Predpis za trafikante. V Ljubljani. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1911. Cena 25 vinarjev. ° ej i. j h' — „__ Vsebina predpisa za trafikante. Uvod. Stran § 1. Pojem, razdelitev in označba trafik........................1 § 2. Pravni pomen predpisa za trafikante........................2 I. oddelek. Javne trafike. I. Pravice trafikantov. § 3. Obseg prodajne pravice.....................................2 § 4. Prodaja tobačnega materiala................................3 § 5. Prodaja kolkovnih vrednostnic..............................3 § 6. Prodaja poštnih vrednostnic................................4 § 7. Prodaja drugega blaga......................................4 II. Prejemki trafikantov. 1. Izmera prejemkov. § 8. Splošno....................................................5 § 9. Povratni dobiček...........................................6 2. Revizija trafikantskega dobička. § 10. Splošno................................................... 7 a) Tobačne trafike. § 11. Trafikantski dobiček pravilno upravičenih oseb . . 7 § 12. Trafikantski dobiček ne pravilno upravičenih oseb . 7 b) Tobačne glavne trafike. § 13. Podstave za revizijo................................ 8 § 14. Izmera novega povratnega dobička.....................8 § 15. Primerjalna podstava ob poznejših revizijah ... 9 c) Skupna določila. § 16. Izredna revizija trafikantskega dobička..............9 § 17. Pravomoćnost in posvedočba revizije.................10 III. Dolžnosti trafikanta. A. Splošno. § 18. Razmerje napram oblastem............................10 § 19. Obnašanje napram uradnim organom....................11 § 20. Lastnina na prodajnem blagu.........................11 § 21. Tarifne izpremembe ....................................12 B. Določila o vodstvu trafike in oskrbovanju prodaje. 1. Splošno. § 22. Obratni stroški........................................ 12 § 23. Pospeševanje razpečave..............................13 § 24. Postrežba odjemalcev................................13 V Stran § 25. Strogonatančno računjenje po tarifnih cenah ... 14 § 26. Naznanitev dohodarstvenih prestopkov in ravnanja proti predpisom ..........................................15 § 27. Prepoved združevati več javnih trafik ali enostransko odložiti prodajno dovoljenje......................15 2. Pomožno osobje. § 28. Osebno vodstvo trafike po prodajalcu.............16 § 29. Baba pomožnih sil................................16 § 30. Plačani prodajni pomočniki..........................■ . 17 § 31. Zapreke proti osebnemu vodstvu trafike po trafikantu; nadomestovanje....................................18 § 32. Premena bivališča................................19 § 33. Juristične osebe ........................................19 § 34. Prepoved zakupovanja in delitve dobička z drugimi osebami................................................. 19 3. Prodajni prostor. § 35. Zunanja oprava trafičnega prostora ......................19 § 36. Notranja oprava trafičnega prostora..............20 4. Prodajni čas. a) V samostojnih trafikah. § 37. Ob delavnikih....................................21 § 38. Ob nedeljah in praznikih.........................22 § 39. Za prodajo postranskega blaga....................23 b) V nesamostojnih trafikah. § 40. Vobče......................................................23 5. Prejemanje tobačnega materiala. § 41. Dobava materiala.................................24 § 42. Tobačna dobavna knjiga in naročilni list.........24 § 43. Prevzem tobačnega materiala......................25 § 44. Dobavljanje pri založniku..................................26 § 45. Dobavljanje pri prodajnem uradu............................26 § 46. Potrdilo o prevzemu materiala..............................26 § 47. Pregled in vknjižba prevzetega tobačnega materiala 27 6. Zalaganje in ravnanje s tobačnim materialom. § 48. Izmera založitve...........................................28 § 49. Hranitev tobačnih izdelkov v trafiki.......................28 § 50. Prepoved prirejanja tobačnih izdelkov......................29 § 51. Vračanje tobačnih izdelkov ................................29 IV. Kazenska določila. § 52. Konvencionalne kazni ......................................30 § 53. Odstavljenje trafikanta....................................31 § 54. Pritožba...................................................32 V. Konec opravljanja trafike. § 55. Prestanek pogodbenega razmerja.............................33 § 56. Razveza....................................................33 § 57. Pogojena odpoved...........................................34 § 58. Predaja in prevzem trafike ................................35 II. oddelek. Nejavne (domače) trafike. 1. Navadna prodajna pravica. § 59. Obseg prodajne pravice.....................................36 § 60. Oddaja tobačnih izdelkov...................................37 § 61. Druge dolžnosti domačih trafik.............................37 2. Razširjena prodajna pravica. gtran § 62. Posebne dolžnosti domačega trafikanta.........................38 Končno določilo. § 63. časne trafike.................................................40 Predpis za trafikante. Uvod. § i. Pojem, razdelitev in označba trafik. Trafike so od finančne oblasti dovoljena prodaj a-lišča, v katerih se prodajajo konsumentom za splošno prodajo dopuščeni tobačni izdelki režijske izdelave (prodaja na drobno). Delimo jih v javne in nejavne (ali domače) trafike, in sicer po tem, ali se v teh prodajah smejo prodajati tobačni izdelki vsakomur ali le določenemu krogu konsumentov. Javne trafike zopet delimo v: 1. tobačne glavne trafike in v tobačne trafike, to pa po tem, ali višina letnega trafikantskega dobička, to je kosmatega dohodka pri prodaji tobačnih izdelkov, v § 3. predpisa za oddajanje trafik določeno mejo preseže ali ne preseže; 2. samostojne in nesamostojne trafike, to po tem, ali se opravljajo kot glavno opravilo ali le kot postransko opravilo v zvezi s kakim drugim obrtnemu redu podvrženim opravilom, in 3. stalne ali nestalne (časne) trafike, to po tem, ali naj služijo trajnim ali vsaj vsakoletno se ponavljajočim potrebam ali ako se dovolijo le za določeno dobo. JSTa zunaj kakor tudi v občevanju z oblastmi in uradi se morajo javne trafike posluževati izključno le naslova „tobačna trafika“. Domače trafike in njim enake časne trafike nimajo pravice do tega naslova. II 1 § 2. Pravni pomen predpisa za trafikante. Trafikant se nahaja napram er ar ju v civilnopravnem pogodbenem razmerju. Kot podstava za presojo pravic in dolžnosti imetci j a javne trafike rabi s trafikantom sestavljeni namestilni zapisnik, na kateri pripade po predpisih plačljiva pristojbina po lestvici II., in s katerim se trafikant obenem, ko ga podpiše, podvrže predpisu za trafikante. Pravice in dolžnosti imetelja domače trafike ali njej enake časne trafike se morajo presojati izključno le s stališča predpisa za trafikante in prodajalcu morebiti došlega oblastvenega obvestila. Vsak javni trafikant ter domači trafikant, ki se mu je dalo posebno prodajno dopustilo, dobi en izvod tegale predpisa, ki ga mora skrbno hraniti, na zahtevo pokazati pregledujočemu uradnemu organu in odjemalcem ter ga izročiti svojemu poslovnemu nasledniku. Ostali domači trafikanti se o svojih pravicah in dolžnostih na drug primeren način obveste. Zatorej ne more nikakor veljati za opravičenega, kdor trdi, da določil tega predpisa ni poznal. I. oddelek. Javne trafike. I. Pravice trafikantov. § 3. Obseg prodajne pravice. Ka podstavi danega mu prodajnega dopustila Obrazec (obrazec I.) je trafikant upravičen, pod sledečimi po-I- goji prodajati tobačni material ter vrednostnice kol-kovnega in poštnega dohodarstva. Prodaja tobačnega materiala. Trafikant je upravičen, prodajati tobačne izdelke splošne prodajne tarife (in tobačni izvleček) kakor tudi za razpečavanje v trafikah dopuščene specialitete režijske izdelave. Trafikant je obenem tudi dolžan, razpečavati v prodajnem kraju idoče izdelke splošne tarife, izvzemš r azkošri ostne/^f-l uksu s n < >) omothei Ako se pokaže potreba, da naj ima v zalogi tudi nadaljnje vrste splošne tarife, ga more prodajna oblast v to zavezati. Tobačni izvleček prodajati pa je le tedaj upravičen in dolžan, ako ga je prodajna oblast v to izrecno pozvala. Prodajati razkošnostim smotke in splošno dopuščene režijske specialitete trafikant ni dolžan; ako pa je napram prodajni oblasti izrekel željo, da bi se preskrboval s poisamnimi teh vrst, je tako dolgo tudi dolžan, te tobačne izdelke prodajati, dokler ni zaprck šene prodajne pravice- odložil. X Kot prodajna oblast posluje po stojišču zaloge pristojna finančna oblast prve stopnje (instance), to je finančno okrajno ravnateljstvo, finančno nadzor-ništvo (inspektorat) ali, kjer takih oblasti ni, finančno ravnateljstvo. § S. Prodaja kolkovnih vrednostnic. Trafikant je razentega upravičen prodajati vred-nostnice kolkovnega dohodarstva (kolke, golice za vozne liste in menice itd.). Do te prodaje in do primerne založitve z vred-nostnicami kolkovnega dohodarstva se more z odredbo prodajne oblasti tudi zavezati. Prodaja poštnih vrednostnic. Trafikant je končno upravičen, na svojo izrecno željo prodajati vrednostnice poštnega dohodarstva (pisemske znamke, dopisnice itd.). Ako je prevzel razpečavanje poštnih vrednostnic, je tudi dolžan, to prodajo tako dolgo po tozadevno (obstoječih predpisih' izvrševati in 'torej zlasti primerno založen biti z vsemi onimi vrstami poštnih vrednostnic, katere prodajati se mu je naročilo, dokler ni izrecno odložil prodajnega dovoljenja. § 7. Prodaja drugega blaga. Ako to zahtevata loterij skodohodarstveni ravnateljstvi na Dunaju in v Budimpešti, je trafikant dolžan, prodajati srečke državnih dobrodelnih loterij, prirejenih od teh dveh oblasti, ter njih razpečavo z vnemo podpirati. ISTadalje načeloma dovoli finančna oblast, da se v samostojnih trafikah razen blaga, navedenega v §§ 4. do 6., prodajajo tudi drugi predmeti, kot na primer časopisi ali druge periodične tiskovine, igralne karte, kadilske in pisalne potrebščine (pisemski papir, pisemski zavitki in razglednice) in srečke zasebnih loterij. Vse to pa le pod pogojem, da se prodaja teh stvari opravlja le kot postranski posel poleg trafike. V kolikor je v tem slučaju za prodajanje posam-nega postranskega blaga treba prijavljen j a pri obrtni ali kaki drugi oblasti, se mora s kolkovano vlogo poiskati odločitev tele oblasti, še preden se prodaja takega blaga otvori. Sicer pa opravljanje samostojnih trafik ni podvrženo obrtnemu redu, ampak se je glede njih ravnati edinole po predpisih in ukazih, izdanih od finančne oblasti. Pri nesamostojnih trafikah se ravna pravica do otvoritve in obrata s trafiko spojenega obrta po določilih obrtnega reda in drugih za to merodajnih predpisov. Finančno ministrstvo si poleg tega pridržuje pogojeno pravico, da trafikantu prepove prodajati po-samno blago, kakor zlasti tobačne primesi ali določene časopise in periodične tiskovine. II. Prejemki trafikantov. 1. Izmera prejemkov. § 8. Splošno. Plačilo za opravljanje tobačne prodaje tvori trafi-kantski dobiček, to je stalna desetodstotna opravnina, preračun jena od konsumentske (tarifne) cene v trafiki razpečanega tobačnega materiala (tobačnih izdelkov splošne prodajne tarife s tobačnim izvlečkom in splošno dopuščenimi režijskimi specialitetami vred). Ako se je prodajalcu predpisal povratni dobiček, se trafikant-ski dobiček za ta znesek zmanjša. Za opravljanje kol kovne prodaje prejema trafikant odstotno opravnino, ki se odmeri po kolkovni vrednosti dobavljenega materiala. Ta opravnina znaša: 1. pri samostojnih trafikah za vrednostnice kol-kovnega dohodarstva, vredne manj nego 2 K, 2 odstotka, za 2 K ali več vredne pa 3 odstotke; 2. pri nesamostojnih trafikah za vrednostnice kolkovnega dohodarstva, vredne manj nego 2 K, lVz odstotka, za 2 Ii ali več vredne pa 2 odstotka. Za prodajo poštnih vrednostnic pa se dobi — v kolikor se ni bila prodajalcu temeljem prejšnjih določil dovolila kaka drugačna opravnina — stalna opravnina 1 odstotka imenske vrednosti teh vrednostnic, — 6 — a to le, ako se dobavljajo pri poštnem uradu, označenem od poštne oblasti. Drugače ne gre trafikantu ni-kakšna opravnina. § 9. Povratni dobiček. Kdaj in v kolikem iznosu se iz trafik antskega dobička plačuj povratni dobiček, se določi v namestil-nem zapisniku, sestavljenem s trafikantom, in v njegovih dodatkih. Povratni dobiček se plačuj s poštno položnico ali davčno plačilnico pri poljubnem poštnem uradu, in sicer na račun državne blagajne, označene od prodajne oblasti, ali pa se ob porabi poštne položnice ali davčne plačilnice preodkazuj s čekom na račun (konto) te blagajne. Trafikant si v ta namen preskrbi potrebno število zelenih poštnih položnic pri priglednem okrajnem vodstvu finančne straže ali pri prodajni oblasti, ne da bi za to kaj plačal. Plačuje se, ako povratni dobiček ne presega letnih 10 K, 1. januarja in 1. julija, ako ne presega letnih 120 K, 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra, sicer pa v dvanajstih, prvi dan vsakega meseca zapadnih enakih obrokih, in sicer vedno za naprej. Ako se početek ali konec oskrbovanja trafike ne strne z zapadlostnim rokom, mora trafikant takoj plačati dotični dobi odgovarjajoči del povratnega dobička, oziroma se mu mora ta del takoj povrniti. Ako letni iznos povratnega dobička s številom vsakoletnih predpisanih obrokov ni deljiv v krone brez preostanka, se mora tak preostanek poravnati obenem s prvim letnim obrokom. Prejemna potrdila o plačanih obrokih povratnega dobička se morajo skrbno hraniti, na zahtevo pokazati priglednim organom in po sklepu leta z dobavno knjigo vred izročiti okrajnemu priglednemu vodstvu finančne straže. 2. Revizija trafikantskega dobička. § 10. Splošno. Dohodkovne razmere tobačnih trafik se podvržejo vsako leto, one' tobačnih glavnih trafik pa vsako peto leto redni revizij L Kar se tiče revizije z zalogo ali s prodajo specialitet spojenih trafik, se je ravnati po odredbah §§ 11. do 15. založniškega predpisa in § 8. predpisa za prodajalce specialitet. a) Tobačne trafike. § 11. Trafikantski dobiček pravilno upravičenih oseb. Ako trafikantski dobiček tobačne trafike (§ 1., 't. 1.), ki se je dopustilnim (koncesijskim) ali kratkim potom stalno podelila kakemu pravilno upravičenemu prosilcu, dve koledarski leti zapored skrajno mejo, določeno za dotični kraj po § 3. predpisa za oddajanje trafik, preseže za več nego 100 K, predpiše prodajna oblast polovico drugo leto doseženega višjega donosa v zaokroženi vsoti kot povratni dobiček, in sicer od prvega zapadlostnega roka dalje, ki revizijski razsodbi sledi. § 12. Trafikantski dobiček ne pravilno upravičenih oseb. Ako trafikantski dobiček tobačne trafike (§ 1., t. 1.), ki se je natečajnim (konkurenčnim) ali pa kratkim potom podelila kakemu ne pravilno upravičenemu prosilcu, kako koledarsko leto skrajno mejo, določeno za dotični kraj po § 3. predpisa za oddajanje trafik, preseže, se povratni dobiček, vpoštevaje določila § 14., primerno poviša. b) Tobačne glavne trafike. Obrazec II. § 13. Podstave za revizijo. Pri redni reviziji dohodkovnih razmer tobačnih glavnih trafik (§ 1., t. 1.) se trafikantski dobiček onega koledarskega leta, v katerem se je trafikant zastalim namestil kot prodajalec, ali v katerem se mu je v zmislu § 11. predpisal povratni dobiček ali ko se je iz kateregakoli vzroka dotedanji povratni dobiček zvišal ali znižal, primerja s trafikantskim dobičkom petega sledečega koledarskega leta (na primer 1912. in 1917.). Ako se je kosmati donos peto leto skrčil za več nego 30 odstotkov, se povratni dobiček primemo zniža, ako pa se je povekšal za več nego 30 odstotkov, se primerno zviša. § 14. Izmera novega povratnega dobička. Višino novega povratnega dobička določi prodajna oblast, uporabljajoč od trafikanta sopodpisani izkaz o dohodkih in bremenih (obrazec II.), pri čemer vpošteva, kakšne so trafikantove osebne in rodbinske razmere, kak je njegov gospodarski položaj, zlasti pa, koliko mu vržejo s trafiko spojeni obrti in drugi erami komisijski posli, kako dolgo oskrbuje trafiko in iz katerih vzrokov se je trafikantski dobiček izpremenil. Predpis povišanega povratnega dobička velja od prvega, revizijski razsodbi sledečega dotedanjega za-padlostnega roka dalje, predpis znižanega povratnega dobička pa od prvega, revizijski razsodbi sledečega bodočega zapadlostnega roka. Ako se je trafikantski dobiček skrčil pod mejo, določeno za tobačne glavne trafike, in ako je prodajalec pravilno upravičena oseba, prodajna oblast povratni dobiček docela odpiše, in sicer od onega meseca dalje, ki revizijski razsodbi sledi. Ako pa trafikant ni pravilno upravičena oseba, se povratni dobiček v takem slučaju le tedaj zniža, ako so dani pogoji § 13. Nadaljnja revizija dohodkovnih razmer pa se nato vrši po določilih §§ 11. in 12. § 15. Primerjalna podstava ob poznejših revizijah. Ako se ob redni reviziji povratni dobiček ni iz-premenil, se ob naslednjih revizijah trafikantski dobiček onega koledarskega leta, v katerem se je trafikant zastalno namestil kot prodajalec, ali v katerem se mu je v zmislu § 11. predpisal povratni dobiček, ali ko se je iz kateregakoli vzroka dotedanji povratni dobiček zvišal ali znižal, primerja s trafikantskim dobičkom desetega (petnajstega itd.) sledečega leta. Sicer pa veljajo tudi v teh slučajih določila §§ 13. in 14. c) Skupna določila. § 16. Izredna revizija trafikantskega dobička. Kazen slučajev redne revizije sme pristojna oblast povratni dobiček le tedaj znižati, ako so dani za to ozira vredni vzroki, in to le na prošnjo trafikanta. Takšne prošnje se morajo kolkovati. Pri trafikah, dobljenih natečajnim potom, se more takšno znižanje tekom prvih petih let po namestitvi prodajalčevi le tedaj dovoliti, ako se je kosmati donos trafike brez trafikantove krivde v primeri s kosmatim donosom, objavljenem v natečajnem razglasu, občutno znižal, ali ako so se izdatki toli znatno povek-šali, da trafikant tega ni mogel v naprej slutiti. Po drugi strani pa se tudi more med petletno revizijsko dobo uradoma odrediti povišanje povratnega dobička, in sicer od finančne deželne oblasti; to pa takrat, ako se opazi, da se je kosmati donos kake tobačne g’lavne trafike povišal za več nego za 30 odstotkov in da še vedno raste. Novi povratni dobiček se tudi v teh slučajih predpiše po navodilih § 14. § 17. Pravomoćnost in posvedočba revizije. O revizijski odločitvi se obvesti trafikant s pismenim odlokom, proti kateremu nima pravnega leka. Ako se trafikant z določitvijo povratnega dobička ne uzadovolji in ako tekom 14 dni po dostavitvi revizijskega odloka vloži odpoved, velja ta odpoved glede višine njegovih prejemkov za nazaj. Ako pa vloži odpoved šele po tem času ali ako zaprosi izredne revizije svojih prejemkov, nima taka vloga niti odložilne moči, niti ne velja za nazaj. Izpremena pogodbenega razmerja, povzročena po povišanju ali znižanju povratnega dobička, se na namestilnem zapisniku, sestavljenem s trafikantom, posvedoči s pridodatkom. Na ta izvirni pristavek, ki ga podpiše trafikant in ki se potem predloži v podpis vodji prodajne oblasti, pripade predpisana kolkovina. Isti pristavek se v poverjenem prepisu pripiše na pogodbenem izvodu, ki se je bil izgotovil za prodajalca. III. Dolžnosti trafikanta. A. Splošno. § 18. Razmerje napram oblastem. Po pogodbi, sklenjeni s trafikantom, je le-ta na določbe tegale predpisa za trafikante ali vsakega drugega, ki ga bode znabiti nadomestil, vezan ter je dolžan, se pokoravati vsem splošnim ali posebnim ukazom, ki jih na podstavi teh predpisov izdado pristojne oblasti in prigledni organi. Iiar se tiče prodaje erarnih vrednostnic in državnih loterijskih srečk, oziroma opravljanja ostalih s trafiko spojenih erarnih komisijskih poslov, se je ravnati po dotičnih posebnih predpisih. Ako se je trafikantu temeljem predpisa za trafikante dal kak ukaz ustmeno, more zahtevati, da se mu vpiše v pregledno beležko, ki je pri njem razpoložena in ki jo mora skrbno hraniti, ter da vpis oblastveni organ podpiše. Ako se čuti trafikant po kakem mu došlem pismenem ali ustmenem ukazu priglednega organa okrivičenega, more pri prodajni oblasti zaprositi od-pomoči. Takšne vloge in na zapisnik dane prošnje so kolka proste, v kolikor se nanašajo zgolj na redovito poslovanje, ne pa znabiti na določila s trafikantom sklenjene pogodbe. Ako se obrača pritožba proti ukazu prodajne oblasti, jo ta predloži v odločitev predpostavljeni višji oblasti. Take pritožbe se morajo kolkovati, in sicer prva pola z 2 K. § 19. Obnašanje napram uradnim organom. Trafikant se mora napram oblastvenim organom, ki pridejo, izvršujoč svojo službo, ž njim v dotik, ter napram pregledujočim uradnim osebam vsako-časno pristojno ponašati ter jim brez branjenja dovoljevati pristop v trafične prostore ter pregledovanje zalog in zapiskov. § 20. Lastnina na prodajnem blagu. Od trafikanta naročene tobačne materiali je in erarne vrednostnice preidejo v njegovo izključno last tisti čas, ko jih v dobavišču prevzame on sam ali od — 12 —T njega v to pooblaščeni sel. Torej ga zadene od tega trenotka dalje vsa nevarnost izgube ali poškodbe materiala. Tobačni material pa se ne more zasebnopravno zastaviti in se tudi ne sme v svrho nadaljnje prodaje oddajati javnim trafikam ali za prodajo tobaka neupravičenim osebam, niti proti plačilu niti zastonj. § 21. Tarifne izpremembe. Izpremembe v prodajni tarifi učinkujejo tudi glede onega tobačnega materiala, ki ga je trafikant že dobavil, a še ne razpečal. Zatorej se glede onih tobačnih izdelkov, ki so prizadeti od cenovne izpremembe in ki se na dan prehoda k izpremenjeni tarifi še niso razpečali med kon-sumente, izravna cena na ta način, da se razlika med staro in novo kupno ceno trafikantu ob tarifnih znižanjih povrne, ob tarifnih zvišanjih pa predpiše v plačilo. Za kupno ceno se smatraj po tem predpisu kon-sumentska (tarifna) cena po odbitju stalne desetodstotne opravnine. B. Določila o vodstvu trafike in oskrbovanju prodaje. 1. Splošno. § 22. Obratni stroški. Prodajalec trpi sam vse z vodstvom trafike in z oskrbovanjem prodaje spojene stroške. Kateri obratni stroški se ob reviziji trafik antskega dobička, pri presoji čistega donosa prodaje priznajo za odbitne postavke, je razvidno iz obrazca za izkaz o dohodkih in bremenih. § 23. Pospeševanje razpečave. Trafikantova dolžnost je, da pri izvrševanju prodaje vedno pazi, kako bi razpečavo kar moči razširil. Vendar ni dopuščeno, s tobačnimi izdelki in eramimi vrednostnicami krošnjariti ali agentirati ali pa jih oddajati drugim javnim trafikam. Pravtako je najstrože prepovedano, razpošiljati tobačne izdelke po Ogrskem ali po Bosni in Hercegovini kakor tudi po onih tuzemskih okoliših, v katerih se dotične izdelkovne vrste ne smejo razpečavati. Pri dovoljenih pošiljatvali zunanjim odjemalcem sme trafikant razen konsumentskih (tarifnih) cen za-računiti edinole svoje stroške za zamot in pošiljanje. Vsak drugačen pribitek k ceni je prepovedan. Tudi je prepovedano, se posluževati nečednih konkurenčniIi sredstev, zlasti nekaterim odjemalcem (na primer domačim trafikantom ali odjemalcem erarnih vrednostnic) dovoljevati opravnine, nižje cene ali drugačne materielne koristi, da bi se od drugega trafikanta ali prodajalca odvrnili in navezali na lastno trafiko. § 24. Postrežba odjemalcev. Trafikant mora ravnati s kupci prijazno in ustrežljivo ter jim postreči po vrsti, kakor pridejo. Ako želi kupec smotke ali svalčice izbrati iz škatlic, ki so že za prodajo o tvor j ene, se mu mora to dopustiti. A pri tem je zabranjevati izdelkom škodljivo, ob okoliščinah celo zdravju drugih odjemalcev nevarno otipavanje in obtiskavanje smotk in svalčic, in sicer na način, ki kupca ne osramoti in ki se ne opazi. Sirovo in nepristojno nastopaj očim kupcem pa se more, če treba, izročitev izdelkov tudi docela odreči. Tobačni izvleček oddajati osebam, ki bi ga utegnile zlorabljati ali s to strupeno dišavo neprevidno ravnati, je prepovedano. Trafikant je končno dolžan, biti primemo pozoren za želj e in pritožbe svoj ih odjemalcev glede kakovosti tobačnih izdelkov in erarnih vrednostnic, ter mora take želje in pritožbe sporočiti pregledujočim uradnim organom, ako se ponavljajo z različnih strani ali ako se mu tudi sicer zde docela upravičene. § 25. Strogonatančno računjenje po tarifnih cenah. Trafikantu je najstrože prepovedano, se od kon-sumentske (tarifne) cene kakorkoli oddaljiti. Ne sme torej prodajati izdelkov niti po višji, niti po nižji ceni. Za —- zlasti božični čas obične — zložbe tobačnih izdelkov v posodicah (škatlah, košaricah itd.), katere je dal prodajalec, sme zaračuniti trafikant primeren pribitek k ceni. Mora pa tem posodicam priložiti listek, iz katerega more kupec povzeti, koliko kupnine pripade na tobačne izdelke, koliko pa na zamet. Tobačni izdelki, ki se prodajajo po teži, se smejo natehtati le vpričo kupca, in sicer le v tolikih množinah, da se da tarifna cena zanje brez zaokrožitve poravnati z veljavnimi vrstami kovanega denarja. Pri tem se mora založnik posluževati pravilno preizkušene tehtnice in prav takih uteži. Tehtnica mora biti vedno snažna 'ter brez vsakih priveskov, in se mora skrbeti, da se vsako drugo leto nanovo mero-sodno preizkusi. § 26. Naznanitev dohodarstvenih prestopkov in ravnanja proti predpisom. Trafikant je dolžan, pregledujočemu uradnemu organu ali prodajni oblasti brez pomude naznaniti vsak znak tobačnodohodarstvenega prestopka, o katerem bi izvedel. To velja zlasti za prepovedano prodajanje samoizgotovl j enih svalčic po uslužbencih domačih trafikantov ali po drugih zasebnih osebah. Ako se je na podlagi take naznanitve v resnici odkril tobačnodohodarštveni prestopek, se trafikant po tozadevnih predpisih primerno nagradi. § 27. Prepoved združevati več javnih trafik ali enostransko odložiti prodajno dovoljenje. Združevati dvoje ali več javnih trafik v rokah istega prodajalca ali v rokah prodajalca in ž njim v skupnem gospodarstvu živeče osebe je prepovedano. Ako ni združitev javne trafike s kako drugačno tobačno prodajo (zalogo ali prodajo specialitet) proglašena že v natečajnem razglasu, je to dovoljeno le ob privoljenju finančnega ministrstva. Prodajno dovoljenje brez odpovedi ali pred potekom odpovednega roka odložiti je trafikantu dopuščeno le ob privoljenju prodajne oblasti, javno trafiko odločiti od drugih tobačnih prodaj, ki jih prodajalec obenem opravlja (zaloge ali prodaje specialitet), pa le ob dovoljenju finančnega ministrstva. Vloge, tikajoče se združitve, ločitve ali odložitve tobačnih prodaj, se morajo kolkovati. 2. Pomožno osobje. § 28. Osebno vodstvo trafike po prodajalcu. Trafikant je dolžan, za vse dobe pogodbenega razmerja stalno stanovati in bivati na stojišču prodaje ter voditi trafiko osebno. To velja tudi za slučaj, da so mu za oskrbovanje prodaje na razpolago pomožne sile ali plačani prodajni pomočniki. V krajih z nad 10.000 prebivalci mora trafikant priglednemu okrajnemu vodstvu finančne straže naznaniti vsakokratni naslov svojega stanovanja. Izjemno more finančna deželna oblast trafikantu na kolkovano prošnjo dovoliti, da stanuje v kraju, ki je v neposredni soseščini trafičnega stojišča, to pa le tedaj, ako je prošnja podprta s tehtnimi razlogi in ako se nudi vsa sigurnost, da bo prodajalec izpolnjeval vsa določila predpisa za trafikante in zlasti še naredbo o osebnem vodstvu trafike. § 29. Raba pomožnih sil. Imetelj samostojne trafike se more pri oskrbovanju prodaje, to je pri postrežbi odjemalcev in pri oskrbovanju drugih manipulativnih opravil posluževati pomoči ž njim v skupnem gospodarstvu živečih svojcev in služabništva. Mora pa to naznaniti priglednemu okrajnemu vodstvu finančne straže ter povedati ime in priimek teh pomožnih sil. V trafikah, ki so v zvezi s kakim obrtom, se smejo tudi v obrtu zaposleni pomagači pritegniti k pomoči pri tobačni prodaji. V takem slučaju naznanilo priglednemu okrajnemu vodstvu finančne straže ni potrebno. — 17 — § 30. Plačani prodajni pomočniki. Ako hoče trafikant imeti plačanega prodajnega pomočnika (pomočnico), mora s kolkovano> vlogo zaprositi dovoljenja prodajne oblasti, katera tudi odloči, v koliki izmeri se plača za prodajnega pomočnika prizna. Dovoljenje se sme dati le, ako obstojajo tehtni vzroki, torej zlasti, ako je trafikant telesno ali duševno' pohabljen, že dalj časa bolan, v visoki starosti ali ako prodaje ne more oskrbovati osebno iz posebno važnih rodbinskih ozirov ali ako je prodaja toli obsežna, da sam za oskrbovanje ne zadostuje. Dva ali več plačanih prodajnih pomočnikov sme dovoliti le finančna deželna oblast, in sicer le pri večjih tobačnih glavnih trafikah. V izkazih o dohodkih in bremenih se morejo izdatki za plačane prodajne pomočnike le v toliko priznati, v kolikor je bila prej pristojna oblast dala svoje dovoljenje. Za prodajnega pomočnika se sme nastaviti le določna oseba, ki je neoporečena, zanesljiva in vsaj 16 let stara. Tudi ne sme biti prodajni pomočnik samostojen obrtnik. Ako se je kak plačani prodajni pomočnik namestil ali ako se je menjal, je to naznaniti pristojnemu priglednemu okrajnemu vodstvu finančne straže, katero ima tudi pravico zahtevati, da naj se predpisu neustrezajoč prodajni pomočnik odstavi in nadomesti z drugo primerno osebo. Le tedaj, ako naj se za plačanega prodajnega pomočnika namesti pomožna sila (§ 29.), je zaprositi odločitve prodajne oblasti. Naloga plačanega prodajnega pomočnika obstoji edinole v oskrbovanju prodaje (§ 29.). Napram oblasti pa odgovarja trafikant v polni meri za vsa dejanja prodajnega pomočnika. II 2 Zapreke proti osebnemu vodstvu trafike po trafikantu; nadomesto vanj e. Ako je trafikantu osebno vodstvo trafike iz tehtnih razlogov onemogočeno, mora o tem prodajno oblast obvestiti z nekolkovano vlogo ter ji javiti, komu se je vodstvo trafike poverilo v nadomesto vanj e. Vodstvo trafike se more poveriti tudi pomožni sili ali plačanemu prodajnemu pomočniku. Ako trafikant s tako osebo ne razpolaga, mora imenovati prodajni oblasti kakega drugega sposobnega na-domestuika. Ako je trafikant zadržan dalj nego štiri tedne, mora pri prodajni oblasti storiti s kolkovano vlogo korake, da se oprosti osebnega vodstva trafike in da se mu eventuelno dovoli bivati zunaj trafičnega stojišča, ter mora prositi za dovolitev sposobnega na-domestnika, to poslednje tudi potem, ako razpolaga s pomožno silo ali s plačanim prodajnim pomočnikom. Ako traja zadržek dalj nego šest mesecev, je poiskati dovoljenja finančne deželne oblasti. Tudi v tem slučaju se more kot nadomestnik imenovati pomožna sila ali plačani prodajni pomočnik. Nadomestnik, ki mora biti neoporečen, zanesljiv in polnoleten, je v to poklican, da namesto prodajalca osebno vodi trafiko. Napi'am oblasti pa odgovarja in jamči trafikant v polni meri za vsa dejanja nadomest-nikova. Sicer pa je ona določila § 30., ki govore o odeta vi jen ju in o plači prodajnih pomočnikov, zmiselno uporabljati tudi za nadomestuike. Ako ni nadomestnik že itak pomožna sila ali plačan prodajni pomočnik, se more plača zanj priznati le v izjemnih slučajih in to le ob dovoljenju finančne deželne oblasti. Take prošnje se morajo kol-kovati. Premena bivališča. Premeno bivališča in obenem odvezo od dolžnostjo / . do osebnega vodstva trafike sme dovoliti mimetrstvo,- in sicer edinole iz posebno važmh osebnih ali rodbinskih ozirov. Tudi v takem slučaju mora trafikant prej zaprositi, da se mu dovoli za osebno vodstvo trafike na-domestnik. Takšne prošnje se morajo kolkov ati. Tmističnim osebam podeljene trafike morajo opravljati nadomestniki. Prodajno dopustilo se napravi na ime juristične osebe, a dodatno se mora na njem tudi zabeležiti ime nadomestnikovo. Vsaka premena v osebi nadomest-nikovi se mora pravtako zapisati na prodaj alnem dopustila, pri čemer je porabiti dvekronski kolek. Prepoved zakupovanja in delitve dobička z drugimi Trafiko na kakršenkoli način komu odstopiti ali v zakup dati, oziroma trafikantski dobiček deliti z na-domestnikom, plačanim prodajnim pomočnikom ali s kakim upnikom, je prepovedano. Zunanja oprava trafičnega prostora. Trafikant mora v hiši ali kiosku, kjer se s privoljenjem prodajne oblasti postavi trafika, opraviti pritličen, s ceste lahko pristopen prodajni prostor. Juristične osebe. § 34. osebami. 3. Prodajni prostor. § 35. Prenesti trafiko v kak drug prostor, nego ga je potrdila prodajna oblast, je le ob izrecnem oblastvenem dovoljenju dopustno. Kar se tiče postavljanja avtomatov zunaj prodajnega prostora, veljajo 'tozadevna posebna določila Pouk (glej pouk k § 35.). k § 35• Izjemoma sme tudi prigledno okrajno vodstvo finančne straže ob redno se ponavljajočih ali posamezno prirejenih, ne nad en dan trajajočih krajevnih slavnostih (semnjih itd.) na kraju nastavljenim trafikantom — ako oni za to prosijo in ako so prireditelji slavnosti s tem zadovoljni — za vsak slučaj zase dovoliti, da prodajajo tobak zunaj svojega prodajnega prostora na slavnostnem prostoru itd. Prostor mora nositi na zunaj kazalo z razločnim napisom „c. kr. tobačna trafika“. Pri tem se tudi sme uporabiti c. kr. grbovni orel. Kapraviti kake druge grbovne znake je prepovedano. Pravtako malo se sme trafikant v svojih pečatih, knjigah, zapiskih in dopisih posluževati c. kr. grbovnega orla. Ako se prodajajo v trafiki tudi posamne splošno dopuščene vrste režijskih specialitet, se sme občinstvo na to opozarjati z deščico, ki je vidna s ceste. Ka trofičnem kazalu samem pa ne sme biti nikakšnega napisa, ki bi opozarjal na prodajo specialitet. § 36. Notranja oprava trafičnega prostora. V notranjščini prostora mora trafikant na oči-vidnih mestih pritrditi: od oblasti zanj napravljeno „prodajno dopustilo“, splošno prodajno tarifo in — ako prodaja tudi splošno dopuščene režijske specialitete od - prodajne oblasti potrjeni izvleček iz cenov- nika za režijske specialitete, dalje samoizgotovl j ena naznanila o prodajnem času in o zapiranju proda- jalnice ob nedeljah, praznikih in delavnikih ter končno vse ostale razglase in letake, izročene mu od pristojne oblasti v svrho razglasitve. Iz javnih ozirov more prodajna oblast trafikantu pritrjevanje določnih reklam, oglasov (anons) itd. s pismenim ukazom prepovedati. Prodajni prostor ne sme biti vlažen ali zadehel in mora imeti obdeskana ali tlakovana tla, katera se morajo vzdrževati pravtako kot stenski omet in kot vsa oprava prostora v vedno snažnem stanu. Tudi se mora prostor, ako to zahtevajo razmere, primerno razsvetljevati in kuriti. Predmeti, ki imajo tobačnim izdelkom škodljiv duh, kakor petrolej, slaniki, usnje, prekajenine itd. se v prodajnih prostorih samostojnih trafik ne smejo hraniti. V nesamostojnih trafikah se morajo tobačni izdelki v taki Ir slučajih hraniti v posebnih zaklepnih omarah. 4. Prodajni čas. a) V samostojnih trafikah. § 37. _ Ob delavnikih. Samostojne trafike morajo biti ob delavnikih o tvor j ene za prodajo tobačnih izdelkov nepretrgoma vsaj po dvanajst ur, in sicer v času od 5. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Počet ek in konec tega prodajnega časa ter morebitne premenitve dnevnih ur, ki si jih je trafikant že izbral, se morajo prodajni oblasti poprej javiti. Posamezne delavnike, ob katerih zahtevajo posebne razmere podaljšano obratovanje prodaje, kot na primer tržne dni, ob slovesnih prireditvah itd., se more s privoljenjem prodajne oblasti podaljšati prodajni čas in se sme, ako treba, zapreti prodaj alnica tudi pozneje, najpozneje ob 10. uri zvečer. Končno more prodajna oblast za posamne trafike, v katerih se prodajanje navadno posebno oživi ob večernih urah, tako da bi ob predpisanem zapiranju prodajalnice ra z pečal e znatno manj, kakor na primer v zdraviliščih med sezono, v izletiščih, na razstavah in v zabaviščih, v kolodvorskih trafikah itd., omejitev glede zapiranja prodajalnice zastalno ali ob dotičnem slučaju docela odpraviti. Po drugi strani pa more finančna deželna oblast za posamne trafike, v katerih se razpečava materiala glasom občinskouradnega potrdila omejuje na nekaj dnevnih ui\ prodajni obrat skrčiti tudi na krajši prodajni čas, nego je označen v 1. odstavku. Samostojni trafikanti smejo nadalje plačanemu prodajnemu pomočniku dovoliti odpočitek in opoldanski odmor, za katera je skrbi j eno v postavnih predpisih za pomagače v trgovskih obrtih, a to le pod pogojem, da ni vsled tega nikake nevarnosti, da ne bi se izvrševal prodajni obrat brez zadržka in neprekinjeno ves prodajni čas, kot ga označa 1. odstavek. § 38. Ob nedeljah in praznikih. Ob vseh nedeljah, nadalje na Božič, na novega leta dan in ob Telovem ter ob vseh drugih praznikih, ki je pred njimi ali za njimi nedelja ali praznik, je dovoljeno prodajanje v samostojnih trafikah načelno le dopoldne, in sicer kvečemu za štiri ure. Početek in konec prodajnega časa določi prodajna oblast po krajevnih razmerah. Ostale praznike je glede prodajnega obrata smatrati za enake delavnikom, v kolikor ni v posamnih upravnih okoliših tozadevnih posebnih določil. Vendar pa more prodajna oblast na prošnjo posamnega trafikanta, vpoštevaje krajevne razmere, dovoliti, da se prodajni čas zniža na najmanj štiri ure in da ^pn vrstah, zamotnih enotah in množinah (teži) ter po konsumentskih (tarifnih) cenah. Ob prenosu v letni pregled se vpiši mesečni prejem šele po odbitju vrnjenega materiala. Od tovarne roiVno prej cin n o rx> . -trdilo je priložiti naročbi materiala pokazati dobavišču v svrho zabeležke. Prodajna oblast temeljem poiskanega izvedeniškega mnenja o nadaljnji porabuosti materiala in vpoštevaje vzroke neprodaj 1 jivosti določi odpadajočo odškodnino ter obvesti o tem trafikanta in dobavišče, katero nato vrnjeni material na trafikantovem izdat-kovnem računu (kontu) odpiše. Proti odločbi prodajne oblasti se more trafikant pritožiti tekom 14 dni na finančno deželno oblast, katera o zadevi odloča zaključno. Take pritožbe se morajo kolkovati, in sicer prva pola z 2 K. Pravomoćno dognana odškodnina se nato trafikantu povrne v gotovini potom poštne hranilnice, kjer pa ta način izplačevanja še ni vpeljan, pa pri kaki drugi državni blagajni. Ako se je material moral vrniti, ker je bil pomanjkljivo izdelan, more glavno ravnateljstvo tobačne režije odrediti, da se trafikantu za pokvarjeni material dado brezplačno izdelki iste vrste v enakih množinah. Taka povračila v blagu se morajo v dobavni knjigi zabeležiti kot prejem. Ako kak nadzorstveni organ odredi, naj se pošljejo izvozni tovarni izdelkovne poskusu j e, mora trafikant te poskušnje dobro zaviti in jih poslati kot nefrankirano poštno pošiljko neposredno oni tovarni, ki se mu je označila, nakar mu le-ta brezplačno dostavi izdelke iste vrste v enakih množinah. IV. Kazenska določila. § 52. Konvencionalne kazni. Prestopke uaredb tega predpisa za trafikante more prodajna oblast, ako se ji ukor ne zdi zadosten, ali ako za protivno ravnanje ni določena v § 53. strožja kazen, kaznovati s konvencionalno kaznijo od 1 K do 25 K, ob ponovitvi pa do 50 K. Prisojena konvencionalna kazen se mora tekom roka, določenega od prodajne oblasti, plačati potom poštne hranilnice s položnico; priloženo odločbi. § 53. Odstavljanje trafikanta. Kazen odstavljanja, to je takojšnje kazenske razveze pogodbe, se odredi: 1. ako je dal trafikant trafiko v zakup ali jo prepustil komu drugemu ali ako je sklenil prepovedano družbeno razmerje; 2. ako tobačnega materiala ali vrednostnic kol-kovnega dohodarstva nei dobavlja pri predpisanem dobavišču.; 3. ako navzlic opetovanim opominom nima zadosti tobačnega materiala in eramih vrednostnic v zalogi ali ako se brani, razpečavati državne loterijske srečke; 4. ako prelomi prepoved o prirejanju tobačnih izdelkov; 5. ako razpošilja tobačne izdelke po Ogrskem, po Bosni in Hercegovini ali po takem tuzemskem okolišu, v katerem se dotični izdelki ne smejo razpečavati ; 6. ako prodaja tobačne izdelke po višji nego tarifni ceni ali ako kupca prikrajša pri teži; 7. ako trafikant z dovoljevanjem opravnin, nižjih prodajnih cen ali drugih materielnih premoženjskih koristi odvrača odjemalce od kakega drugega trafikanta ali prodajalca eramih vrednostnic; 8. ako kakega obroka povratnega dobička ali kake pravomoćne konvencionalne kazni ne plača tekom štirih tednov po plačilnem roku, ne da je dobil izrecno dovoljenje pristojne oblasti za plačevanje v obrokih ali za odlog plačila, in 9. ako ne ugodi opetovanim ukazom prodajne oblasti. V kolikor to okoliščine zahtevajo, more prodajna oblast v teh slučajih najprej začasno odrediti, da se dobava materiala pri dobavišču ustavi. Prodajna oblast pa je v vseh teh slučajih tudi upravičena, da po svoji previdnosti namesto odstavljen j a odredi odpoved z enomesečnim rokom. Odpovedni rok se prične z dnem po dostavitvi obvestilnega odloka. Ako pa prodajna oblast spozna za primerno, da se ne odredi niti odstavljen j e trafikanta niti enomesečna odpoved, je naložiti trafikantu konvencionalno kazen od 50 K do 200 K, katero mora ta plačati po določilih § 52. Iti pod označeno najnižjo izmero sme le finančna deželna oblast. § 54. Pritožba. Vsaka kazenska pritožba se mora na kratko, a zadostno utemeljiti. Proti odločbi prodajne oblasti se more trafikant tekom 14 dni pritožiti na finančno deželno oblast, proti odločbi ie-te oblasti pa, ako gre za odstavljen j e ali enomesečno odpoved, na finančno ministrstvo. Te vloge se morajo kolkovati, in sicer prva pola z 2 K. Pritožba nima odložilne moči. Ako pa gre za od stavljenj e ali odpoved, se trafika ne sme niti razpisati v novo podelitev, niti kratkim potom z as talno iznova oddati, dokler ni zadeva po administrativnih stopnjah docela rešena. Finančna deželna oblast more kazen odstavljenja ali enomesečne odpovedi ali prisojeno konvencionalno kazen opozoritvenim ali milostnim potom tudi v celoti izpregledati. V. Konec opravljanja trafike. § 55. Prestanek pogodbenega razmerja. 8 trafikantom sklenjena pogodba prestane razen slučajev § 53. tudi vsled razveze ali pogojene odpovedi. S trafikantom sklenjena pogodba prestane sama-obsebi, ne da bi bilo v to treba posebne odreditve pro dajne oblasti: 1. ako trafikant umre; 2. ako vstopi v javno službo, to je v vojaško ali civilno državno službo (državnoželezniško službo), v deželno, občinsko službo ali v službo kakega javnega zaklada, bodi si tudi le kot pisarniški pomočnik, pomožni sluga ali delavec, ali ako se zopet aktivira; 3. ako se je vsled zapravljivosti dejal pod skrbstvo; 4. ako ž njim sklenjena pogodba glede tega ali onega s trafiko spojenega eramega komisijskega posla prestane vsled odstavi jenja, razveze ali odpovedi. Takojšnjo razvezo pogodbenega razmerja more nadalje prodajna oblast odrediti: 5. ako se je o premoženju 'trafikantovem otvoril konkurz; 6. ako so se njegovi prejemki ali ako se je njegova blagajniška gotovina privzela v izvršbo (eksekucijo) ; 7. ako se je dejal trafikant zaradi blaznosti ali bebstva pod skrbstvo; 8. ako se izkaže, da obstoja nedopuščena združitev tobačnih prodaj; 56. Razveza. II A a Ul n > 3 9. ako se je obsodil trafikant zaradi hudodelstva, zaradi prestopka tatvine, poneverbe, zaradi tozadevne soudeležbe, ali zaradi goljufije ali končno zaradi tihotapstva, zaradi težkega ali proti tobačnemu ali kolkov-nemu dohodarstvu naperjenega lahkega dohodarstve-nega prestopka; 10. ako se je trafikant pregrešil proti naredbani §§ 13. do 18. predpisa za prodajalce kolkovnih vred-nostnic. Prodajna oblast pa more v vseh teh slučajih (točka 5. do 10.) po okoliščinah namesto takojšnje razveze tudi ukreniti pogojeno odpoved ali pa trafikantu pustiti prodajo, dovolivši mu eventuelno obenem nadomestnika. Ako pa je razjašnjenje stvarnega položaja pričakovati šele za poznejši čas in se trafikantu zazdaj vodstvo trafike ne more pustiti, more prodajna oblast odrediti najdalj šestmesečni provizorij, po čigar poteku zastalno odloči, se bo li iznova podelila trafikantu prodaja ali se bo li rabila pravica do razveze. Ako treba, more prodajna oblast v teh slučajih (točka 5. do 10.) tudi začasno ukreniti, da se dobavljanje materiala pri dobavišču ustavi. § 57. Pogojena odpoved. Pogojeno odpoved ukrene prodajna oblast: 1. ako trafikant izgubi avstrijsko državljanstvo; 2. ako je dobil prodajo kot pravilni upravičenec, a je pravilno upravičenost naknadno izgubil; 3. ako se ne ukloni določitvi svojih prejemkov, in 4. ako navzlic opetovanim posvarilom prelomi prepoved prodaje postranskega blaga izven za to blago določenega prodajnega časa. Odpoved vsled izgube pravilne upravičenosti se more ob privoljenju finančnega ministrstva opustiti, ako pravilno upravičena vdova ali pravilno upravi- čena hči kake v §§ 33. do 35., pod točko 1., predpisa za oddajanje trafik označene osebe, katera vdova ali hči je iz tega naslova dobila trafiko dopustilnim ali kratkim potom, a je svojo pravilno upravičenost vsled naknadne poročitve izgubila, prosi, da bi se ji trafika proti naložitvi primernega povratnega dobička pustila. Razen teh slučajev moreta pogojeno odpoved napovedati tako prodajna oblast kakor tudi trafikant, in sicer v poslednjem slučaju tudi, ne da bi se za to navedli vzroki. Trafikant mora svojo odpovedno vlogo kolkovati. Pogodbeno razmerje prestane načelno po poteku treh mesecev izza dostavitve odpovedi. Iz tehtnih vzrokov pa more prodajna oblast dovoliti podaljšavo tega roka do najdalj 12 mesecev, na prošnjo stranke pa morda tudi skrajšavo odpovednega roka. V odloku prodajne oblasti je navesti rok, po čigar poteku prestane trafikantova prodajna pravica, s pristavkom, da bi se moral trafikant kaznovati vsled dohodarstvenega prestopka, ako bi preko tega roka opravljal trafiko. Dokler se ni trafika nanovo razpisala ali kratkim potom oddala, se more odpoved preklicati. Sicer pa more trafikant tekom 14 dni po dostavitvi razveznega odloka (§ 56., točka 5. do 10.) ali odpovednega odloka z vlogo, kolkovano z 2 K in vloženo potom prodajne oblasti, predpostavljeno oblast zaprositi, naj odločitvene vzroke popregleda. V takem slučaju je z zopetno oddajo trafike počakati do odločitve o trafikantovi prošnji. § 58. Predaja in prevzem trafike. hiovonameščeni trafikant ali začasni prodajalec mora od prodajne oblasti označenega dne pričeti z razpečavanjem tobačnih izdelkov in erarnih vrednost-nic v prostoru, potrjenem od oblasti. Ako je trafika obstojala že prej, mora vse v pro-dajljivem stanu se nahajajoče tobačne materialije in erarne vrednostnice ob posredovanju oblastvenega organa od svojega prednika (trafikanta ali začasnega prodajalca) takoj v gotovini odkupiti po kupni ceni, ki jo je bil oni sam plačal. Ako obstoja glede lastninskih pravic na tobačnih materiali j ah in erarnih vrednostnicah kak dvom, mora prevzemnik položiti odkupnino na račun lastnikov v roke sodišča. To velja zlasti tudi tedaj, ako prednik ni niti prišel osebno k predaji, niti ni tja poslal zastopnika, ki bi prinesel s seboj kolkovano pooblastilo, katero bi ga bas za ta slučaj upravičevalo do prevzema denarja. Ako bi se predaja tobačnih materialij in erarpih vrednostnic ne pripustila, se to naznani prodajni oblasti, ki takoj vse za dotični slučaj potrebno ukrene. Prodajna pravica dotedanjega trafikanta ali začasnega prodajalca pa prestane vsekakor z dnem, ki se je bil določil za predajo, in če bi torej dotedanji prodajalec prodajo tobaka nadaljeval, bi se kaznoval po dohodar-stvenem kazenskem zakonu. Kar se tiče morebitnega prevzema in odkupa oprave in drugega prodajnega blaga, se morata predaj alec in prevzemnik po zasebnopravnih predpisih zlepa pobotati. 11. oddelek. Nejavne (domače) trafike. 1. Navadna prodajna pravica. § 59. Obseg prodajne pravice. Imetelji koneesioniranih, v poslopjih nastanjenih gostilničarskih in 'točilnih obrtov so — ako niso že itak v posesti kake s tem obrtom spojene javne trafike — tudi brez posebnega prodajnega dopustila upravičeni, da smotke in svalčice ter v zavojčkih in listih prodajani tobak za pušenje, ki se dobe v javnih trafikah njihovega okraja, v svojih obrtnih prostorih komadoma oddajajo svojim gostom. V obmejnem okraju pa je za to pravico treba prodajnega dopustila, ki ga napravi prodajna oblast po obrazcu V. Isto velja za koncesionirane gostilni- Obrazec carske in točilne obrte, nastanjene na ladjah in v v-železniških vlakih. Tobačni izdelki se prejemajo pri kaki javni trafiki po konsumentski (tarifni) ceni. Pri tem ni treba nikakršnih dobavnih listin. § 60. Oddaja tobačnih izdelkov. Domači trafikanti ne smejo svojih prostorov na zunaj označiti za tobačno trafiko in ne smejo tobačnih izdelkov oddajati drugim osebam nego svojim gostom. Tobačne izdelke morajo prodajati po konsument-skih (tarifnih) cenah; zahtevati višje cene je prepovedano, dopuščeno pa je, sprejemati prostovoljno ponuđena preplačila. Gostom s tobačnimi izdelki streči sme tudi poslovno osobje domačega trafikanta. A le-ta jamči osebno za vsa dejanja svojega poslovnega osobja, kar se tičejo izvrševanja trofične prodajne pravice. To jamstvo se razteza zlasti tudi na to, da se v njegovem gostilničarskem obrtu ne primeri nikak dohodarstveni prestopek, zlasti, da se ne prodajajo samoizgotovljene svalčice. § 61. Druge dolžnosti domačih trafik. Eazentega je za javne trafike veljavne naredbe glede opravljanja prodaje zmiselno uporabljati tudi za domače trafike. To velja zlasti glede hranitve tobačnih izdelkov, prepovedanega prirejanja, pritrditve prodajnega dopustila, kjer je le-tb sploh potrebno, potem glede dolžnosti, dajati pregledujočim uradnim organom pojasnila itd. Prodajati kake druge, ne izrecno dopuščene tobačne izdelke, predvsem prodajati samoizgotovljene svalcice, je najstrože prepovedano in se dohodar-stvenokazensko kaznuje. Ako se je iz kateregakoli vzroka omajalo zaupanje v zanesljivo opravljanje prodaje po domačem trafikantu ali njegovem poslovnem osobju, torej zlasti v slučajih § 53., točke 4., 5. in 9., in § 56., točke 9., more prodajna oblast domačemu trafikantu pravico do prodaje za gotov čas ali zastalno odvzeti. Ako se posestniku kakega gostilničarskega obrta v obmejnem okraju, na ladji ali v železniškem vlaku ni dalo nikako posebno prodajno dopustilo, ali ako se je imetelju kakega drugega gostilničarskega obrta pravica do prodaje oblastveno odvzela, se vsakatero oddajanje tobačnih izdelkov gostom kaznuje kot dohod ar stveni prestopek. 2. Razširjena prodajna pravica. § 62. Posebne dolžnosti domačega trafikanta. Komadoma odda j ati idoče smotkovne in svalčične vrste uvozne (importne) tarife ali—one smotkovne-in svalčične—vrste tarife—aa—tuzemske—specialiteto,— ki-se v javuih -trafikah dotičnoga okrajn-nc dobivajo, je dopuščeno le ob posebnem privoljenju finančne deželne oblasti, ki se v ta namen, ako treba, sporazumi z glavnim ravnateljstvom tobačne režije. Tako dovoljenje pa se sme za vsak kraj dati le onim gostilničarskim obrtom, katere obiskuje boljše, denarno občinstvo. Ako se je dovoljenje dalo, napravi prodajna oblast za domačega trafikanta posebno prodajno dopustilo (obrazec VI.). Pri izvrševanju takšne prodajne pravice pa veljajo razen naredb §§ 60. in 61. še sledeča določila: 1. Zgoraj označeni tobačni izdelki se smejo dobavljati le v izvirnih zamotih (zabojčkih, kasetah, kartonih) pri oni prodaji specialitet, katero je imenovala prodajna oblast; 2. dobavlja se z naročilnim listom; na njem mora biti razen številke prodajnega dopustila napisana tudi množina, vrsta in cena zahtevanih smotk in svalčic in podpisati ga mora domači trafikant ali njegov nadomestnih; 3. prodajalec specialitet obenem, ko oddaja, napiše zunaj na vsako dobavljeno zamotno enoto dan oddaje in številko prodajnega dopustila ter vrne na-ročilni list, potem ko je popravil morebitne pomote in računske napake in ko je potrdil izvršeno dobavo; 4. tobačnih izdelkov, ki jih hišni trafikant ni raz-pečal, erar v nobenem slučaju ne vzame nazaj; 5. od prodajne oblasti potrjena tarifa, na kateri so zaznamovane za prodajo dopuščene vrste in komadne cene, se mora pritrditi v obrtnem prostoru na očividnem mestu; 6. tobačni izvlečki se morajo v obrtnem prostoru hraniti na mestu, ki se je bil naznanil prodajni oblasti, preden je dala prodajno dovoljenje; pregledujoči uradni organi morajo vse smotke in svalčice, ki jih najdejo kje drugje skrite, zapleniti ter dovesti tovamiškouradni preiskavi; 7. prodajanje smotk in svalčic, ki so se dobavili na drug način, nego je označen pod točko 1. do 3., se kaznuje kot dohodarstveni prestopek. Obrazec VI. Končno določilo. § 63. Časne trafike. Določila o domačih trafikah je zmiselno uporabljati tudi za časne trafike, omenjene v prvem odstavku § 58. predpisa za oddajanje trafik. Z ostalimi časnimi trafikami je ravnati kakor z javnimi trafikami; podvržene so torej istim predpisom, kakor veljajo za te prodaje. I Obrazec I k § 3. C. kr. finančno Poslovna številka Prodajno dopustilo javne trafike. v (na) je po razmerju ž napravljenega namestilnega zapisnika upraY.'.cen’ da vse tobačne izdelke splošne ° r upravičena, r prodajne tarife s tobačnim izvlečkom vred, nadalje za splošno prodajo dopuščene specialitete režijske izdelave ter vrednostnice kölkovnega in poštnega dohodarstva po veljavnih predpisih prodaja konsumentom v hiši ............................. dnd............................ c. kr. Uradni Kolek 2 kroni Obrazec II k § 14. C. kr. finančno Prigledni okraj : Izkaz o dohodkih in bremenih trafikant [in prodajal specialitet] .......................................... v (število prebivalcev ) za čas od 19 do...........................19 Predmet | K | v | K | v Prejemki : Kosmati donos trafike prj prodaji splošno dopuščenih režijskjh specialitet — [Kosmati donos specialitetne prodaje pri prodaji splošno dopuščenih rezijskih specialitet in raz-košnostnih smotk pri prodaji pridržanih specialitet ( °/ntna opravnina)] . Vsota prejemkov . Izdatki: Najemščina za prodajni prostor Razsvetljava ... Kurjava .... .... Stroški materialnih dobav .... .... . . Prodajni pomočnik (pomožna sila, nadomestnik) , Bolniška blagajna . • Zavarovalnina Povratni(a) dobiček (dobička) .... - Manjši stroški Vsota izdatkov . . i*« Čisti dobiček pri tobačni prodaji Opravnina pri prodaji vrednostnic kolkovnega dohodarstva - poštnih vrednostnic Čisti donos loterijske kolekture Skupni čisti dobiček . Čisti donos- v samostojni tobačni prodaji razpečanega postranskega blaga .............. K „ v brez zveze s kakim obrtom, lobacna se opra vij v zvezi z (s) ...................obrtom. Opombe : ................................................................................. .........................., dne 19..... c. kr. finančni podpis prodajalca. Pouk. 1. K posameznim izdatkovnim postavkam je priložiti dotična izkazila. 2. Ako se tobačna prodaja izvršuje v zvezi z loterijsko kolek-turo, se sme skupnih izdatkov le po polovica priznati. Ako se tobačna prodaja opravlja kot postransko opravilo v zvezi s kakim obrtom, se smejo zaračuniti edinole stroški za dobavljanje materiala in obratni dobiček, le ob izredni izjemi tudi plača za pomožno silo (§ 30. pr. za tr.). Z. Ako se je tekom izkazne dobe višina posamnih redno (polletno, četrtletno, mesečno itd.) se ponavljajočih izdatkov iz-premenila, je izdatkovne postavke za vso dobo računiti na podstavi izmere poslednjega plačila. 4. Plača za prodajnega pomočnika (pomožno silo, nadomest-nika) se sme zaračuniti le, ako se je bilo dalo zadevno oblastveno dovoljenje in v kolikor se je dotični znesek odobril. 5. Kot manjši stroški se smejo vstaviti le taki izdatki, ki so pri opravljanju tobačnih prodaj samih neizogibni. Ako navedeni izdatki presezajo znesek po 50 K, se morajo podrobno utemeljiti. 6. Kosmati donos, ki se je bil dosegel v specialitetni prodaji pri pridržanih specialitetah, je preračuniti in vstaviti na podstavi poslednje prejemane opravnine. 7. Čisti donos v samostojni tobačni prodaji razpečanega postranskega blaga se vstavi na podlagi približne cenitve. 8. Druge okoliščine, ki so znabiti za presojo prejemkovne izmere pomembne, se morejo navesti kot «Opombe». Obrazec III Tobačna dobavna knjiga trafikant ..................................... Tobačna dobavna knjiga. Pouk. 1. V dobavno knjigo mora trafikant pred vsako dobavo potrebovane tobačne izdelke omotico)' vpi- sati po vrstah, zamotnih enotah in mndžinah (ali po teži), vpoštevaje nastavke in določila prodajne tarife, pravtako je tudi vpisati po konsumentskih (tarifnih) cenah odpadajoče zneske, vsak zase in v njihovi skupni vsoti. Obenem, ko se vpiše naročba v dobavno knjigo, se mora izgotoviti na za to določeni uradni tiskovini naročilih list, ki se docela skladaj z vpisom v dobavno knjigo. Od skupne vsote se odštej 10odstotni trafikantski dobiček; preostanek pokaže kupno ceno, katero naj trafikant plača. Naročilni list mora nato na označenem mestu trafikant sam ali pa njegov nadomestnih datirati in podpisati. Vpisi v dobavne knjige in naročilne liste morajo biti razločni in čitljivi ter se smejo napraviti načelno le s tintnim svinčnikom, tinto ali pisalnim strojem. Morebitni neizogibni popravki ge morajo napraviti na ta način, da ostane prvotni vpis čitljiv. Potrditi jih mora trafikant ali njegov sel v obrobni opazki s svojim podpisom. Strgati (radirati) je vsekakor prepovedano. Pokvarjene ali neporabne naroči,e naj se v dobavni knjigi prečrtajo. 2. Da se je material izročil, potrdi dobavišče na dotični strani dobavne knjige na naznačenem mestu. Po drugi strani pa mora trafikant ali njegov sel potrditi pravilni prejem tobačnega materiala na naročilnem listu. 3. Trafikant ali njegov sel mora od dobavišča izročene izdelke, kadar jih prevzame, skrbno pregledati po njihovih vrstah, zamotnih enotah in množinah (ali po teži), zakaj na poznejše po-manjkljivostne očitke ali reklamacije se dobavišča ne bi mogla ozirati. 4. tobačno naročbo, ki se vrnejo ob oddaji smotk, je-pridejati .dobavnim l.-jrj4gam_tot-pi'iloge. 5. V enem mesecu dobavljeni tobačni izdelki se morajo ob mesečnem zaključku sešteti po vrstah in množinah (ali teži) in po konsumentskih (tarifnih) cenah in se vpisati v letni pregled, ki je pridodan dobavni knjigi in v katerem se tudi beleži denarna vrednost tisti mesec prejetih jazk&šnoctnih omoti». Desetina za mesec preračunjene skupne konsumentske (tarifne) cene da trafikantski dobiček, razlika med obema vsotama 6. Popisane dobavne kn jige^mTad -pröd a Jnega 1,1 rada vrn j en i.-naročilni—1 isti — va—razknšnastne smotke se .morajo, do 1. februarja prvega naslednjega leta potom oddelka finančne straže oddati priglednemu okrajnemu vodstvu finančne straže. Splošno dopuščene režijske specialitete D. Svitki E. Tobak za nosljanje Svalčice A. Smotke Tobak za puš enje B. Svalčice C. Tobak za pušenje Tobačni izvleček 'Skupni denarni znesek (vsoti I in II) Denarni znesek (Vseter4)- • Denarni/ znesel/ (vsotaAl) pušicah Potrdilo dobavišča .o Dobavni dan 1 kg I5 kg Kilogrami, kilogram po P°- Komadi, 100 komadov po zavojčki, oz. listi, 100 komadov po komadi, 100 komadov po Kilogrami, kilogram po Kilogrami, kilogram po Mesečna vsota ]j Pripadli 10% trafikantski dobiček Leto 19 Mesec materialne oddaje Januar Februar Marcij Majnik Avgust September Oktober. November December Denarna vrednost dobavljenih raz- glasom priloženih, tobačnil/, naročb Hi E. Tobak za nosljanje 1 NU Oh cd Dunajski Kilogrami, kilogram po K K K Tobačni izvleček v pušicah lkg\&! po Denarni znesek (I) K K v Splošno dopuščene režijske specialitete Smotke Svalčice Tobakzapušenje Komadi, 100 komadov po K I K Kilogrami, kilogram po Denarni znesek (II) Skupni denarni znesek (I in II) Pripadli 10 odstotni trafikantski dobiček Prišteje se trafikantski dobiček pri prodaji r azkošnostnih etuKrtk...................... Skupaj . . Z"' D. Svitki 1 6 15 -re HZ L 5 c\ N m Kilograhn. Po- kilogram pe vezek K K K X A, Smotke Komadi, 100 Kilogratpij kilogram po Zavojčki, oz. listi, 100 komadov po K K K komadov B. Svalčice C. Tobak za pušenje Založne knjige folij Obrazec IV k § 42. Naročilni list štev. trafikant .................................................................. v Komadi Komadi kg Komadi kg Povezek I. Splošna prodajna tarifa. Smotke. Regalitas v zabojčkih po 100 . . Regalitas v tokih po 5 Trabucos v zabojčkih po 100 . Trabucos v tokih po 5 . . S valČice. Nil v kasetah po 100 . Nil v kasetah po 20 Štambul Sultan Tobak za pušenje. a) v kasetah, kartonih, oziroma zavojih. Najfinejši turški v kasetah . . . Najfinejši turški v kartonih . Fini turški Fini hercegovinski . b) v zavojčkih, oziroma listih Fini turški ...................... Fini hercegovinski Srednjefini turški.................. Svitki. Hanavski krožki Zablotćvski skruti iki Konsu- mentska (tarifna) Denarni znesek za 100 komad. za 100 komad. za 100 komad. za 1 povezek kg Pušice mentska (tarifna) Denarni znesek Tobak za nosljan j e Dunajski rapč................ Scaglia di lusso grossetta Scaglia di lusso sottile Scaglia di lusso ad uso Trento v zavojih.................................. Scaglia di lusso ad uso Trento v zavojčkih............................... Nostran scieltissimo asciutto Tobačni izvleček. PO 1 kg . . . - - - - po 5 kg.................... za 1 pušico Vsota A . II. Specialitete Komadi za 100 komad Smotke. Komadi za 100 komad Tyefo a k za pušenje. Skupna vsota odšteje se 10 odstotna oprav ni na Kupna cena , dnd........................................19...................................... Zgoraj napisani material sem v resnici prejel. ., dne ................................. 19 podpis trafikanta., podpis trafikanta ali sla. Načela za prodajo tobaka z avtomati. 1. Tobak z avtomati prodajati smejo le tobačni trafikanti (to je javni in domači trafikanti). 2. Tobačni trafikanti so temeljem svoje tobačne prodajne pravice upravičeni, prodajati tobak z avtomati, niso pa tega dolžni. 3. Prodaja z avtomati je dopuščena le za one izdelke, katere smejo tobačni trafikanti prodajati temeljem svoje tobačne prodajne pravice v svojih prodajnih prostorih. 4. Tobačni trafikant si sme med avtomati raznih ustrojev poljubno izbirati. Na vsakem tobačnem avtomatu mora biti pri vsaki vmetni odprtini jasno razvidno število in vrsta izdelkov, ki se dobč za vanjo vrženi novec, ter denar, ki se znabiti obenem dobi vrnjen. Tobačni avtomat javnega tobačnega trafikanta mora imeti razentega razločen napis z naslovom pripadajoče tobačne trafike. 5. Javni trafikant sme „postaviti le en avtomat, in sicer le zunaj trafičnega prostora, neposredno ob njem ali pred njim, tako da je avtomat še mogoče smatrati za.nerazdružen del trafike. Postavišče avtomata mora prej prodajna oblast odobriti. V kolikor je glasom obstoječih ostalih predpisov potrebno dovoljenje kake druge oblasti itd., da se postavi avtomat, se je treba prej pri prodajni oblasti izkazati z dovoljenjem te oblasti itd. 6. Domači trafikant sme imeti v rabi avtomatov, kolikor hoče, sme pa tobačne avtomate postaviti le v notranjščini svojih gostilničarskih prostorov (katerim pripadajo tudi v notranjščini realitet se nahajajoči gostilničarski vrtovi). Kateri kraj odmeni za postavišče, mu je dano na svobodno izber. 7. Prodajni čas je za tobačne avtomate neomejen; brezpogojno pa je prepovedano, da bi trafikant sam ali njegovo pomožno osobje polnilo avtomat izven prodajnega časa, dopustnega za tobačno prodajo v trafičnem ali gostilničarskem prostoru. 8. Pri tobačni prodaji z avtomati se je zmiselno ravnati po določilih predpisa za trafikante; zlasti se ne smejo oddajati izdelki po višjih nego tarifnih cenah in se ne sme računiti nikak cenovni pribitek za zamot. Nedopustno je, polniti avtomat s tobačnim materialom, ki v ročni prodaji malo gre, ali ki je pokvarjen ali sploh neprodajljiv. 9. Tobačni trafikanti morajo stroške za prodajo z avtomati sami trpeti; obratn:h izdatkov erar v nikakršnem slučaju ne povrne. Zatorej bi se tudi ne priznali stroški za prodajo z avtomati, ki bi se vstavili v izkaze o dohodkih in bremenih kot odbitna postavka. 10. Erar ne prevzame nikakršnega jamstva za tobačno prodajo z avtomati. Napram konsumentu jamči za redovito prodajo izključno le trafikant, v kolikor nima znabiti regresne pravice napram zalagatelju z avtomati. 11. Tobačna prodaja z avtomati je podvržena finančnooblastvenemu nadzorstvu, ki pa se razteza zgolj na ravnanje po teh načelih. Pouk, kako naj tobačni trafikanti dobavljajo razkošnostne (luksusne) smotke. § 1. X Izdelki se načelno šele potem izreče, ko se je |plačal po odbitju 10odstotne prodajalske opravnine preostali del konsu-mentskih cen. ti Pri plačilih se morajo trafikanti posluževati poštnohranilnega nakaznega prometa. / Dotični pouk se nahaja v pridodatku (priloga Ä). § 2. / Za naročbe smejo trafikanti rabiti izključno le uradne tiskovine (priloga B pridodatka). / Naročbe je napraviti vedno v dvelZizvodih in jih vročiti neposredno onemu prodajnemu uradu, kateremu je trafikant glede dobavljanja razkošnostnih smotk pridoaeljen. V naročbah se morajo napovedan zahtevane množine posam-nih vrst v razpredelu «naroči se komadov» ter se morajo vstaviti nanje pripadajoči denarni zneski/po konsumentskih cenah vsak zase ter v skupni vsoti, 10 odstotna prodajna opravnina in plačljiva kupna cena pa le v vsoti. / Razpredele obračuna — «vsota dolžnosti, imovina izza prejšnjih dobav, gotovo plačilo glasim p.-u. položnice in vsota plačila» — je pravtakö natančno izpolniti. V razpredelu «naknadno plačljivo povračilo» je vstaviti, ako obstojajo, one zneskeVkatere je na uradni poziv poravnati vsled naknadne poprave kakega prejšnjega naročbenega obračuna. Naročbe je zaznamovati s tekočimi številkami, ki se prično vsako koledarsko/leto z 1, nadalje jih je na za to določenem mestu datirati in svojeročno podpisati. Ime in stidišče trafikanta je vstaviti tudi v napis naročbenega obrazca. / V naročbe se mora vpisavati razločno, in sicer edinole s črnilom ali tintnim Svinčnikom. / § 3. Narricbam je priložiti poštnouradne prejemnice in — ako naj se izdeljti dostavijo z vožno pošto (glej § 7.) — razentega pravilno izpolnjene poštne spremnice. § 4. Kar se tiče množine materiala, se morajo naročbe z ozirom na najmanjšo dobavo, katero pozna tarifa, tako urediti, da pripade na vsako naročenih vrst vsaj 25 komadov (en zabojček). \ §5- Obrazci za tobačne naročbe in položnice se dobe pri pi^dajnem uradu. Vendar je trafikant dolžan, da prvikrat za izrcfcitev teh tiskovin zaprosi pristojna prigledna okrajna vodsti* finančne straže, katera bodo pri dostavitvah prodajnega urada rpsredovala. Za nadalje potrebovane tiskovine pa se je oglašat/neposredno pri prodajnem uradu. § 6. Na mestu prodajnega urada stanujoči trafikanti morajo k vsaki materialni dobavi osebno priti ali pa poslati za prevzem pooblaščenega zastopnika, katerega je prodajnemu /tiradu imenovati. Da je trafikant ali njegov pooblaščenetyizdelke v redu prevzel, mora na onem izvodu naročbe, ki ostajre pri prodajnem uradu, potrditi s svojim podpisom. 7. Trafikantom zunaj sedeža pt'odajnega urada se dopošiljajo naročeni tobačni izdelki po vozm pošti na njihove stroške in nevarnost. Morajo torej svojim riaročbam priložiti pravilno izpolnjene poštne spremnice (§ 3.). Osebni prevzem materiala se tu ne potrdi. Zamotni stroški se trafikantu ne računijo. Naročeni izdelki preidejo v lastnino trafikantovo takoj, ko se oddajo pošti. En izvod naro/fce se s poštno pošiljatvijo vrne. Ob izročitvi izdelkov vrnjene tobačne naročbe rabijo kpt priloge dobavne knjige in se ji torej morajo pridejati. ^ V Mesečnš prejem razkošnostnih smotk se ob mesečnem zaključku pncnese v letni pregled, ki je pridodan dobavni knjigi. § 9. Razlošnostne smo$kč vračati vobče ni dopuščeno; trafikanti morajo fl^ej svoje^nfiročbe urediti natančno po istiniti potrebi. Hranitv rošnostnih smotk je posvečati osobito pažnjo. ki daj na rež: ura po; izr; rač in (v na ura (n. da do ni< tol oo — Priloga A. m je Pouk, kako se pri plačilih za tobačni material posluževati nakaznega prometa poštnohranilnega urada. Plačila za tobačni material, ki se bo dobavil pri kakem prodajnem uradu, se morejo položiti pri poljubnem poštnem uradu na poštnohranilni račun blagajne glavnega ravnateljstva tobačne d režije; dotično poštnouradno prejemnico sprejnae tobačni prodajni i- urad kot zadostujoče izkazilo o plačilu. j Torej se naročeni tobačni materialyižroči, ako se prinese / poštnouradna prejemnica. Prodajalec dobi pri prodajnem učadu na ustmeno ali pismeno izraženo prošnjo brezplačno potrebne položnice, ki se glase na račun blagajne glavnega ravnateljstva tobačne režije na Dunaju o in ki imajo stojišče prodajrfega urada že natisnjeno na položnici e (v ožjem pomenu). V nakazilnem radmetu položena plačila je v naročbi navesti na za to določenem mestu obračuna, pri čemer je povedati poštni urad. Rabiti d^uge položnice, nego jih je dal dotični prodajni urad (n. pr. davčne plačilnice), ni dovoljeno, ter bi imelo za posledico, da bi še plačilo pri izvršenju naročbe smatralo za nestorjeno, doklgf se ne bi zadeva uredila. položnicamj.r/dobljenimi pri prodajnih uradih, se ne more drygega poravnati pri državnih blagajnah, nego plačila za - tobačni material. Pouk k § 4' Priloge B Postavka štrace z dnć............................... folij........ Tobačna naročba štev. tobačnega trafikanta v znesi Označba tobačnih izdelkov Naroči se komadov Izrdči se komadov Konsu-mentska cena za 100 komadov K I v Denarn Ideales Victorias . Entreactos Imperatores Aromaticos Graciosas Vrednost izročenih tobačnih izdelkov po konsumyftskih cenah Odšteje se 10 odstotna prodajalska opravnij Torej se plača kqr kupna cena . Naknadno plačljivo povračilo Vsota dolžnosti Plačilo z lzza prejšnjih dobav . /.............................. Gotova plačila glasom priložene p.-u. prejemnice . . . / Vsota plačila . . . n, imovina Torej preostane za trafikanta preostanek . . Potrdilo' o oddaji materiala: C. kr. kot odobrujoči urad. Potrdilo o popregledu : Potrdim prejem zgornjih izdelkov : :ant. dnč trafikant. j' ; ; y,‘ '"" ‘št 'X.' ; \ • VW-’ 4>. .' . " -*•%• ■•••• ' : . • . .V-:*' - *!>. x „' . - t _ • • * ■ ■ - i ’ '• * v ■' * - . V ■!; -ri i >, i i. -»ni t ■ i*, ■■■) ■ M - < 'K :X.‘ . •»•ve. vyi '■ ' v:: ' V J J,- , t- .1 -*v . - X . ■ •• > - a ■ / • - < vy\/k v- »- • -h.« ■ ■ : ■ i' X • C .. ' . v-1.., ■: ■vuj • t - J , - r/*V^4 _ ■ • X ' ' J ' -- ‘M . f * ,'> 'f*. - - i ** « « » _ , • V •* , ; , •v ‘ • ’• • . ■ i» v. ■ *• >' - > i« v1 V'“1 /' ■ k I fVi' T-V lr v ... ... "-.C /' ‘i- : : '«Ji' ,v - T ' • 'N ' ' ’.S V .. A - •- 4- V : • V \f t--"1- - - . :■ j .v. yür * . v ' •. ... r • *. • * . - . 1 ‘ V "4* * - •v ‘ . v . , • -f . . / iri-v- -t-y,\x- e Obrazec V k § 59. C. kr. finančno ................................................... Poslovna številka Kolek Prodajno dopustilo domače trafike. upravičen, , . „ .... v je upraYičenai da. ravnajoč se po veljavnih predpisih, v svojih obrtnih prostorih komadoma oddaja svojim gostom smotke, svalčice ter tobak za pušenje v zavojčkih in listih, ki se dobivajo v javnih trafikah okraja. dnč Uradni c. kr. Obrazec VI k §62. C. kr. finančno ................................................'....... Poslovna številka Razširjeno prodajno dopustilo Kolek domače trafike. 2 kroni :.....' V . upravičen, , . v ,. ie TT da, ravnaioc se po veljavnih predpisih, v svojih J upravičena, r j i l ' j obrtnih prostorih svojim gostom razen smotk, svalčic ter tobaka za pušenje v zavojčkih in listih, ki se dobč v javnih trafikah okraja, oddaja komadoma tudi še naslednje smotkovne in sval-čične vrste tarif za domaee-4n inozemske specialitete, in sicer: , dne c. kr. Uradni Slovanska knjižnica 6K M C 29826 91012058745 COBISS e Mestna knjižnica Ljubljana