dežja dolgo časa. Samo dvesto čevljev globoko je treba skopati v zemljo, pa se dobi dovolj vode za namakanje. Poleg tega so tukaj tudi tako močne rose, da vsako jutro kai od strehe kaplje, kar tudi pre cej zaleže. Mesto. Venice, kamor smo v takih pogovorih dospeli, je še mlado, komaj šest let staro, toda je zelo lepo. Pred šestimi leti se je tam dobilo svet po dvesto dolarjev aker, zdaj pj stane kvadratni čevelj tisoč dolarjev. V mestu bivajo večinoma sami bogatini, zato ima krasna poslopja in čudovito lepe vrtiče in parke. Po obedu v hotelu Venice smo se odpravili na Venice Beach, kjer se naha ja velika, lepa stavba za kopal ce. V Venice Bay, kamor se more dospeti le od ene strani, ker je drugod morje, smo videli večinoma ribiče. Od tam smo se napotili v mesto Sarasota, ki leži ob morskem zalivu. Mesto je veliko in lepo in v bližini se nahaja več otokov. Največji je Sarasota Bay, do katerega je leta 1925 John Ringling dal zgraditi tri milje dolg most. Otok je lastnina John Ring-linga, ki je tam postavil velik paviljon za godbo in poslušalce. Spodaj pa se nahajajo kabine za kopalce. V Sarasoti smo slišali, da bodo isti dan igrali \ paviljonu Slovaki, katere je Mr. Ringling dobil v to svrho iz Evrope; orkester šteje 22 mož. Prišli smo v Sarasota Bay še ravno pravi čas, da smo dobili sedeže, dasi jih je več tisoč. Kmalu so se nabrale velike množice ljudi in ob treh je začela godba igrati. To vam je godba, s katero se ne more z lepa meriti kakšen ameriški orkester. Eden izrr*2d godbenikov nam je tudi zapel: “Old man, you afe a poor old Fiddler,” ki je lepa in pomenljiva. Zapeli so. nam tudi eno slovaško pesem, ki je občinstvu zelo ugajala. Potem so zaigrali ameriško himno, nakar smo se razšli. Kmalu nato smo se vozili domov v dvanajst milj oddaljeni Bradenton. Dne 5. februarja je bil izlet za turiste iz Bradentona v 60-milj odaljeni St. Petersburg, česar seveda tudi nismo zamudili. Vozili smo se štiri ure in sicer z ladjo. Vreme je bilo krasno in solnce je gorko sijalo, ko smo Jugoslovanska Ustanovljen* L 1888 KatoL Jednota Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI USAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsbugrb, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 901, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., East Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111. 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1377 E. 53rd St., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre-membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. taj'nika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami. ob osmi uri zjutraj odpluli iz pristanišča. Na eno stran smo videli suho zemljo, na drugo stran pa samo ribiče in kašno majhno ladjico. Na ladji je igrala godba in vse je bilo Židane volje. Dospevši v St. Petersburg kmalu po dvanajsti uri, smo se razšli po mestu, da si ga ogledamo. Mesto leži ob Tampa Bayu, na Mehiškem zalivu. Ima ■ široke ulice, obdane z lepimi hišami, izmed katerih se smejejo različne cvetlice in mahajo ponosne palme. Sploh je mesto čisto in lepo kot bi bilo zrastlo v enem dnevu. Pri tisti priliki smo si ogledali tudi aligatorsko farmo. Oskrbnik nam je najprej razkazal različne nagačene živali, posebno ribe in kače in nam razlagal, katere so strupene in katere ne. Potem nam je pokazal žive krokodile. Bilo jih je na tisoče od pol leta do enega leta starih. V drugi kletki smo videli dva velika, ki sta bila po 150 let stara. V tretji kletki so bili aligatorji stari po 300 let, v četrti eden, star 400 let. Tistemu je bilo ime Moss. Ko ga je oskrbnik poklical po imenu, je pošast vzdignila glavo, odprla gobec par čevljev na široko in zarenčala, da so nam kar mravljinci lezli po hrbtih. Eden turistov je moža vprašal, kaj hoče krokodil imeti, in ta mu je odvrnil, da njega, če bi ga mogel dobiti; napravil bi z njim kakor z ribo, katero mu je vrgel, in katere je takoj zmanjkalo. Povedal nam je tudi, da pozimi, ko so noči hladne, krokodili žive po štiri mesece brez vse hrane. Razen krokodilov smo videli tam tudi divje živali in ptice. Zanimiv je tamkaj most, ki je šest in pol milje dolg. Imenuje se Gandy Bridge Port Tampa, in ni za pešče, ampak samo za vozila. Vsak voznik mora plačati 60 centov mostnine. Ko smo si vse to in še mnogo druzega ogledali, vrnili smo se na ladjo, ki je bila namenjena na odhod. Kmalu smo zopet rezali sinje morske valove proti Bradentonu. Godba je igrala in turisti so plesali, jaz pa sem šel na krov, naslonil se na ograjo in gledal zlato solnce, ki se je nagibalo proti zapadu in zlatilo morske valove (Say, John, ali si se kaj domislil na vožnjo iz Put-in-Bay? Op. ured.) Prijetne gorke sapice so nam božale obraze in se mešale v zvoke vesele ladijske godbe. Domov smo dospeli pozno zvečer, in trudni kmalu sladko po-spali. Drugi dan smo šli zopet ogledati mesto Tampa, ki je od Bradentona oddaljeno 40 milj. Tudi to mesto leži ob morskem zalivu, pa ni tako čisto kot St. Petersburg. Ulice so ozke in ■ zi j C ir ;si Idi fci pi |ce Pi [m se pr V, \vr |do k >ni r pn »k Pr ko Ve go Pa Po; feec Vai fr. per ■'mo hiše so zgrajene po starem m ] pitu. Po dolgem mostu smo na Davis Island, kjer smo ogledali Coliseum, ki je lePtič« stavba, kjer je sedežev za tiS®Lr če ljudi. Seveda smo si «#Štv dali tudi lepo okolico, in da naše želodce nismo pozabili, 4^, razume samo ob sebi. no Tako je na kratko povedaflje naše ogledovanje mest v FIgWw dL - Joč Zimska sezona traja tu še «la prvega aprila, nakar se podaji}^ turisti zopet proti severu, tukaj bo pričela pritiskati vr°| j cina. Tudi naša družba se i^ih odločila, da se napoti proti d0] simi clevelandskimi prijatelji 4aj upamo sniti dne 2. aprila. ^ John Škufca. je Gilbert, Mileje Vse člane društva sv. Jože^pot št. 20, J. S. K. Jednote obetaj: ščam, da smo sklenili že na r^zp, ni seji v januarju, da boH'Sto imeli društveno naklado v nnCe cu. Veselice ni bilo mog^il prirediti pretečeni predpust, 2%la to ni druzega izhoda kot drl 'I štvena naklada. Prizadeti sflfita vsi enako, namreč enakopravno in neenakopravni, člani in člftpfal ce: vsak in vsaka plača v m^Clai cu $1 (en dolar) društvene 1 klade. Od te naklade so izV^V \ ti samo novi člani, ki so prisilni pili v februarju, in ki pristopili I v marcu. K. Dalje naznanjam vsem, ki ^rre le pristopiti v društvo sv. J1] žefa, št. 20, J. S. K. Jednoj do 1. julija t. 1., da zanje pl^f rl stroške zdravniške preiska'pj organizator, oziroma tisti, f°8 jih bo pridobil za društvo. T^r pod pogojem, če bodo sprej^6 v Jednoto. Iz tega vidite, 1't°1 jaki v tej okolici, da imate po priliko pristopiti k naši vz0?118 ni J. S. K. Jednoti, ker ima*',ls vse prosto. Samo določene 11 sečne asesmente plačate, pa * zavarovani pri najboljši slo\'eTu ski podporni organizaciji. Glavni odbor J. S. K. Jedn<>^ je namreč določil, da je za * koče leto pristopnina proS /k* ■fhot pri tudi kar se tiče od strani Je‘ note. To velja za odrasle otroke. Kakor ste lahko čit*f 1 v zapisniku seje glavnega ;ij bora, da so določene lepe nag^Li0? de društvom, ki bodo najv^ J storila za rast in napredek ganizacije. Torej ne odlašaj1' . 1 ker čas beži, in kdor misli P1'1^ stopiti, je boljše, da pristop en mesec prej, kot en dan P1'^.' pozno. Ni samo to, da ste pnh.J sti pristopnine, glavno je, da : zavarujete za slučaj bolezni ;l nesreče, ker nihče ne ve, in kje ga nezgoda čaka. ^ pride bolezen, je bolniška P° pora velike važnosti, in v $ čaju smi’ti je včasi ostali obj 1»0! Sa. 1 Sle Pa A« (Dalje na 3. strani). Ji DOPISI. (Nadaljevanje iz 2. strani) jžini edina pomoč smrtnina, ki )° Jednota izplača. I Dalje opozorim stariše, ki imajo vpisane otroke v mladin-? s^em oddelku našega društva, J . skrbijo in pazijo, kdaj otro-pi dosežejo 16. leto, da jih za-| Pišejo v odrasli oddelek. In si-|cei' se mora to urediti prej, Predno dosežejo 16. leto. Opomnite tajnika na to vsaj en me-8ec Prej, pa bo izpolnil potrebno Prošnjo za v odrasli oddelek edno je pametno, da se to iz-jvrsi vsaj en mesec prej, kol dosežejo otroci 16. leto. Ko je 0 iok dopolnil 16 let, je črtan j,z mladinskega oddelka, in ako fu že vložena prošnja za spre-Pem v odrasli oddelek, mora po-} ?eje Pristopiti kot nov član, r 0 biti v društvu. 1 Pozabite, da člani lahke pestopijo iz mladinskega v od-Rsli oddelek brez vseh stroš-j ov in brez zdravniške preiska-Te se zavarujejo samo za ptovo svoto). Torej, stariši, p^ite kdaj vaši ljubljenci do-f° °ijo 16. leto in vsaj en me-fec i)reJ opozorite tajnika, da pa ,lm sPiše prošnjo za prestop 111 fe1P°ro^am’ da deklice daste k _^^nskemu društvu, fante pa k k| To bo najlepše, o šK-i Priliki bi tudi priporo- 0 Č ^nici sosestrskega društva jejff'v Pre^ita pravila v kolikor se ti^J1Cej0. Pres^opnih listov. Ja> ^ četrto leto tajnik dru-a >4'n Vem’ ^aJ ima predsed-. sf‘v za podpisati in kaj ne. Jas I am v zalogi še stare tiskovi-daDfj! l)rest°Pnih listov in na istih rioril° 1>Iostor tudi za predsednikov rdpis-t V pravilih, člen XXIV, se ^ *)a ;ie Jasno zapisano, jdajtu pre^opni list je veljaven, ki i°i n°si P°dpis tajnika društva. M • a je iiCdan-,e jjj|* er°dajna so v takih sluča- 1 ^4e eo^ovo naJnovejša pravila, ; ut kakšne stare tiskovine. Ijj gi'^noma nepotrebno je za j',nicq ali tajnika druzega dru-. dH* .predsedniku pr- j društva in vprašuje, kako vrni '> °’ da Je tftinik Prečrtal tam, J1 Jje,r bi moral biti predsednikov dolžnost tajnika ali ° ,'(ii'lJn*Ce druzega društva je, da i 'nift?'0*11* na Prestopnem listu ti-bopfto, k.,,. • . ... , . aC za lzP°initl °d n3e^a- n'^bJ tHJnik prvega društva ne bi fk zvl C6.Sa prav vPisal, bi ga že cit'1' ''p U' ^ajn'k na to opozoril. sii;cit'0rej mjdo ve^ zanimanja in J anja Pravil v prihodnje, pa za vse. Pravila bi mo-1 mili. VSa^ v Slavnem poznati vsak ± n’ °d društvenih uradnikov '■ vžlV vUladnic pa Se zahteva, da jih 1 ;utIl.,-Sa^em’ Posebno dvomljivem čita.i°- 1 i; ’,'atski pozdrav vsem, J. S. ki »«<1*“' pa kaTr ,laiv“ji • Louis Vesel. t Strabane, I*a. P U Jaz hočem napisati ne-)’’stic v naše glasilo, pod tl’ 'fp(h-v°;l0m ‘sevG(^a’ da dopis ne • v Ul'ednrški koš, ki je baje "C,r*J Velik' <’>'•- KakS„eg» !; ibrflrnika- 0p- ured>) No’ ,(žn.. . Ul‘ednika osebno po- -VZ *n Vern’ da ni tiste sitne Za^° nimam prevelikega e rH^iahu y ■ 1 j. ary> za dopis namreč. >il /U Se deiavskih razmer tiče ° .V |U P1-iiično take kot drugod stj °1 u®tv®nih ozirih pa še do- !dll#ebii^OV°^no naPredujemo, po 'A Pfi društvu Brat n?]fcote n ’ 149 J- S- K' Jed i pi-j,.',. 26. februarja sme de ikj ( < niaškaradno veselico prav dobro obnesla H ftemu’ da smo se kili za iHgJ]tic,, ^ 1 2 oglasom. Maske si iaJ i °^lle ograde kot sledi: • kot naj lepša $3 ^isie °*. ^lgman, najgrša, $3; Ilc li P#Jen,. lK°n’ ki je Predstavljal 'ist0|?lP,if0 • ^ashingtona in Ann 1 4w°ViČ’ ^ 3e predstavljal e ^jlar r^ashington, po en de dH' °bixk. s?**ca oe bila dobr ;I1‘ ? Pos, /U-!a 'ri Se tem potoni vsei /1 Hail iU v imenu društv • s'?se “•'valiujem. ' 15 m Slno-. U a*'0m društva Bratsk v Pa sa’ 8tl 149 J- s- K- Jedl101 [ C*1 {e Jl,)0r°^am veselo novico, d ..■ji • luštvena blagajna nar as t. za §114. To nam dokazuje, da imamo v naselbini in v okolici mnogo prijateljev. Pri tej priliki apeliram na vse sobrate našega društva, da stopimo za temi našimi prijatelji in jih pridobimo kot člane v naše društvo in našo vzorno J. S. K. •Jednoto. Mislim, da bomo brez posebnega truda v letu 1927 pridobili vsaj 50 novih članov našemu društvu. Pri agitaciji ne pozabimo omeniti, da je naša J. S. K. Jednota popolnoma nepristranska in da nima nobena druga jugoslovanska podporna organizacija boljše ustave in pravil. Pristopnina za letošnje leto je prosta, poleg tega pa naše društvo plača stroške zdravniške preiskave za vse nove člane. Torej sobrat je in sosestre društva Bratska Sloga, naprej za večjo društvo in večjo J. S. K. Jednoto! Naj še omenim, da je bilo tudi naše društvo med tistimi desetimi društvi, ki so dobila največ članov v preteklem letu in je bilo deležno nagrade, ki jo je razpisal glavni odbor J. S. K. Jednote. Naše društvo je tisto posebno darilo naklonilo bivšemu tajniku, sobratu Johnu Žig-manu. Mal’ sem rad videl, mal’ pa ne; saj veste zakaj. Za leto 1927 se moramo pa mi drugi sobrat j e bolj zanimati za nove člane, če nočemo, da nam sobrat Žigman zopet ne odnese nagrade, katere obljublja glavni odbor za letošnje leto. Zdaj pa še nekaj samo sobratu uredniku na uho. V slučaju, da bi kakšno društvo iz naše okolice hotelo oglašati kakšno veselico za dan 4. julija, naj tak dopis pošlje v koš. (Oho! To bi bila pa že neke vrste avtokracija! Op. urednika). Mi namreč želimo, da bi se rojaki iz te okolice v kar naj večjem številu udeležili razvitja naše društvene zastave, ki se vrši 4. julija. Pa ni treba nikomur povedati, da sem jaz tako svetoval. (O, saj znam molčati! Op. urednika). Sobratski pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote Frank Mikec, predsednik društva Bratska Sloga, št. 149, J. S. K. Jednote. predpust v naši naselbini. Dne 21.. februarja se je poročil Mihael Dinda z Miss Agnes Petelin, dne 26. februarja pa Martin Golobič z Miss Obra-novič in Rocco Perali z Miss Mary Šuštar. Vsem novoporo-čencem obilo sreče! Omenim naj še, da je dne 20. februarja prištorkljala teta štorklja k družini Frank Samson in jo obdarila s krepkim fantičem.' Častitamo. Da se bratu uredniku preveč ne zamerim, bom za enkrat končal in se rajši še drugič kaj oglasim. Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote! Martin Hudale, tajnik društva št. 31 JSKJ Braddock, Pa. Člane in članice društva sv. Alojzija, št. 31, J. S. K. Jedno-te, prosim, da malo bolj vpo-števajo pravila. Ako že sami nečejo citati pravil, naj vprašajo za pojasnila pri tajniku, osebno ali pismenim potom. Tajnik je vedno pripravljen dati vsa pojasnila. Člani, ki zbolijo ali se ponesrečijo, naj se takoj javijo tajniku in zdravniku, če nočejo biti oškodovani na bolniški podpori; s tem prihranijo tudi mnogo dela društvenim uradnikom. Člani in članice, ki prejemajo od tajnika poleg bolniške nakaznice tudi malo prijavno kartico, naj isto, to j« prijavno kartico, dajo izpolniti zdravniku, kateri jih zdravi, - nato pa naj jo takoj odpošljejo na vrhovnega zdravnika. Ne pošiljajte teh malih prijavnih kartic meni, ampak naravnost vrhovnemu zdravniku. Neka na ša članica ima še zdaj neprilike radi bolniške podpore, ker se n? ravnala kot gori omenjeno. Te dni sem dobil že drugo tako kartico. Jaz nisem vrhovni zdravnik. Ako član izgubi podporo, ker se ne ravna pravilno v teh in podobnih ozirih, naj ne krivi tajnika, ampak samega sebe. Ce neče čitati pravil, naj vsaj vpraša tajnika, kaj poslane listine pomenijo. Kakor drugod smo tudi pri nas zaključili predpust 28. februarja, in priznati je treba, da je bil dosti zabaven, ker smo j imeli precej veselic na programu. Zadnja, to je maškaradna i veselica je bila na 26. februar-!ja; dasi maske niso bile preveč “ofertne,” se jim je vseeno podalo. Tudi sukali smo se dobro, in če nas ni bilo preveč, smo se pa toliko manj trkali. Tudi nekaj ženitev smo imeli ta Chicago, 111. Letošnji predpust je bil še dosti zadovoljiv in raznovrstnih prireditev ni manjkalo; tudi uspehi so bili prilično povoljni, če vpoštevamo delavske razmere. Eno največjih prireditev, kar jih je še bilo v Chicagu, pa priredi Zveza Slovenskih Organizacij dne 12. marca. Vzpored, oziroma program, poglejte v oglasu, ki je priobčen v današnji izdaji. Namen Zveze slovenskih organizacij je zgraditi dom, ki bi bil last celokupne či-kaške naselbine. _ Do danes imamo pri Zvezi 12 aktivnih društev, in želeti je, da se nam pridružijo še ostala in nam pomagajo do zaželjene-ga cilja. Priporočamo rojakom, da hitro sežejo po vstopnicah. Dobe se pri društvih in pri zastopnikih društev.' Vstopnina je v primeri z bogatim programom, zelo nizka, in velja tudi za tisto, kar je na vstopnicah naslikano. Iz tega vzroka mislim, da ne bo dotični večer manjkalo nobenega zavednega rojaka na veselici. Pridite o pravem času vsi, da ne zamudite sreče, ki vas čaka! Postrežba, z vsem kar spada na tako veselico, bo točna in prvovrstna. Privedite s .seboj tudi vaše prijatelje, ki morda ne bodo čitali naznanila v listih. Tistim članom društva Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote, ki še nimajo vstopnic, naznanjam, da jih dobe pri meni, samo zglasijo naj se. Člani, ki imajo vstopnice za prodajo, naj izro-če denar in neprodane vstopnice do 11. marca zvečer, ker ga moram izročiti odboru, predno se veselica prične, da se vse pravočasno uredi. Torej rojaki, vsi na veselico 12. marca v Narodno dvorano na Racine Ave. in W. 18th St. Pomagajte, da se ideja Narodnega doma čimprej uresniči! Za društvo Zvon, št. 70, JSKJ: John Zvezich, zastopnik. Reading, Pa. Članstvu društva sv. Jurija, št. 61 J. S. K. Jednote naznanjam, da je bilo na redni mesečni seji dne 12. februarja sklenjeno, da se v letu 1927 dovoli prosta pristopnina novo pristop-lim članom od strani našega društva. Prosto pristopnino za Jednoto je dovolil že glavni odbor. Zato, cenjeni člani, dajmo agitirati za nove člane in članice, da postane naša podporna organizacija najmočnejša. Na- koristili bomo našemu društvu in skupni naši organizaciji. Naprej za J. S. K. Jednoto! Anton Jaklič, tajnik društva št. 61, J.S.K.J. Rockdale, 111. V tem kraju gre z delom bolj počasi, zato ne svetujem nikomur, da bi hodil semkaj za delom, dokler se razmere ne izboljšajo. Toliko več dela pa ima gospa Štorklja, kar se razvidi iz tega, da se bo morala šola za štiri razrede razširiti, kar bo stalo $30,000. Na društvenem polju dosti dobro napredujemo. Pred kratkim smo ustanovili novo društvo sv. Rozalije, št. 177 J. S. K. Jednote. Zopet se nudi lepa prilika tukajšnim ženam in de-kletam, ki še niso pri nobenem društvu, da se nam pridružijo, in se zavarujejo za slučaj bolezni ali smrti. Društvene seje tega novega ženskega društva se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v šolski dvorani. Na prvi seji je bil izvoljen sledeči odbor: Mary Gutnik, predsednica; Rosie Levstik, podpredsednica; Rosie Jagodnik, tajnica; Antonija Šuštaršič, blagajnica; Margareta Muha, zapisnikarica; Uršula Šeti-na, Frances Erjavec in Josephine Majnarich, nadzornice; Jennie Zupančič, rediteljica. Pozdrav vsem sosestram našega društva in vsem čitateljem tega lista! Rosie Jagodnik. Indianapolis, Intl. Namenil sem sp napisati par vrstic v naše glasilo, in sicer najprej priporočam članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 45, J. S. K. Jednote, da bolj redno plačujejo svoje mesečne prispevke, ker tako zahtevajo pravila. Lažje je plačati za vsak mesec posebej kot za dva meseca skupaj. V smislu pravil se mora plačati .. do 25.. v. nyjsecu.. Dalje prosim, da bi se člani v večjem številu udeleževali rednih mesečnih sej, ki se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob eifi uri popoldne v Gačnikovi dvorani na ,903 Ketcham St. Cim več nas je navzočih, tem bolje se lahko ukrepa v vseh zadevah. Na zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da se pozove člane, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, kajti na isti se bo ukrepalo ^lede dvora'ne, to je ali še ostane v stari, ali se društvo preseli v novo dvorano. Na programu imamo tudi volitev novega društvenega predsednika, ker se je prejšni preselil v La Salle, 111., in še več druzih zadev. Torej, člani in članice društva sv. Jožefa, št. 45 J. S. K. lednote, ne pozabite priti polnoštevilno na sejo dne 13. marca ob eni uri popoldne! Pozdrav vsem! Frank Luzar, tajnik. S pota. Vreme je tu po državi Utah v splošnem lepo že od Novega leta. Ponekod tudi ni bilo dosti snega ali se pa ni dolgo držal. Delavske razmere so se začele na slabše obračati v okolici Helperja in tudi pri nekaterih rudotopilnicah. V Tooele, Utah so se delavske razmere izboljšale, toda delo se teško dobi. Dobro se dela tudi v Park City in Alta, Utah, toda v tistih krajih imajo snega, da je joj. V premogorovih sosedne države Wyoming se dela le po par dni v tednu ; izvzeta je naselbina Sublet, Wyo., kjer se dela nekaj boljše. Matija Pogorelc. Herminie, Pa. Poživljam vse člane društva Veseli Slavček, št. 154 JSKJ, da se zanesljivo udeleže prihodnje seje, ki se vrši drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, v navadnih prostorih. Imamo za rešiti važno zadevo, tikajočo se Doma. Vsak naj pride na sejo, ker imamo kot bratje vsi enake pravice in dolžnosti. Kdor se seje ne udeleži, nima povoda potem kritizirati sprejete sklepe. Torej vsi na sejo! Pozdrav! Frank Vozel. AHČINA IZPOVED JACK LONDON (Za N. D. — V. J. V.) (Nadaljevanje) Meadow Lands, Pa. Tem potoni se poživljajo člani društva sv. Janeza Krstnika, št. 75 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 20. marca 1927. Za ukrepati imamo o mnogih važnih zadevah, zato je potrebno, da so navzoči vsi člani. Z bratskim pozdravom Andrew Milavec Jr., tajnik. o------------- Važna odločba na j višjega sodišča. Najvišje zvezno sodišče v Washingtonu je te dni odločilo, da je neustaven tisti del ta-kozvane “Crabbe” postave v državi Ohioj ki dovoljuje vaškim županom kot nagrado del denarne kazni, ki so določene za kršilce prohibicijske postave. Državna prohibicijska postava bo morala biti zdaj v tem smislu spremenjena. Abel Ah Yoevo antropomor-fično božanstvo, katero je pc njegovem zatrjevanju znale kričati gromkim glasom v modernem anglo-havajskem pouličnem narečju besedo “welaka-hao,” zamoremo smatrati kol najboljši dokaz izbornosti misijonarjevega orodja v obliki njegove zgovornosti. Kajti “wela-kahao” pomenja v prevodu dobesedno “vroče železo.” To besedo so skovali v železnih topilnicah mesta Honolulu domačini, katerih je na tisoče bilo zaposlenih v topilnicah. S to besedo so označevali “hitrost,” oziroma izraz “hurry up,” kateri je v običaju v tovarnah v državah — kajti železo se mora kovati, dokler je vroče. “In,” dejal je misijonar, “bog je zakričal, ‘welakahao/ pa se je sodnji dan že pričel, in sicer prav ‘wikiwiki’ (hitro — quick), kajti sv. Peter je boljši knjigovodja, kakor katerikoli knjigovodja, ki je uslužben pri Waterhouse' Trust Company Limited — in ne samo to, kajti Petrove knjige so vedno v redu.” Abel Ah Yo je hitro odbral ovce od kozlov in pričel slednje še hitrejše pošiljati v pekel. “In sedaj,” dejal je, in pri tem spremenil svoj govor tako, da je govoril v pravi angleščini, “ali veste, kakšen je pekel? Oh, preljubi moji prijatelji, dovolite mi, da vam saj nekoliko popišem te grozote in sicer samo oni del pekla, katerega sem s svojimi lastnimi očmi videl na tem svetu. Bil sem še mlad mož, oziroma deček, ko sem prišel v Bilo. Takoj zjutraj nastal je potres. In ves dan se je vsa zemlja tresla, tako da so celo najmočnejši možki dobili morsko bolezen in da so se ženske oprijele dreves, da niso popadale na tla, dočim je vsa "sivina polegla na zemljo, ker ni iamogla stati. Jaz sem se oprijel riekega teleta, ko je revše oadlo na tla. In potem je sledila nepopisno strašna noč. Zemlja se je majala in gugala, baš kakor navaden čoln v viharju, ki prihaja od Kone. Neko dete je moralo umreti, ker je njegova mati stopila nanj, ko je bežala iz podirajoče se hiše. “In vse nebo nad nami je bilo v ognju, tako da smo sveto pismo brali kar pri nebeškem ognju, dasiravno je bil tisk tako majhen, da je bil jedva dober za mlade oči. Sploh so vsa misijonska sveta pisma tiskana s premajhnimi črkami. In štirideset milj daleč od nas počilo je srce pekla — tam v visokem gorovju, in potem se je pričel valiti ogenj in rudeče stopljeno skalovje proti morju. Vse nebo je bilo v ognju in vsa zemlja je plesala hula-plesove pod našimi nogami, tako da so bili prizori uprav grozni in prevele-častni, da bi jih bilo mogoče opisati. Zamogli smo si predstavljati le tanko zemeljsko skorjo, katera nas je ločila od večnega ognjenega morja in stopljenega kamenja — in za-jedno smo tudi mislili na boga, katerega smo molili in ga prosili, da nas reši. Med nami so bile zbrane resne in pobožne duše, katere so tedaj obljubile svojim duhovnim pastirjem, da ne bodo žrtvovale le malenkosti, temveč kar po pet desetink vsega svojega imetja, samo ako jim dodeli bog toliko časa živeti, da bodo zamogle darovati cerkvi ono, kar so obljubile. “In oh, prijatelji moji, bog nas je rešil. Vendar pa nam je najprej pokazal del onega pekla, katero zeva pod nami in ki bo tudi zevalo na sodnji dan, (Dalje na 4. strani) NAZNANILO IN ZAHVALA vedno vsak in v najkrajšem času dobi do česar je opravičen. Pojdimo na delo brez vsakega nasprotovanja drug drugemu, ker le na ta način bomo dosegli lepe uspehe. Nekoliko truda bo seveda treba, toda nobeno dobro delo se ne opravi brez truda. Bratje in sestre, mi poznamo rojake v naši ha-selbini in prilično vemo, kateri spadajo h podpornim organizacijam in kateri ne. Pojdimo mtid tiste, ki še ne spadajo k J. S. K. Jednoti, razložimo jim njeno trdno gospodarsko stališče, njeno nepristranost in njeno točnost, pa naše delo gotovo ne bo brez uspeha. Koristili bomo s tem tistim, katere bomo pridobili za J. S. K. Jednoto in Vrginia, Minn. Članom društva sv. Štefana, št. 164 J. S. K. Jednote naznanjam, da je bilo na seji dne 9. januarja sklenjeno, da se mora vsak član udeležiti društvene seje vsaj vsake tri mesece. Olan, ki se ne udeleži prihodnje seje dne 13. marca, plača 25 centov v društveno blagajno. Izvzeti so le bolni člani in oni, ki žive v drugih mestih. Torej bratje in sestre, udeležite se prihodnje seje polnoštevilno, da se lahko kaj koristnega ukrene za naše društvo in ■J. S. K. Jednoto. Vsakega čla-dolžnost je zanimati se in skrbeti za svojo organizacijo, kot je dolžnost vsakega skrbeti za svoj dom. Naša J. S. K. Jednota nam je vsem dobra mati, torej je nas vseh dplžnost, da se izkažemo kot njeni dobri otroci, oziroma člani. Pozdrav vsem članom in na svidenje 13. marca! Frank Benchina, tajnik društva št. 164, JSKJ. X T if. H ti .:. V X T Žalostnih src naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem tu in onstran oceana žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja nepozabnemu očetu, oziifjma so-lirogu Franku Žlogar, dne 12. februarja. Zadela ga je srčna kap. Dragi pokojnik je bil rojen v Bušinji vasi št. 4, fara Suhor v Sloveniji leta 1864. V Ameriko je prišel pred 41 leti, ter je več let živel v Denverju, Colo., pozneje pa se je preselil v Frederick, Colo., kjer je bival do svoje smrti. Pogreb se je vršil 15. februarja po katoliških obredih iz hiše žalosti na pokopališče v Longmont, Colo. Lepa hvala društvu št. 21 J. S. K. Jednote v Denverju, katerega član je bil pokojnik nad 20 let, za krasen venec, istotako hvala za venec društvu št. 17 ZSZ; Shamrock Coal Co.; dalje družinam: Anton Judež, John Turšič, Frank Turšič, Joe Turšič in Mrs. Johani Marod. Hvala tudi Antonu šukljetu za krasen govor pri odprtem grobu. Dalje hvala vsem, ki so nas tolažili v teš-kih urah, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in ki so nam na katerikoli način izkazali svojo pomoč in sočut- je! Ti pa, ljubljeni oče, oziroma j S soprog, počivaj v miru in lah- $ ka Ti bodi ameriška zemlja! $ Žalujoči ostali: Neža Žlogar, soproga in Ana Žlogar, hči v * Sloveniji; Mary, omožena Kra-ševec, v Pueblo, Colo. in Rosie, £ omožena Mayer, v Frederick, * Colo., hčeri. i»ninminnnimnnniiiinninmininnnimniinnimnnnminniimniinnnnimnm: Velika noč in piruhi. Stara navada — železna srajca, pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike. Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena jim darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko-nočna nakazila v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street ,m, : : v v , New York, N. Y. iiiimmimiiiiiiiiiiiiimmmiiiifiuiiiiiiiiiiiisimsiiiiiiiimiiimiiiiitiiiimiiiiiiiiiimiii ti »»*♦ **♦ **« »*« •£• ♦*« ♦*« **♦ »*• ♦% •£• **« ♦*« »*« **♦ **« »*♦ »J* •£• »J* •*+ **♦ »*« ►*« «£» »*« MATIJA SKENDER, javni notar f; ? ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, PA. ±% Telefon: CEDAR 3472 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vse A .j. druge v notarsko stroko spadajoče spise. Y £ Pišite, telefonirajte ali pridite osebno. X *t. Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki. Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh cen in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O. Frederick, Colo. dne 2. mar- £ THE CENTRAL CO., ELY, MINN. se toplo priporoča vsem rojakom. Imamo na izbiro moških in deških oblek, srajc, klohukov, oxford čevljev, kakor tudi drugih moških in deških potrebščin. Pri nas kupite lahko obleko, bodisi moško ali deško, na mesečna odplačila. Mi jamčimo blago in naše cene so zmerne. THE CENTRAL CO. JE EDINA SLOVENSKA TRGOVINA MOŠKIH OBLEK V ELY. V zalogi imamo tudi vsakovrstno žensko blago po zmernih cenah, ter obleke in obuvala za otroke, i Rojaki, tržite v Narodnem domu! ica 1927. ± III ...... Ill 'II ■!.nun« -M" ±\ L. N. TOLSTOJ HADŽI-MURAT Poslovenil Vladimir Levstik *;• % (Nadaljevanje) Ta mož je bil Cečenec Hamzalo. Hamzalo je stopil k plašču, vzel puško, ki je ležala na njem v svojem toku, in molče odšel na rob jase, tja, koder je prijezdil Hadži-Murat. Eldar /je razjahal, vzel gospodarjevo žival in privezal obema konjema glavi visoko k dvema drevesoma; nato je krenil kakor Hamzalo •? puško preko hrbta na drugo stran jase. Ogenj je bil pogašen in gozdna tema se ni zdela več tako črna; na nebu so sijale zvezde, čeprav le bledo. Hadži-Murat je pogledal kvišku, na gostosevce, ki so se vzdignili že do pol neba, ter izračunal, da je polnoč že minila in je zdavnaj čas opraviti nočno molitev. Poprosil je Hanefija za vrč, ki ga je imel vedno s seboj v bisagi, ogrnil se s plaščem ir? krenil na vodo. , Ko se je sezul in umil po zapovedi, je stopil Hadži-Murat bos na plašč; počenil je, obrnil se proti iztoku, zateknil si s palc/ ušesa, zatisnil oči ter odmolil običajno molitev. Po molitvi se je vrnil na svoje mesto, kjer so ležale bisage; sedel je na plašč, oprl komolce na kolena, pobesil glavo in se Zamislil. Hadži-Murat je zmerom zaupal v svojo srečo. Kadar je kaj snoval, je bil že naprej trdno uverjen o uspehu; vse se mu je smehljalo. Tako se mu je godilo z redkimi izjemami ves čae njegovega burnega vojnega življenja. Upal je, da bo tako tudi zdaj. Predstavljal si je, kako pojde z vojsko, katero mu da Voroncov, nad Šamila, kako ga zajame in se mu osveti, kako ga nagradi ruski car in kako bo spet vladal, ne le Avariji, ampak vsej Čečniji, ki ga sprejme za svojega gospodarja. V teh mislih je zadremal, sam ne vedoč kdaj. Sanjalo se mu je, kako drevi na čelu svojih molojcev s petjem in krikom “Hadži-Murat prihaja!” nad Šamula, kako ga zajame z njegovimi ženami vred in sliši ženski jok in ihtenje. Prebudil se je. Pesem “La ilaha,” kričanje “Hadži-Murat prihaja in plač Samilovih žena je bilo tuljenje, jok in grohot šakalov, ki so ga zbudili. Hadži-Murat je vzdignil glavo, ozrl se na iztočno nebo, ki se je že svitalo izmed drevja, in vprašal mu-rida, ki je sedel zraven njega, kaj je s Kanom-Mahomo. Zve devši, da se Kan-Mahoma še ni vrnil, je Hadži-Murat pobesil glavo in takoj spet zaspal. Zbudil ga je veseli glas Kana-Mahome, ki se je vrnil z Batom svojega poslanstva. Kan-Mahoma je takoj prisedel k Hadžiju-Muratu in mu je pripovedoval, kako so ju sprejeli vojniki ter ju peljali h knezu samemu, kako je govoril s knezom samim in kako se je knez veselil in obljubil, da jih sprejme jutri tam, kjei bodo Rusi sekali drva za Mičikom, na Salinski jasi. Bata j( segal tovarišu v besedo in vpletal še svoje podrobnosti. Hadži-Murat je hotel natanko vedeti, s kakšnimi besedam je odgovoril Voroncov na njegovo ponudbo, da bi prestopil k Rgsoin. Obadva, Kan-Mahoma in Bata, sta povedala soglasno da je knez obljubil sprejeti Hadžija-Murata kakor gosta in ure diti vse tako, da mu bo dobro. Hadži-Murat ju je vprašal tud o poti, in ko mu je Kan-Mahoma Zatrdil, da jo dobro pozna ir ga povede naravnost tja, je Hadži-Murat izvlekel denar in da) Batu obljubljene tri rublje, svojim muridom pa je ukazal, naj vzamejo iz bisag njegovo z zlatom vloženo orožje in kučmo i turbanom in naj se očistijo, da pridejo k Rusom v spodobn opravi. V tem ko so snažili orožje, sedla, konje in jermenje so zvezde pogasile, postalo je svetlo in zapihal je rahli jutranj’ veter. .ji- v ^ , ■; * s % *>/•*. » i iv. \ti s-i.i «•.*- Vat m\ Rano zjutraj, še v temi, sta se odpravili pod poveljstvom Poltorackega dve četi s sekirali na določeni kraj, deset vrst oc Šahgirinskih vrat; raztegnila sta ce v rojno črto in jeli sekati kakor hitro se je začelo daniti. Me^a, prepojena z dišečim dimom vlažnih vej, ki so sičale in prasketale na ognjih, se j( okrog osmih vzdignila in drvarji, ki niso vide.l ^se dotlej nit deset korakov od sebe, ampak so vedeli drug za drugega le pc sluhu, so zdaj zagledali kurišča in cesto, ki je držala skozi gozd Solnce se je včasi pokazalo v megli kakor svetla lisa in spet utonilo v nji. Na planici, malo delj od ceste, so sedeli na bobnih: Poltorackij s svojimi podrejenim oficirjem Tihonovim, dva oficirja tretje čete in bivši kavalirgardist baron Frese, ki so ga degradirali zaradi dvoboja, nekdanji tovariš Poltorackega v pa-ževskem zboru. Okoli bobnov šo se valjali papirji od prigrizkov, ogorki cigaret in prazne steklenice. Oficirji so se pokrepčali 7 vodko, pozajtrkali in jeli priti portovca. Bobnar je odpiral tretjo steklenico. Poltorackij, dasi ni spal, je bil vendar v tistem posebnem stanju duševnih sil in dobrosrčnega, brezskrbnega veselja, ki ga je obhajalo sredi njegovih vojnikov in tovarišev povsod, kjerkoli se je obetala nevarnost. Oficirji so se živahno razgovarjali o najnovejšem dogodku: o smrti generala Sljepceva. Nihče ni videl v tej smrti najvažnejšega trenutka v človeškem življenju — trenutka, ko življenje postane in se vrne tja, odkoder izvira; vsak je občudoval zgolj hrabrost predrznega oficirja, ki se je vrgel s sabljo v roki na gorce in obupno sekal po njih. Vsi oficirji in zlasti oni, ki so bili že katerikrat v boju, so vedeli in morali vedeti, da ne pride ne na Kavkazu ne drugod nikjer in nikoli do tistega metežnega sekanja s sabljami, ki ga povsod opisujejo, meneč, da je neizogibno, in če že dobita sablja in bajonet besedo, da sekata in koljeta vedno le bežeče; vzlic temu pa so oficirji priznavali namišljeni metež in zajemali iz njega ponosno mirnost in veselost, s katero so sedeli na bobnih, ta v junaški, oni v prav skromni pozi, ter pušili, pili in se šalili, ne meneč se za smrt, ki je mogla pograbiti vsak trenutek, kakor Sljepceva, tako slehernega izmed njih. In res, kakor v potrdilo temu pričakovanju se je začul sredi razgovora z leve strani ceste oživljajoči, lepi zvok rezkega puškinega strela in veselo je prižvižgala po meglenem zraku svinčenka ter udarila nekje v drevo. “Ohe!” je kriknil Poltorackij z radostnim glasom, “to je v rojni črti! Nu, prijatelj Kostja,” se je obrnil k Freseju, “srečen si. Stopu k četi. Takoj priredimo bitko, da bo veselje. Predstava bo!” (Dalje prihodnjič) .J.-1,. ALTČINA IZPOVED (Nadaljevanje iz 3. strani) ko bo bog zakričal ‘Welakahao!’ Dokler je železo vroče! Samo pomislite! Dokler je železo še vroče tudi za grešnike! “Tretjega dne po onih gro zotah se je svet dokaj pomiril, in moj prijatelj, ki je bil duhoven ter jaz, ki sva se tudi pomirila v Gospodu, odšla sva proti vrhu ognjenika Mauna Loa ter sva potem gledala \ grozno vulkansko žrelo Kilauea. Gledala sva doli v brezmejno globočino ognjenega jezera, v katerem je ogenj gromel in šumel ter se dvigal v milijardah plamenov in isker na stotine čevljev visoko, baš, kakor se dvigajo četrtega julija ‘firecracker ji,’ katere vsi poznate, v zrak; in ves ta čas, ko sva to 2’rozoto opazovala, je le malo manjkalo, da se nisva zadušila vsled velikanskih oblakov dl ma in padajočega kamenja. “In resnično, resnično vam povem, da ni pobožnega človeka :ia vsem svetu, kateri bi potem, ko bi videl ta grozni prizor, v polnem obsegu, ne pripoznal svetopisemskega opisa pekla. Verujte mi, da ljudje, kateri so •spisali Novi Testament, sploh :aj takega videli niso. V koli :or pridem jaz v poštev, mo-am priznati, ‘da so moje oči leprestano zrle ta prizor pred aenoj in da sem stal nem ir resoč se na vsem truplu, ter da ,e nikdar poprej nisem tako do-ro eapopadel veličanstvenc 10Č in grozo vsemogočnega bo ;a — izvor njegove jeze in ne-lopisno grozne muke, katere nora j o trpeti oni ljudje, kateri e ne izpovedo in se na ta načir e spravijo s svojim stvarni :om. “Toda, preljubi moji prijate ji — le pomislite — naši do-iači služabniki, ki so še vedno 'Ogani — se niso prav nič zme-ili za te grozote, in temu je riv sam vrag. Na nje te gro ote niso imele nikakega vplji-a in niso napravile na nje ni-i najmanjšega vtisa; oni sc e brigali le za svojo večerjo in o se pri tem menili o surovem ibjem mesu, nakar so polegli ■o svojih preprogah in zaspali. >ni so bili prava vragova deca, atera se ni zmenila za božja ela. Toda vi prijatelji moj' - vi niste pogani. In veste li, aj pomenja beseda pogan? 'ogan je človek, kateremu je saka vzvišena ideja in vsako zvišeno čuvstvo nepristopno iko hočete takega človeka pro ■uditi in za kako stvar zani aati, potem ga ne pozovite, d? >i zrl v globočino pekla. Am-■>ak dajte mu veliko dinjo ‘poi, eliko surovo ribo, ali ga pa po abite h kaki nizkotni športni rireditvi — potem boste vide :, da se on za take stvari zani la. “Oh, prijatelji moji, kako po olnoma so taki ljudje izgub-jeni za vse ono, kar vzvišujf evmirujoče duše! Toda du-.Ovnik in jaz sva s žalostnim a težkim srcem zrla naravnosl oli v pekel. Oh, prijatelji — n to je bil pekel, pravi sveto-)isemski pekel, pekel večnih nuk za one, ki kaj boljšega ni o zaslužili . . .” Alice Akana je vsled grozne-;a strahu postala skrajno histerična in je v svoji histeriji lerazločno mrmrala: “O moj jog, žrtvovati hočem devet desetin vsega, kar imam. Vse aočem žrtvovati. Žrtvovala bom tudi oba zavoja pina-blaga, nandarinsko jopico in ves du ;at svilenih nogavic . . .” Ko se je potem zopet pomirila, tako da je zamogla zopet poslušati, je Abel Ah Yo pričel razlagati svojo definicijo o večnosti. “Prijatelji moji, večnost je velikanska in neizmerna doba. In bog živi, pa baš vsled tega se nahaja bog sredi večnosti. In bog je zelo star. Peklenski ogenj je ravno tako star in večen, kakor bog — kajti, kako bi inače zamoglo biti tudi trpljenje večno? Trpljenje, ki je določeno za one grešnike, katere bo bog na sodnji dan zapodil v globočino, da tam gore od vekomaj do vekomaj vso večnost. Oh, prijatelji moji, vaša pamet je premajhna — da bi zamogla zapopasti večnost. Vendar je pa po božji milosti meni dano, da vam saj mali del večnosti zamore pojasniti. “Pesek, oziroma mali kamenj-čki na obrežju Waikiki, so tako mnogoštevilni, kakor zvezde na nebu, ali pa še bolj, in na svetu ni človeka, kateri bi za-mogel te kamenjčke prešteti. Tudi ako bi imel milijon življenj časa za živeti, moral bi šteti ‘over-time.’ In sedaj pomislite malo ter si predstavljajte malo ptico, kateri pravimo minah; pa recimo, da ima ta ptica zlomljene peroti, tako da ne more leteti. In tam na obrežju Waikiki, pobere ptica minah, katera ne more leteti, v svoj kljun jedno jedino zrno peska in potem skače in poskakuje po več dni, dokler ne pride v Pearl Harbor, '■kjer ostavi to zrno peska. In potem zopet skače in poskakuje po več dni, dokler ne pride nazaj na Waikiki, kjer pobere drugo zrno peska. In potem zopet skače in poskakuje vso dolgo pot nazaj v Pearl Harbor. In tako potuje tja in sem vsa leta in stoletja, tisočletja in stotisočletja, dokler koncem konca na Waikiki ne ostane niti jedno zrno peska in dokler Pearl Harbor ni napolnjen z zemljo, na kateri rastejo kokove palme in ananasi. In potem, oh, prijatelji moji — niti potem, po vsem tem dolgem času, ne bo napočila jutranja zarja v peklu!” Pa baš, ko je dokončal ta stavek svojega propovedovanja, stavek, čegar jednostavnosti in objektivnosti z ozirom na mali del večnosti, sploh ni bilo mogoče oporekati, dogodilo se je ono, kar je bilo pričakovati: vest Alice Akane se je probu-dila in prišlo je do “razstrelbe.” Najprej je vstala, potem se je par trenutkov slepo obračala — in končno je spoštljivo in ponižno poklekni!'). Kljub temu pa Abel Ah Yo ni prenehal s svojim propovedovanjem, kajti čuvstva njegovih poslušalcev so mu* bila prav dobro poznana, tako da mu je bil poznan tudi ogenj pobožnosti, kateri se je polastil zbranega ljudstva. (Dalje prihodnjič) RAZPIS SLUŽBE Išče se uslužbenca za Slovenski Narodni Dom v Lorainu Ohio. V#prvi vrsti se vpošteva-jo delničarji S. N. Doma. Prosilec mora biti vešč slovenskega in angleškega jezika. Prednost imajo tudi oni, ki se zanimajo, oziroma so sposobni raznih strok narodnih idej. Vse prošnje naj se pošiljajo na naslov: “John Kumse, 3114 Pearl Ave., Lorain, Ohio.” Na prošnje po 20. marcu se ne bo oziralo. Direktorij S. N. Doma, Lorain, Ohio. Izšel je Slovensko Amerikanski Koledar za leto 1927 CENA 50c s poštnino vred. Z naročilom pošljite znamke ali pa moneyorder na V, GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. J Čistimo, barvamo, popravljamo NEW YORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na dom! ------- Ali ste še vpisali vaše otroke v mladinski oddelek J. S. K. Jed-notel Prvo letošnje Skupno potovanje v stari kraj priredimo na francoskem parniku “PARIS,’ ko odpluje iz New Yorka NA 23. APRILA 1927 “Paris” je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na dosedanjih skupnih potovanjih se bodo tudi to pot nudile našim potnikom razne posebne ugodnosti in naš zastopnik bo potnike spremljal prav do Ljubljane. Potniki naj se čim prej prijavijo, zlasti ne-državljani, da jim bomo mogli preskrbeti še pred odhodom po-vratveno dovoljenje (Permit), na podlagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Drugo skupno potovanje se vrši istotako na parniku “Paris” in sicer 4. junija. Razume se, da Vas lahko in radi odpravimo z vsakim drugim parnikom. Ravno tako se vselej obrnite na nas: 1)) kadar ste namenjeni poslati de- nar v stari kraj; 2) če želite dobiti denar iz starega kraja; 3) ako ste namenjeni dobiti kako osebo v to deželo; 4) kadar rabite kako pooblastilo, izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim krajem. SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Češark 455 W. 42. St. New York, N.Y. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY. Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah ANTON ZBAŠNIK Slovenski Jayni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, K obotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče Dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pišite ali pridite osebno. tnmnmmnms# XXZZ3. tZIl Z.M.IJi2.X:£XZZXXXZXTTZ 1TXXX TU TTiTT. ?TTftT7TTY TTfl OŽKE in ženske krasne najnovejše ure, prstane, diamante, verižice in vso drugo zlatnino. Dalje prave glasne Victor gramofone, cena $17.50 do $1,000; prave slovenske Victor plošče in slovenske in v vseh drugih jezikih PIANO ROLE; zastave in regali je za društva. Pišite po brezplačni cenik, kar želite na vašega sobrata: IVAN PAJK 24 Main St., Conemaugh, Pennsylvania. “Ameriška zgodovina” To je najnovejša slovenska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, priprost način jasno opiše vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja Amerike pa do danes. Knjiga ni samo poučna, pač pa tudi skrajno zanimiva. Obsega 244 strani, jo krasi obilica zgodovinskih slik, in velja samo 75 centov, s poštnino pa 85 centov. Dobi se pri “Ameriška Domovina” Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair Ave. Naše knjige. Glas Svobode’ ima naslednje 1; n j i g e v svoji knjižniški zalogi: KRALJEV VITEZ, zgodovinski roman .........................si on ČRNI DEMANTI, roman .............j........................$100 BABILONSKA ŽENA, velezanimiv loma'n v dveh zvezkih Sl no ROMANCE IN SATIRE ........................................SoVi ZGODOVINA PAPEŽEV, 2 knjigi, :;S60 stran, ................$L50 KRISTJANS'KA RELIGIJA EKSPERIMENTI JEHOVE O STVARJENJU SVETA DOBA RAZUMA ...................r IZVOR ŽIVLJENJA ...............[.. IZ ZAPEŠKE GLOBELI, povest .......... TEMELJI VERE .................. KAJ NAJ STORIMO, DA BOMO OBREŠENi ........... CVETKE S PAPEŽEVEGA VRTA ............................. V zgoraj navedene cene je poštnina že všteta. Naročila in denar je pošiljati na sledeči naslov: ..$0.50 $0.50 $1.00 $1.50 $1.50 $0.30 $0.30 ...$0.30 Glas Svobode Chicago, JU, L C 1 2656 S. Crawford ave., Lj A) giEte ) >«■■■■■■■■* PRVI SKUPNI VELIKO N0CNI IZLET V JUGOSLAVIJO s parnikom “FRANCE” dne 2. APRILA 1927. Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi kabinami po 2. in 4, postelje v sredini parnika. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane ter pazil na prtljago, da bodo potniki tem udobneje in brezskrbno potovali. Vozni listi III. razreda stane do Ljubljane $111.78 z vojnim davkom in železnico vred, za ven in nazaj pa $202. — in $5. — za vojni davek. Kdor je namenjen potovati domov ca Veliko Noč, naj sc čimpreje prijavi. DRUGI SKUPNI IZLET s parnikom “PARIS” 14. maja 1927. 1 RE 1 JI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom “ILE de FRANCE.” 2. julija 1927. , FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. n s ra za sp Sle. ttj te še] rej un 211 Če du ise fče zd j ar Vsi rojaki v Pittsburghu in okolici, ki hočete sebi dobro in želite imeti enkrat eno dobro, lepo izdelano obleko, pridite in izberite si obleko pri: R. MESNAR, 4921 Butler St., Pittsburgh, Pa. (Tel. Fisk. 2983) Zveza Slovenskih Organizacij v CHICAGU IN OKOLICI, INKORP., dne 12. marca, 1927 priredi Veliko Narodno VESELICO, V PRID SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA V CHICAGU V NARODNI DVORANI NA 18. CESTI IN RACINE AVE. V Z P O R E D : Govori načelnik veseličnega odseka. Izvaja gdčna. Josipina Anton Zindl — Klavir solo I. Nagovor - II. Fantazija Ahačič. III. Naš narodni dom — Satt'ner — Poje čikaško pevsko društvo “LIRA” pod vodstvom g. profesorja Cerzenovskega. IV. I he Bridal Rose — Lavalle — Akordijon solo — Izvaja g. Peter Ahačič. V. Na dan — Jakob Aljaž — Poje pullmansko pevsko društvo “SLO- VAN” pod vodstvom g. M. Kuhla. VI. Serenade d’ Amour — Von Bon — Gosli solo — Izvaja g. Peter Ahačič. VII. Na planine — Sattner — Poje soutčikaško pevsko društvo “TRIGLAV” pod vodstvom g. Jakobu Smrekarja. Vlil. Neču ga ostavit — J\ Flajšman Dvospev — Pojeta deklici Alice Puzell in Lauretta Kotwicki — Na klavir spremlja gdčna. Ame-lija Tisol. IX. Prosta zabava in ples, dokler se ne bo delal dan. Na to veliko vsesplošno narodno veselico je vabljen vsakdo. _______ Naj le ne manjka nikogar. — Kajti sreča, velika sreča te čaka na tej prireditvi, če nisi zaspan. — Hiti utegneš najsrečnejši med srečnimi, — lo je zadeva nas vseh. Tu bo dosti veselja in vžitka za vse, za staro in mlado, za moške in ženske. Začetek točno ob 8. uri zvečer — — Godba PET. AHAČIČ. Vstopnina 50c — Garderoba 25c DVORANA ODPRTA TOČNO OB 7. URI ZVEČER. V ELCO THEATER — ELY, MINNESOTA IMA NAJBOLJŠE SLIKE! ’’THE HALF WAY GIRL“ z Doris Kenyon in Lloyd Hughs 13. in 14. marca. ELCO THEATER | kun