Dva sanacijska načrta: V TTL in Iskri
»Voda že teče v grlo«
Na svoji zadnji seji je občinski izvršni svet vzel pod drobnogled sanacijska načrta dveh organizacij in sicer Tobačne tovarne TOZD Proizvodnja cigaret in DO Iskra Elektrozve-ze. Sanacijska načrta se po kvaliteti močno razlik-ujeta, kar gre pripisati verjetno pred-vsem odgovornosti tistih, ki so zanje najbolj odgovorni.
Vodilna serija - vodilna izguba
V Tobačni tovarni so sanacijski program za TOZD Proizvodnja cigaret skrbno pri-
Čeprav smo o položaju v TTL že pisali, naj na kratko vendarle povzamemo: trenut-no beležijo v TOZD Proizvodnja 19 milijar-dno izgubo, ki je neposredna posledica ne-pravočasnega (delno tudi neustreznega) re-ševanja vprašanja cen surovin in reproduk-cijskega materiala in cen tobačnih izdelkov. Kot poseben problem se v poslovanju tobač-ne panoge postavlja problematika obratnih sredstev. To je področje, ki je še posebno šibka točka TTL. TTL namreč z masovno proizvodnjo in z malim številom na trgu dobro plasiranih artiklov (F 57 je celo vodil-
Sanatijski načrt v DO Iskra Elektrozveze ne vsebuje vseh tistih elementov, ki bi zagotovil izhod iz trenutno zelo pereče situacije.
praVili. Njegova vsebina je jasna, razumljiva tudi slabšemu poznavalcu tobačne panoge, pa tudi večini delavcev, tudi tistim iz nepo-sredne proizvodnje, ki prav sedaj, ta sedaj pa traja že več mesecev, bijejo bitko s svojo vzdržljivostjo, s svojimi zmožnostmi, zna-njem, disciplino, da bi nastale izgube zmanj-šali kolikor je v njihovi moči in pristojnosti. Rekli smo, da je sanacijski program, ki je sedaj v obravnavi, dober, dejstvo pa je, da je v obravnavi prav zato, da bi bil še boljši. Zato je izvršni svet posredoval 2173 član-skemu delovnemu kolektivu tudi svoje mne-nje in priporočila, kje so še možnosti, da bi se ta kolektiv izvlekel iz sedanjega nič kaj rožnatega položaja.         .,.¦¦'
na cigareta na našem trgu) lahko posluje z minimalnimi obratnimi sredstvi, vendar sa-mo v normalni poslovni situaciji. S tako naravnano organizacijo dela in poslovno po-litiko pa se TTL težko in počasi prilagaja hitrim, še težje pa nenormalnim spremem-bam v pogojih poslovanja.
Program ukrepov v TOZD Proizvodnja cigaret, s katerim naj bi odstranili vzroke za izgube oziroma izgube s sedanjih 19 milijard vsaj zmanjšali na nekaj več kot 14 milijard, predvideva med drugim dnevno proizvodnjo 36.716:000 cigaret. Tolikšna proizvodnja pa zahteva obratovanje vseh strojev in naprav v dveh izmenah in še številne izredne ukrepe. Vsi številni ukrepi, ki jih program navaja, so
realni in dosegljivi le z maksimalno angaži-ranostjo vseh DPO in subjektivnih sil v TOZD Proizvodnja cigaret, pa tudi v delov-ni organizaciji. Znano je namreč, da je v tej proizvodnji 66 odstotkov delovne sile žensk in bo zanje nov delovni režim (med drugim tudi triizmensko delo) pomenil maksimalno obremenitev.
Ob proučevanju vseh teh ukrepov je izvršni svet izpostavil vprašanje, ali so za vse nastale izgube res krive le cene, ali pa šepa tudi organizacija dela in samoupravna orga-niziranost. Vzroke moramo iskati namreč tudi v sebi, ne le v tako imenovanih objek-tivnih okoliščinah. Stanje v TTL je namreč za našo občino še kako pomembno, saj bi bila rast dohodka v občini 22 odstotna, če bi TTL normalno poslovala. Žal pa program krepov, je poudaril IS, ne pokaže, kako ven iz izgub, kako TTL pripeljati na »pozitivno nulo« ob razporeditvi bremena na vso to-bačno panogo oziroma verigo. V programu ukrepov tudi ni zaslediti odnosa ostalih te-meljnih organizacij do tega tozda, saj bi bilo prav, da se tudi med njimi breme razporedi in da vsaj pri vprašanju likvidnosti in zalog sodelujejo vsi. Skratka, kljub dobremu in premišljenemu programu so še »luknje«, ki jih bo treba z intenzivno aktivnostjo vseh neposredno in posredno prizadetih poiskati in zapolniti ter tako zagotoviti in izpeljati ukrepe, ki bodo resnično učinkoviti.
Gašenje požara
Izvršni svet je proučil tudi sanacijski načrt DO Iskra Elektrozveze. Lansko leto sta z izgubo zaključili dve temeljni organizaciji. Ker pa poslovne težave spremljajo celotno delovno organizacijo, je sanacijski načrt iz-delan za celotno DO. Poslovne težave v DO Elektrozveze in izgubi v dveh TOZD so odraz dolgotrajne krize v delovni organiza-ciji in so posledica nemoči hitrega prilagaja-nja na globalne in hitre spremembe v druž-benem, gospodarskem in tehnološkem oko-lju. DO Elektrozveze med svojimi TOZD ni uspela povezati naročil, plana proizvodnje, nabave in financiranja v celoto. Tržna po-nudba programa DO Elektrozveze je nek-
valitetna, veliki so kadrovski probtemi, ki se kažejo v zapiranju v posamezna delovna okolja ter nizkih osebnih dohodkih.
Bistvena težava DO izvira iz preširokega programa, zato skušajo program selekcioni-rati. Že vrsto let spremljajo DO težave zara-di nelikvidnosti, zato so že v osnutek gospo-darskega načrta za let.o 1982 in 1983 vgradi-li načela, s katerimi želijo izboljšati likvi-dnostno stanje. Dosedanja programsko tržna usmeritev delovne organizacije ni za-gotavljala, da bi z doseženim izvozom pokri-vala uvozne potrebe, v srednjeročnem načr-tu so celo predvidevali pomembno poveča-nje deleža uvoza, saj je že doseganje plana proizvodnje temeljilo na zagotovitvi deviz v okviru SOZD Iskra. Zaradi spremenjenih pogojev zagotavljanja deviz so v ukrepih upoštevali, da je proizvodni načrt za leto 1983 v celoti odvisen od uvoznih možnosti. DO ima s samoupravnimi akti podane osno-ve za združevanje sredstev za obratovalne in investicijske namene, vendar zaradi po-manjkanja deviznih in obratovalnih sredstev večinoma to združevanje pomeni gašenje najhujših požarov. Težave se kažejo tudi v neizdelanih pravilnikih in poslovnikih, ki bi urejali združevanje sredstev.
Sanacijski načrt vsebuje tudi izboljšanje organiziranosti organizacije in izboljšave na področju programske usmeritve.
¦Izvršni svet je bil mnenja, da sanacijski načrt ne predvideva nič novega. Samo klav-zula: »prizadevali si bomo...« prav gotovo ni dovolj. Omenjeni sanacijski program je IS zavrnil, kar so pred tem storile že tri TOZD. Potrdil oziroma podprl je reorgani-zacijo Iskre, vendar z zahtevo, da se prej ugotovi vzroke neučinkovite reorganizacije pred tremi leti. Sam sanacijski program pa je nepopoln, premalo konkreten in ne vse-buje vprašanj proizvodnih programov, kar je pri takšnem programu bistveno in najvaž-nejše. Poleg tega so poslovodni in strokovni delavci sanacijski program pripravili mnogo prepozno, kot pravimo - post festum.
NINA LEGAT-ČOŽ