LETO
ŠTEVILKA 94
DECEMBER 1982
LETNA PROGRAMSKA SEJA SOCIALISTIČNE ZVEZE
Poenotiti zbiranje sredstev
»Ker se vsak dan skoraj 4000 naših občanov vozi na delo v druge občina, predvsem v Ljubljano, imamo precej težav na ti-•tlh področjih, ki ae ne financirajo po domicilnem načelu. Pri tem Izstopata predvsem zdravstvo in komunala,« je poudaril v Uvodni razpravi na programski konferenci OK SZDL Vrhnika njen predsednik Tomaž Grom. Taj ugotovitvi so potrdili tudi delegati in hkrati zahtevali naj aa vaaj v ljubljanski regiji čimprej uskladi In poenoti tudi način zbiranja sredstev za krajevne skupnosti.
Ugotovili so še, da v preteklosti nismo uspeli rešiti vprašanja financiranja KS in te že deset let dobivajo enako vsoto denarja, kar sedaj ne zadošča niti za delovanje krajevne samouprave. Zapostavljeno je tudi planiranje v krajevnih skupnostih, saj smo Uspeli izpeljati le priprave in izhodišča za srednjeročne plane, teh izhodišč pa ni nihče niti usklajeval niti upošteval.
Konferenca je ugodno ocenila tudi pripravo na nedavni refe-fendum za samoprispevek, ki bo Omogočil sanacijo oskrbe z Vodo. V to akcijo je bil tako kot v Priprave na volitve pritegnjen najširši krog ljudi, tako da tudi z delr na vodovodu ni težav. Sorazmerno ugodne razmere so tudi
v gospodarstvu, saj je celotni prihodek v primerjavi z lanskim enakim obdobjem porasel za 16,6 odstotka.
»Socialistična zveza je opravila naporno delo. To nas čaka tudi v bodoče. Doseči moramo, da bomo aktivnejši pri konkretnem delu z ljudmi. Fronta kot celotna mora biti v sredini vsakdanjega življenja. Na dnevne rede sej je treba postavljati problematiko, ki se tiče življenja in dela občanov. Samo s takim delom bo socialistična zveza v teh zaostrenih pogojih dela uveljavila svoj vpliv, pridobila na pomembnosti in ugledu. Seveda pa dela socialistične zveze ne moremo meriti po številu sestankov raz-
Dopolnjen statutarni sklep o organiziranosti
Na 7. seji Občinske konference zveze komunistov Vrhnika 24. decembra, so komunisti obravnavali politično varnostne razmere v občini ter sprejeli dopolnitve statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju Občinske organizacije ZKS. Sprejeli so tudi sklep o pristopu k družbenemu dogovoru o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini. Več s seje v januarski številki.
Znanje osnovnošolcev in vojakov na zavidljivi ravni
. V petek, 26. 11.1982, so se ekipe OŠ Ivan Cankar IUV-ja in »tare Vrhnike, ki so bila dopolnjene s po tremi vojaki kasarne kran Cankar, pomerile v poznavanju Kardeljeve razprave Socia-jbem in vojna. Vaa tri ekipe so dobro znanje pokazale že v pred-■tkmovanju, kjer je sodelovalo oaem ekip.
Borba v finalnem delu je bila *elo izenačena tako po znanju iz teoretičnega dela kot v spret-nostnem delu tekmovanja.
Na koncu je zmagala ekipa Osnovne šole Ivan Cankar in V. p. 5312-60A, ki nas je 11. 12. Vstopala na regijskem tekmovanju v Višnji gori. Dekleta in wttje so barve naše občine "Obro zastopali in zmagali v hudi konkurenci.
Lahko pa trdimo, da so »redno lep uspeh dosegli tudi na [epubliškem tekmovanju, ki je pilo v ponedeljek, 20.12.1982 v subljani, saj so dosegli odlično
četrto mesto in tako dokazali, da sodijo v sam vrh. Č ESTITAMO!!!
Vzporedno s tekmovanjem v znanju pa je potekalo tudi tekmovanje za najboljšo kulturno prireditev. Vojaški klub Ivan Cankar pod vodstvom zastavnika Vlada Nikoliča in komisija za kulturo pri OK ZSMS sta pripravila kulturni program, ki je bil ocenjen kot najboljši v Ljubljanski regiji (13 OK ZSMS) in kasneje tudi kot najboljši program v republiki. Ni kaj, lep uspeh Vojaškega kluba in vrhniških mladih kulturnikov!
M K
Pripadniki JLA so svoj dan praznovali na številnih svečanostih. Tako je bilo tudi v obeh naših vojašnicah. Fotografija je s svečanega zbora vojakov in starešin v vojašnici Ivan Cankar
nih forumov. S problemi in nalogami moramo pred občane, v njihove sredine. Nujno je najti razne oblike dela z ljudmi, jih pritegovati k razreševanju problemov, poslušati njih kritiko in predloge, ter potem usmerjati svoje dejavnosti,« je še poudaril predsednik.
Stiki občinskega vodstva s krajevnimi konferencami so bili stalni. Odražali so se v ustaljeni praksi posvetov ali pa z obiski po krajevnih skupnostih. Iz ocene obiskov po KS v mesecu septembru vidimo, da je dejavnost uspešna povsod tam, kjer povezuje delo socialistična zveza z organi KS in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter usklajeno vodijo in razrešujejo problematiko krajanov. Skoraj za vse krajevne organizacije lahko trdimo, da je delo zelo razgibano in da ima socialistična zveza pobudo v svojih rokah. Manjše težave so se v nekaterih krajevnih skupnostih pojavile ob pripravah na nov mandat organov KS. Problem delovanja in organiziranja socialistične zveze je tudi na Vrhniki, kjer je zaradi velikosti KS težje delovati. Terenski odbori socialistične zveze pa so na Vrhniki zatajili. Ta problem bo resen s preobrazbo KS, ki je s svojimi pripravami v polnem teku. Osnovni problem Vrhnike in Borovnice pa je organiziranje samouprave stanovalcev, ki še ni zaživela.
Delegati so se zavzeli tud' za to, da bi čimbolj zaščitili obdelovalno zemljo in da bi ponovno preverili že sprejete zazidalne načrte in tako preprečili neodgovorno krčenje kmetijskih zemljišč. Spomladi ne sme ostati neobdelana niti ped vrhniške zemlje, za kar naj bi med drugim poskrbele tudi krajevne organiz-cije SZDL in pristojni občinski organi.
V preskrbi prihaja do občasnih motenj, ki nervirajo občane. Posebno če ta ni urejena. Potrebna bo stalna pozornost redni preskrbi in vključiti je treba odgovorne organe, da preskrbo dobro organizirajo in zagotovijo enakomerno porazdelitev med potrošnike. Občani razumejo določena občasna pomanjkanja do katerih bo prihajalo tudi v bodoče, ne morejo pa razumeti neodgovornega in neorganiziranega delovanja ob tem, je bilo rečeno na konferenci. Konferenca se je zavzela tudi za aktivnejšo vlogo potrošniških svetov in enakomernejšo delitev dobrin, ki jih primanjkuje. Za novega podpredsednika OK SZDL so izvolili Vladimirja Mejača, saj je dosedanji, Alojz Sivka, prevzel dolžnost v domači KS.
Programskim usmeritvam na rob pa so še dodali, da je treba za vsake tri mesece izdelati konkreten program, kjer bodo opredeljeni roki in nosilci posameznih aktivnostih.
Ustanovljena Je Samoupravna komunalno-cestna skupnost
Na ustanovni seji so delegati potrdili ustanovitev skupnosti, Izvolili svoje vodstvo, kolektivne in izvršilne samoupravne organe skupnosti ter sprejeli statut.
Ugotovljeno je, da je k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne komunalno-cestne skupnosti pristopilo 85% udeležencev uporabnikov, izvajalci pa vsi (Komunalno podjetje Vrhnika, Cestno podjetje, DO za vzdrževanje avto-cest).
Skupščina je potrdila tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za ceste v SR Sloveniji in izvolila delegate za sejo skupščine.
Za predsednika skupščine je bil izvoljen Čedo Vuga, za podpredsednika Košir Anton, predsednika zbora uporabnikov Janez Založnik, predsednika zbora izvajalcev Franc Petkovšek, za namestnico predsednika zbora izvajalcev pa Darja Maček. F. M.
rečno
oljno v letu 1983
SKUPŠČINA OBČINE, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE,
IZVRŠNI SVET, DRUŽBENE ORGANIZACIJE, SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN NAŠ ČASOPIS
Namesto novoletnih voščilnic je Občinska konferenca SZDL Vrhnika namenila 1.000,00 dinarjev v Sklad za gradnjo in opremo Onkološkega inštituta.
Prišel je dedek Mraz
Praznovanje dedka Mraza pa je za otroke prav gotovo najlepši praznik. Nemir pričakovanja je lasten samo njim in njihovi neskončni domišljiji.
Letos so obdaritve s programom že peto leto. Osemnajst delovnih organizacij se je odločilo za obdaritev svojih otrok v Cankarjevem domu na Vrhniki, dedek Mraz pa bo obiskal malčke tudi v osmih krajevnih skupnostih. Program so pripravili: Lutkovna skupina z Vrhnike in štiri dramske in lutkovne skupine vseh treh osnovnih šol. Sredstva pa so namenili, ZKO in delovne
organizacije, ki so prispevale za vsakega otroka 40 dinarjev za ogled predstave. V okviru novoletnega praznovanja so si otroci v WZ ogledali risane filme, na OS Borovnica in OS Log — Dra-gomer predstavo Lutkovnega gledališča »TOBIJA«, na Vrhniki pa gledališko predstavo »SAJ SI VENDAR PUNCA«, s katero je gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice.
UTRINKI Z 11. KONGRESA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE
Po štirih letih zopet skupaj
Po štirih letih smo se ponovno zbrali delegati Zveze socialistične mladine Iz vse Jugoslavije. Prišli smo v Beograd z različnimi pričakovanji, pa vendar z eno željo, da se pogovorimo o skupnih stvareh, da v odkritem dialogu pridemo do zaključkov, katerih uresničevanje bo reševalo probleme mladih, ki se v sedanjem trenutku vedno bolj zaostrujejo.
Delali smo v šestih komisijah. Razpravljalcev je bilo veliko, vsak delegat je hotel stopiti na govorniški oder, pa vendar me je v Komisiji za organizacijski razvoj, idejno-poli-tično graditev in uveljavljanje kadrovske politike, v kateri sem sama sodelovala večina referatov razočarala. Bili so polni frazarjenja, parol, ki si jih lahko zataknemo za uho, saj kaj drugega z njimi pač ne moremo početi. Vsebovali so posledice sedanjega stanja v mladinski organizaciji in v naši družbi, niso pa govorili o vzrokih, poudarjali so pomembnost čisto nepomembnih stvari, kot je na primer evidenca članstva, obsojali so profesionalizem v mladinski organizaciji, niso pa govorili o-tem, kako preseči forumsko delo, kako doseči množičnost mladinske organizacije, ki bo združevala mlade ne glede na idejne razlike in družbeni položaj v borbi za socialistični samoupravni položaj vseh ljudi.
Nasploh se je precej govorilo o to-rumskem delu mladinske organizacije. V črno je zadel delegat, ki je v svojem refereatu poudaril, da je potrebno organizirati mlade v najmanjših enotah. Tako ne bo potrebno govoriti o profesionalizaciji mladih, o predstavnikih mladih, kajti tam, kjer so predstavniki — mladih ni.
Zelo resno smo se delegati lotili družbenoekonomskega položaja mlade generacije, predvsem zaposlovanja in pa stanovanjske problematike. Bili smo si edini, da rast brezposelnosti ni le ekonomsko vprašanje, ampak tudi idejno-poli-tično in razredno vprašanje, zelo pomembno za stabilnost in razvoj naše družbe. Prav tako smo poudarili, reševanje tega problema ni le naloga mladih, ampak naloga celotne družbe; potrebna je naša skupna akcija, v kateri nihče ne bo oproščen odgovornosti.
Odgovornost je bila pogosto tema
diskusantov. Od tega.da je mladinska organizacija odgovorna mladi generaciji, ki podpira njene akcije in politične programe tet veruje vanje, preko idejne, da je odgovornost pri nas »na nivoju rodovne skupnosti, kjer za prekršek posameznika odgovarja celo pleme«, do konkretnih predlogov, kako v naši družbi rešiti to vprašanje. Mladi smo na svojem kongresu
Naša delegatka na Zveznem mladinskem kongresu: Bojana Peric.
napovedali neizprosen boj pojavom birokratizma do sebe samih. Obsodili smo vse oblike oportunizma in karierizma posameznikov v mladinski organizaciji, govorili o individualni odgovornosti mladih funkcionarjev, o preseganju miselnosti o organizaciji za mlade, kajti potrebna nam je organizacija mladih, ki bo trdno stala na svojih pozicijah, ki bo združevala interese mladih. Potrebujemo množično organizacijo in zanjo se je po-trebno^boriti v osnovni organizaciji in ne na občinski konferenci.
Kongres je pokazal, da imamo mladi iz vseh republik enake probleme, vendar pa različna stališča, kako jih reševati. Bolj kot kdaj prej je v sedanjem trenutku potreben dialog, nenehno dogovarjanje in usklajevanje kajti le na ta način bo mladinska organizacija tako kot si jo želimo, frontna organizacija vseh mladih.
V nečem pa smo si bili edini. Bratstvo in enotnost predstavlja edino alternativo obstanka in razvoja naše družbe. Potrebno ga je negovati z vso skrbjo, še posebno danes, ko med nami ni več tople in zanesljive Titove roke.
BOJANA PERIC
2
NAŠ ČASOPIS
DECEMBER 1982
NOVOLETNI POGOVOR Z ANDREJEM VIDOVIČEM, PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE
S skupnimi napori v srečno 1983
Ko govori, je tako miren kot tedaj, ko razmišlja. Le Izraz na obrazu ae mu spreminja, tako kot mu veleva mlael. Že Izraz pa je preudaren, nobene nepremišljene misli. Tudi ko sva ae pogovarjala, je enkrat raja počakal, toda le za komaj zaznavni trenutek, da je uredil misli.
Menda bo to glavna »oznaka« za Andreja Vidoviča, ki je od letošnje pomladi predsednik občinske skupščine. Te funkcije pa ne opravlja profesionalno. Se vedno je najprej delavec v Feno-litu, kjer je že sedemnajst let. Po poklicu je kemik. Šele potem je predsednik občinske skupščine.
Lani je — študiral je ob delu — pridobil naziv inženirja. Energije mu ne zmanjka. Vpisal se je še na drugo stopnjo. Ob delu, študiju pa mu ni zmanjkalo časa za aktivnost v družbenopolitičnem življenju. Doslej je imel že vrsto pomembnih funkcij; tudi predsednik Zbora združenega dela je že bil, član komiteja OK ZKS, predsednik občinskega sindikalnega sveta... in sedaj predsednik občinske skupščine.
Prvo polovico delovnega časa opravita v Fenolftu, drugo na »občini«. Je razlika med enim In drugim delom?
Razlika vsekakor je, še posebno, če delaš v proizvodnji. Tam imaš več dorečenega, so navodila, po katerih se moraš ravnati. »Tera« te proizvodni proces, imaš veliko konkretnejše naloge, ki jih moraš vsak dan realizirati, velikokrat so vezane tudi na kratek rok. Glavna skrb je, da so te naloge realizirane. Delo na »občini« pa je nekoliko drugačno. Posebno še delo predsednika skupščine, ker se teh nalog ne da realizirati v kratkem času, ampak vsaka naloga posega v bistvu že v delovanje sistema, izvršitev teh nalog traja precej časa. Vendar mislim, da velikokrat preveč časa. Če bi se vsi angažirali, ko se pojavi nek predlog, nek dogovor, ko se nekaj sklene, če bi vsak takoj videl svoje delo, svojo nalogo, bi veliko stvari lahko hitreje naredili, kot pa jih sedaj.
Pa je še kaj tistega starega »županstva« v tej funkciji?
še sam ne vem, od kje taka mentaliteta, da občani skoraj vsak dan osebno nekaj pričakujejo cd mene. Kje so vzroki za tako razmišljanje? Mogoče je manjši del vzrokov v tem, kako so .moji predhodniki opravljali to funkcijo. Po drugi strani pa je to
verjetno tudi posledica tega, koliko je bil sistem odločanja v preteklosti razvit. Namreč če hočeš neko zadevo premakniti, če baza ne odloča, je potem odločitev v ožjih krogih, vondar mislim, da taka odločitev ni v pristojnosti predsednika skupščine. Nekatere stvari pa so se odločale le v preozkih krogih v občini. Jaz nisem prišel s takim prepričanjem na to funkcijo. Že preje, ko sem delal v komiteju in sindikatu, sem na odločanje, lahko rečem, bolj idealistično gledal. Vedno sem skušal tako delovati, kot so velevale splošne politične usmeritve. Ne smeš si prisvajati nečesa, do česar ti nihče ne daje pravice. In za vse probleme, glede katerih se obračajo name, pa naj bo posamezniki ali delovne organizacije, poskušam svoj vpliv uveljaviti tako, da se pozanimam v tistih sredinah, kjer morajo določen problem razreševati. Kaj pravzaprav čakajo, kaj so doslej naredili in zakaj so stvari zaostale, kje so problemi, ali stvari niso bile realizirane zaradi nedelavnosti, zaradi podcenjevanja ali pa so naleteli na kak objektiven problem in niso mogli naprej? Jaz skušam s te mrtve točke stvari samo premakniti, vendar še vedno na samoupraven, demokratičen način. Včasih pa se tudi zgodi, da jim za preskok kakega problema le nakažem predlog.
Kaj lahko rečete o delu nove skupščine? Teče delo kontinuirano, delegati so namreč novi, In ali lahko ocenite povezanost delegatov z bazo?
Neka praznina je bila in je Še vedno. Ne smemo ši delati iluzij — niti v preteklosti niti sedaj, v tem začetku — da so zbori SO rešili kakšen problem v občini. Kvečjemu so dali sliko mnenja širšega kroga ljudi, dali so predloge za rešitve, ki so se pozneje razdelali. Mislim, da to še vedno velja, ni posebnega posvetovanja z bazo.
Družbenopolitični zbor zelo malo dela s stališči baze. Ko sem delal še v sindikatu, je predsedstvo obravnavalo gradivo. Nastal je problem, recimo ko se de-
legati, tisti formalni delegati, niso udeleževali naših sej. Ko smo imeli na dnevnem redu na primer ukrep v Komunalnem podjetju ali smo govorili o gospodarjenju, so bili delegati sindikata dokaj medli, in jasno, če so ti medli, potem ne moreš dati trdnega stališča delegatom. Nikdar nisem imel občutka, da imamo mi kot vodstvo sindikata povezavo z delegati v sindikatu. Mislim, da je podobno tudi s predsedstvom SZDL. Na sejo družbenopolitičnega zbora pridejo seznanjeni s stališči samo tisti delegati, ki so člani predsedstva.
Dosti bolje je v zboru krajevnih skupnosti. Toda tu je spet vprašanje, koliko občanov je sodelovalo pri oblikovanju stališč. Predvsem je značilno za ta zbor, da se pripombe ne nanašajo na nek problem, ki je nastal pred
Andrej Vldovlč: z delom In zaupanjem v lastne sile al bomo ustvarili srečno leto 1983
kratkim, pred mesecm, ampak na problem, ki se vleče že nekaj mesecev ali let in se nikakor ne razreši. Mislim, da se že zaradi dolžine trajanja določenega problema večkrat zastopa mnenje širšega kroga svojih krajanov. Medtem ko se pri problemu, ko še vsebina ne tiče njihove KS, so mnenja le pretežno osebna ali samo okrnjene delegacije.
V zboru združenega dela pa je čutiti, da se delegati posvetujejo tudi s strokovnimi službami v svojih delovnih organizacijah?
Skoraj na vsaki seji se vidi, da je še nekdo sodeloval pri oblikovanju stališča delegacije. Najpogosteje se to vidi pri delegatih iz IUV. V zadnjem času tudi iz Kovinarske — vsaj iz razprave o problematiki razvoja kmetijstva v
• MED MLADIMI OD DVAJSETEGA DQ DVAJSETEGA
Kaj nam je prinesel seminar?
V zadnji številki Našega časopisa smo vas obvestili o tem, da naša OK ZSMS pripravlja dvodnevni seminar. Teme so bile aktualne, to sedaj že lahko trdim, saj so mlad« vzpodbudile k aktivnemu spremljanju in sodelovanju na predavanjih.
Osnovnošolci so se v svoji skupini pogovarjali o problemih s katerimi se srečujejo v svojem šolskem okolju. Poudarili so, da se o samoupravljanju na Soli še vedno samo govori, napredka pa ni nobenega, še vedno skoraj povsod vlada podrejeni položaj učenca In nadrejeni položaj učitelja. Seveda nI vse tako črno, kot morda izgleda na prvi pogled, seveda ni vse tako spremenilo, vendar bi si učenci žetef.da bi bil odnos učenec-učitelj še bolj pristen In prijateljski.
Dogovorili pa so se tudi o akcijah, ki jih bodo izvedli učend-mladincl vseh treh osnovnih šol nase občine.
00 ZSMS Iz krajevnih skupnosti so v svoji skupini po uvodnih predavanjih poudarjali predvsem napake, ki se pojavljajo na relaciji mladinska organizacija — krajevna skupnost In mladinska organizacija — občinska konferenca. V čem je glavni problem?
Glavni problem Je v tem, da mladi ne poznajo dovolj možnosti, ki jim jih ponuja organiziranost mladinske organizacije, zato ker mladi, ki že dalj časa delajo v mladinski organizaciji, ne prenašajo dovolj svojin izkušenj na mlajše mladince; tako niso seznanjeni z vsemi možnostmi, ki jih nudi organiziranost v mladinski organizaciji.
Pereče probleme pa so Izpostavili mladi Iz organizacij združenega dela
Mladi se v svoji delovni sredini pogosto srečujejo s problemi:
— slabi odnosi med delovodjem in delavcem, posebno če je to mlad delavec;
— mladi, ki pridejo iz šol, si težko pridobijo zaupanje starejših sodelavcev;
— pojavlja se nezainteresiranost mladih za delovanje v mladinski organizaciji znotraj OZD;
— tudi mladi komunisti v teh sredinah ne delujejo (seveda so tuđ redke Izjeme).
Skupni sklep skupine je b*, da se bomo morali v vseh sredinah zavzemati za zdrava In aktivna mladinska jedra, ki bodo znata prisluhniti specifičnim problemom mladih delavcev in se bodo borila za njihov enakopraven položaj. Le tako bomo v mladinske vrste pritegnili množico mladih, ki bo zagotavljala frontno« In moč naše organizacije.
Kot lahko vidite, smo se mladi pogovarjali konkretno o problemih, ki nas tarejo In poskušali najti rešitve. Z izvedbo bo potrebno ogromno energije, volje In seveda dela, vsega tega pa mladim ne manjka.
MAJA KAJ DAŠ
Ali je nezaposlenost problem ?
V zadnjem času se velikokrat pojavlja vprašanje brezposelnosti; ali je to že problem, ki ga je vredno obravnavati? Ce gledamo le ozko lokalistično, lahko rečemo, da še nI zaskrbljujoče. Tudi v Sloveniji se še ne pojavlja ta problem v takšni širini kot na Kosovu, kjer je rezultat nezaposlenosti 27,3 odstotka. V celotni Jugoslaviji je okoli 800.000 ljudi brezposelnih, od tega več kot polovica mladih. Podatek pa postane še bolj zaskrbljujoč, če vemo, da so to v večini šolani ljudje. Brezposelnost nI le gospodarski problem, kaj kmalu lahko preide v socialni ter tudi politični.
Prav zato mladinska organizacija opozarja celotno družbo na vse to ter skuša doseči reševanje problemov, še predno se pojavijo v hujši obliki.
Tudi mladi na Vrhniki smo se aktivno vključili v razpravo okoli zaposlovanja oziroma nezaposlenosti.
Imeli smo študijsko sejo na to temo, na kateri smo Izoblikovali stališča. Z oblikovanimi stališči smo se udeležili tudi okrogle mize o zaposlovanju, ki jo je pripravil MS ZSMS ljubljanske regije.
Dopolnjena stališča smo poslali vsem predsednikom OO ZSMS, ki so jih na posvetu potrdili.
Naj sedaj na kratko naštejem najpomembnejše točke, ki naj bi bHe tudi osnova za nadaljnjo akcijo.
— Potrebna Je skupna In enotna akcija vseh družbenopolitičnih organizacij v občini. Le tako bomo lahko dosegli konkretne rezultate. Glavno vlogo pa morata prevzeti sindikat In mladim.
— V vsaki sredini je treba izpostaviti vprašanje nadurnega ter pogodbenega dela. Oboje je treba zmanjšati na minimum, v skladu z zakonom o medsebojnih delovnih razmerjih.
— Kadrovski plani, plani izobraževanja ter štipendiranje morajo biti sestavni del planov produkcije, ne pa poseben paket dokumentov.
— Vztrajati je treba na stališču, da Imajo prednost sprejema na nova delovna mesta brezposelni.
— Možnost zaposlovanja je treba iskati v kmetijstvu ter drobnem gospodarstvu.
— Poklicno usmerjanje mora postati praksa ter mesto večjega povezovanja med osnovnimi šolami in organizacijami združenega dela.
To so le najpomembnejša stališča predsedstva OK ZSMS glede zaposlovanja. Podobna sta sprejela tudi sindikat in socialistična zveza. Če jih bomo začeli uresničevati takoj, potem se pri nas ne bo pojavljalo vprašanje, BITI ALI NE BITI ZAPOSLEN. Potem bo lahko res vsak človek (posebno mlad) dobil zaposlitev in tako uresničil eno od osnovnih pravic, ki mu jo daje naš sistem socialističnega samoupravljanja, to pa je, da razpolaga z dohodkom, ki ga ustvari.
A. M.
občini, se to vidi, ko je imel delegat tudi mnenje strokovnih služb. Medtem ko delegati iz ostalih delovnih organizacij, razen včasih iz Lika in Iskre, ne razpolagajo s stališči strokovnih služb. S tem opažamo še nekaj: v precejšnjih težavah so konference delegacij; to se vidi iz udeležbe.
Lahko opredelite najbistvenejše naloge v letu, ki se izteka?
Ne samo da je bil vodovod najpomembnejša .naloga. Še nekaj pomembnega je bilo ob tem. V pripravah na referendum je bilo toliko pomislekov, ki so temeljili na nezaupanju občanov, izraženih je bilo toliko dvomov. Sam odziv na referendum in sam izid referenduma je veliko teh bojazni in predsodkov zrušil, kar nam prav gotovo daje polet in več poguma za akcije, ki se jih v občini lotevamo. No, k sreči bomo ta vodovod zgradili v predvidenem roku. Predvsem uspešen zaključek te akcije nam bo dal veliko moralno oporo tudi za delo za naprej in v bistvu utrdil zaupanje občanov, ki so ga na referendumu izkazali.
Kaj menite o nadaljnjem razvoju In položaju našega gospodarstva? Bo dovolj močno, da se bo razvijalo po začrtanih programih?
Mislim, da bomo morali tudi v občini — pa ne samo za naslednje leto — vse plane naravnati tako, da bi kratkoročno reševali probleme, ki trenutno so, istočasno pa ob vseh omejitvah »graditi« razvoj za vnaprej in del sredstev nameniti ne samo za reševanje trenutne situacije, ampak tudi za pripravo temelja za naslednja leta. K sreči imamo v občini dva močna izvoznika, ki dajeta občinski sliki dokaj ugodno moč — dobro devizno bilanco. Ali se kaže s tem zadovoljiti ali ne? Jaz mislim, da smo lahko zadovoljni, da imamo tako razmerje, istočasno pa moramo ob tem, ko bista ta dva največja izvoznika svoje dosežke še izboljševala, iti v tiste delovne organizacije, ki doslej niso pokazale takih rezultatov. Predvsem glede na to, da se za drugo leto predlaga, da bi bil izvoz večji za 18,7-odstotkov in mislim, da je iluzorno pričakovati, da bodo glavni nosilci izvoza, ki so že letos praktično izkoristili svoje zmogljivosti, lahko v naslednjem
letu še naprej reševali našo zunanjetrgovinsko bilanco z dodatnim povečanjem izvoza. Če bodo ti glavni nosilci povečali svoje rezultate na zunanjem trgu za 5 ali 10-odstotkov, bomo lahko zadovoljni. Ostalo razliko pa morajo pokriti tisti, ki doslej niso bili toliko angažirani v izvozu. Težko pa bodo prodrli tisti, ki so vsa ta leta zanemarjali izvoz.
Pomembna naloga je tudi nadaljnji razvoj kmetijstva. Smo se dobro lotili tega problema?
Normalno je, da tudi Vrhnika sledi usmeritvam, da je treba več narediti na področju pridelovanja hrane. Čeprav je naša občina kot nekatere sorodne občine v podrejenem položaju glede na nekatere druge občine, ki imajo boljše naravne pogoje, lahko tudi mi še bolje razvijemo kmetijstvo. Trenutno imamo malo kmetijskih površin, na katerih bi lahko z minimalnimi vloženimi sredstvi lahko zagotovili večjo proizvodnjo hrane. Ta zemljišča moramo usposabljati na barju ali v hribovskih predelih, kjer so stroški, da dobiš določeno enoto hrane, bistveno večji. Celo za 30 ali 40-odstotkov več sredstev je treba vložiti, da povečaš količino pridelane hrane, kot v občinah, kjer imajo dobra zemljišča.
Dokaj intenzivno smo se lotili naloge, kako realizirati vse tisto, kar smo v planske dokumente zapisali: program Pokojišče, hidro in agro melioracije, na Za-plani naj bi začeli z intenzivno pašo itd.
Programe bomo morali tako zasnovati, da se nam bo fond kmetijskih površin povečeval.
Pred časom tudi nas ni obšlo pomanjkanje nekaterih artiklov. So pričakovanja za leto, ki je pred nami, boljša?
V kolikor se bomo organizirali v občini in v KS, da bomo vplivali na ljudi, da si ne bodo delali zalog, potem bo za vse dovolj teh artiklov; v nasprotnem primeru pa jih bo primanjkovalo. Potrošniško mrzlico je treba omejiti.
Normalno preskrbo v naslednjem letu bo možno zagotoviti samo z dobrim sodelovanjem in z delom potrošniških svetov v KS, po drugi strani pa bo treba zagotoviti, da bodo trgovci in pridelovalci hrane odigrali svojo vlogo.
Tudi sredstev za razne opravila v KS bo najbrž manj?
Mislim, da bi bilo preoptimi-stično pričakovati, da bo več sredstev za delovanje KS. Dodatna sredstva lahko dobimo le iz gospodarstva, ki pa ga ne moremo in ne smemo še dodatno preobremenjevati. Poiskati moramo vse možne načine, da ga še razbremenimo! Mislim, da bomo morali z našim delovanjem v KS le vzpostaviti vzdušje, da ne bodo pričakovali, da bodo plačana volonterska dela, ampak da bo prostovoljnega dela še več! Zavedati se moramo, da bomo v naslednjem obdobju urejali samo najnujnejše stvari. Prav gotovo se bomo morali marsičemu odpovedati. V glavnem bomo morati skrbeti za to, da nam tisto, kar že imamo, ne bo propadlo.
Če bodo materialne možnosti, pa bomo gradili še kaj novega.
Skratka, ne obeta se nam rožnato leto?I Vaše želje občanom!
Preveč pesimistično pa le ne smemo gledati v naslednje leto! Še bolj moramo skrbeti za to, da bo prišla beseda delavcev in krajanov še bolj do izraza, kot doslej. Eden od načrtov, ki jih imamo pri samem delu občinske skupščine, da bomo posvetili več pozornosti — kljub temu, da je to že fraza — da bo skupščina začela tudi preverjati, spremljati realizacijo sprejetih sklepov. Doslej je bila namreč praksa, da smo se vse preveč trudili s samo pripravo sej zborov SO.
Sedaj so delegate še najbolj zainteresirala delegatska vprašanja. Če drugega ne, je vsaj odgovor dobil, pa se je naredilo kaj ali nič. Za vnaprej moramo zagotoviti, da se bo nekaj tudi dogajalo. Delo in pozornost skupščine morata biti usmerjena v realizacijo sklepov. Jasno pa to zahteva več dela strokovnih služb. Združeni, s skupnimi napori, bomo marsikaj uresničili. Predvsem si bomo vsi z delom in zaupanjem v lastne sile ustvarili srečno leto 1983. Skupna volja in hotenje, da prebrodimo nekoliko težjo situacijo, bo nedvomno pomagala, da dosežemo željene, toda realne rezultate.
Vsem želim veliko delovnih uspehov, osebne sreče in mirno leto 1983!
Novo vodstvo
Po zamenjavi predsednika, ki zaradi službene dolžnosti ni mogel opravljati svoje naloge, smo mladinci OO ZSMS Borovnica izvolili novega predsednika in še nekatere člane predsedstva Predsednik je Andrej Drašler.
Na prvem sestanku predsedstva smo ugotovili, da nas čaka težka naloga, ki pa sicer za našo mladinsko organizacijo ni nova: kako vključiti čim večje število mladincev v delo naše osnovne organizacije. Ze vrsto let ugotavljamo, da se po končani osnovni šoli mladi porazgubijo. Mnogi ostanejo aktivni v športnih, kulturnih in drugih organizacijah oziroma društvih, ki jih v Borovnici nI mak). Toda ta dekleta in fantje se mnogokrat premalo zavedajo, da so hkrati, ko delajo v določenih društvih, še vedno člani mladinske organizacije. Jasno je, da se v društva vključujejo zaradi svojega lastnega interesa; toda kot mladinci bi se morali odzvati tudi osnovni organizaciji mladine, organizirati akcije in prireditve v okviru mladinske organizacije, v njih sodelovati, dajati pobude in predloge.
Seveda takega odziva ni mogoče pričakovati čez noč. Naša naloga je, da poskušamo mlade motivirati in prebuditi v njih zavest mladinca.
M. B.
Komisija za kulturo in klubsko dejavnost pri OK ZSMS
Zaradi zelo povezane dejavnosti komisije za kulturo in komisije za klubsko dejavnost smo si pri OK ZSMS Vrhnika odločili, da se bo delo teh dveh komisij povezalo. Pripravili smo tudi skupni program. Osnovni cilj, ki smo si ga zastavili v prihodnjem letu, Je Izpeljava akcije Naš klub 83. Teh akcij se verjetno marsikateri starejši mladinec še spominja iz preteklih let, saj je bHa ta dejavnost v občini precej razvita Želimo, da bi se na tekmovanje Naš klub 83 prijavilo čim več 00 ZSMS iz občine. Te bodo vsak mesec oddajale poročila o svoji dejavnosti—žiriji Naš klub 83, ki bo prej izbrana. Ta žirija bo ocenjevala delo 00 ZSMS in na podlagi tega tud Izbrala najboljšo OO ZSMS. Vse OO pa bodo lahko svoje najbolj uspele akcije (literarni večer, družabni večer, razstava, ples...) prikazovale v okviru prireditve Naša beseda Vse to nam bi pripomoglo tudi k boljšemu pregledu delovanja OO ZSMS v občini. Vendar pa akcija Naš klub 83 ne more uspeti, če se nanjo ne bo prijavilo večje število OO ZSMS, zato vabimo vse, M Jih to zanima da to čimprej sporočijo na OK ZSMS Vrhnika Cankarjev trg 8.
To Je sicer ena izmed osnovnih In stalnih akcij, ki jo komisija za kulturo In kombija za klubsko dejavnost načrtujeta za naslednje leto, vendar pa ni edina.
Med drugim nameravamo izpeljati še problemsko konferenco o kulturi In klubski dejavnosti, ki naj bi pokazala tuđ neke usmeritve za delo vnaprej. Sodelovali bomo pri ustanovitvi Glasbene mladine Slovenije, priredili bomo ogled filma ter razgovor o njem. V sodelovanju z ZKO bomo poskušali organizirati enod-
nevni seminar za mlade, ki jih zanimata kultura in klubska dejavnost Z ZKO bomo sodelovali tuđ pri pripravi programa ob štafeti mladosti. To je samo del akcij, ki so vključene v program dela za naslednje leto. Vsak,ki ga to zanima, se lahko oglasi na OK ZSMS Vrhnlka,kjer bo dobil natančen program dela, lahko pa pride 6.1.1983 ob 17. uri na Isti naslov, ko bo ponovni sestanek komisije za kulturo in klubsko dejavnost.
V. J
KRATKE NOVICE IZ OSNOVNIH ORGANIZACIJ
Mlađ v Blatni Brezovici so na svojem zadnjem sestanku pregledali In oceniti delo v svojem okolju. Njihova ocena je sledeča:
— stanje v KS je slabo (veliko nerešenih problemov nI primerne organizlrančsti),
— želijo si stikov z drugimi OO v naši občini,
— želijo si več obiskov s strani članov predsedstva OK ZSMS,
— pri svojih akcijah pa si želijo več podpore s strani ostalih DPO v KS,
— sodelovanje s 6. konferenco kasarne Ivan Cankar pa si želijo ohraniti in še izboljšati.
Prebudili so se tud mladinci v IUV. Izbrali so novo vodstvo, ker prejšnje ni več delalo. Naredili so si tuđ akcijski program. Vdje pa jim tud ne manjka
Tud na Logu so zamenjali vodstvo. Novi predsednik je Miran Stanovnik, njegova desna roka pa je Marija Rus, ki so Jo izvolili za sekretarko. Veliko uspeha pri delu!
Kaj smo delali na OK ZSMS?
Poleg izpeljave kviza Mladost v pesmi besedi in spretnosti, smo pripravili SS o razvijanju prostovoljnega dela v občini Vrhnika za obdobje 1983—1985 in osnutek dali v ravno razpravo do 1 S. 1.1983. (Upajmo, da so za brigadirje na obzorju lepši dnevi.)
Izpeljali smo tud dve razpravi, In sicer o mladinskem prostovoljnem delu in o problemih glede zaposlovanja Udeležili smo se tud razprav na ti dve temi, ki sta potekali na nivoju republike oziroma regije. Zaključki so podobni oziroma skoraj Isti, kot smo jih mladi sprejeli na nivoju občine. (Mi smo na liniji, ne se nam ne more zgodit').
O materialih za naš kongres pa nismo nič razpravljali. Slabost vodstva OK ZSMS??? Ne, izglede, da se tovarišem na zvezi nI zdelo potrebno,da akcijski program za naslednja štiri letastatut In poročilo ZSMJ obravnava BAZAM! Se bojijo kritike!?
REKLA IN OSTALA ŽIVAI
Analiza in ocena uresničevanja ustavne vloge KS ter predlog za preoblikovanje KS Vrhnika
Razlogi za razmišljanje o temeljitejšem uresničevanju ustavne vloge občanov v naši KS so bili poleg vsakodnevnih izkušeni predvsem dejstvo, da se naša KS v vseh pogledih spreminja in postaja bolj raznovrstna. Število prebivalstva KS Vrhnika se je močno povečalo, saj nas je ob popisu leta 1961 bilo 3-924, leta 1971 že 4861, leta 1981 pa že 6361. Tolikšnoštevilo prebivalcev v Sedanji krajevni skupnosti z velikimi težavami realizira svoje pravice in dolžnosti, predvsem pa težko soodloča o skupnih problemih mesta, organizirali iz ene v več krajevnih skupnosti.
I.
Ustavna vloga KS je, da v njej delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov ter o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na področju urejanja naselja, komunalnih dejavnosti, zdravstvenega varstva, ^roškega varstva, socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kultu-re, zaposlovanja, obveščanja, usklajevanje interesov proizvajalcev in potrošnikov, varstva in izboljšanje človekovega okolja, splošne ljudske obrambe in *užbene samozaščite ter samoupravnega reševanja sporov, ki nastanejo v Mnosih med ljudmi.
Pri oblikovanju KS je nujno strmeti za tem, da se delovnim ljudem in občanom omogoči čim neposredneje odgovarjanje in sporazumevanje o zadovoljevanju svojih in skupnih Interesov in potreb učinkovito uresničevanje in razvijanje samoupravljanja in negovanje humanih medsebojnih odnosov.
Samoupravna organiziranost KS mora biti takšna, da pride do izraza nače-'°, da delovni ljudje in občani odločajo o vseh problemih KS, ki izvirajo iz skupnega življenja in dela v krajevni skupnosti.
Izhajajoč iz družbenih ciljev in vloge KS ter upoštevaje ugotovitve o trenutni jtopnji razvoja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v KS Vrhnika "hko povzamemo nekatere zaključke, ki bi nas lahko usmerjali pri opredelje-^ju nadaljnih nalog.
Lahko rečemo, da niso v celoti izrabljene možnosti, ki jih nudi sedanja organiziranost na področju samoupravnega kakor tudi družbenopolitičnega delo-[janja. Res je, da ni vse odvisno le od organiziranosti, zato je potrebno pogledati vzroke za necelovito izrabo možnosti, ki jih daje sedanja organiziranost. • Vpliv krajanov za uresničevanje osebnih in skupnih interesov je nezadovo-w, odločitve niso v zadostni meri odraz interesov in spoznanj krajanov, ne le paradi organov zunaj KS, temveč tudi zaradi nezadostnega spoštovanja danih Pobud ali sprejetih odločitev v sami krajevni skupnosti.
Premalo usmerjamo aktivnost na konkretne akcije ožjega značaja kot so: dejanje okolice, manjša vzdrževalna dela v hišah in tudi zunaj njih (ulicah), Jfcne oblike množičnih akcij in podobno. Predvsem bi v tem pogledu morale delovati tudi družbenopolitične organizacije.
Ugotoviti moramo, da je še premajhna vloga krajanov pri urejanju skupnih 'Prašanj, zato bo potrebna tudi drugačna samoupravna in poslovna povezanost posameznih dejavnosti z občani kot so trgovina, gostinstvo,- komunala, Ufbanizem in drugih, ki so neposredno povezani z njimi.
Potrebno je stalno usklajevanje osebnih in skupnih interesov in spoznanj za naćrtovanje in uresničevanje akcij v KS in tudi zunaj nje. V tem pogledu so nežnosti še vedno precej odmaknjene od posameznikov. Usklajevanje po-'**a na ravni posameznih organov, izboljšanje takšnega stanja se moramo v Nevni skupnosti vse bolj posluževati zborov občanov in oblik, ki omogočajo ^Posredno odločanje.
S preoblikovanjem sedanje KS v manjše ustvarimo pogoje za večje usklaje-
artje interesov, neposredno odločanje in zadovoljevanje potreb krajanov.
Povezanost združenega dela s krajevno skupnostjo, predvsem pa z interesi Nanov, se je do sedaj pokazala učinkovita pri posameznih akcijah, manj pa [s Postala vsakodnevna praksa in še ni našla v zadostni meri mesta v procesu •amoupravnega odločanja Kaže se potreba po trajnem sodelovanju, po uresničevanju in usklajevanju interesov ter skupnem načrtovanju posameznih ^cij za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev na območju krajevne skup-Jjsti. Ugotavljamo, da bi bilo sodelovanje v manjših KS lažje poglabljati, še p&ebno, ker so dane možnosti glede na zadovoljivo število organizacij zdru-*9nega dela ter glede na njihovo raznolikost.
Na področju organiziranja krajanov v hišni samoupravi oz. v upravljanju s jjanovanjskim prostorom, lahko ugotovimo, da dosedanje oblike: hišni sveti, *ori stanovalcev ter delegacije še vedno niso dovolj učinkovite in se v njih ^°9a stanovalcev le počasi uresničuje. Prav tu se tudi kaže velikost naše krasne skupnosti kot faktor pomanjkljivosti pri nadaljnjem poglabljanju hišne ^ntou prave.
Tudi z delovanjem delegatskega sistema se v naši krajevni skupnosti ne kjoremo pohvaliti. Nasprotno, rekli bi lahko, daje nezadovoljivo. Organi krajane skupnosti in delegacije imajo tudi v sedanjem kot v prejšnjem mandatom obdobju težave s sklepčnostjo. To kaže na to, da so naši rezultati na po-
°čju kadrovanja slabi. Že v postopkih za evidentiranje možnih kandidatov za *aiegate v zbor krajevnih skupnosti in za delegate za skupščino samouprav-
n interesnih skupnosti in za delegate za skupščino samoupravnih interesnih j "Pnosti so bile težave zaradi tega, ker se v tako veliki krajevni skupnosti g*bo poznamo. Težave ne bi bile tolikšne, če bi se med seboj bolje poznali. , "en od pogojev za boljše medsebojno poznavanje so tudi številčno manjše *ajevne skupnosti.
Ta kritična in samokritična gledanja na stanje samoupravnih odnosov in problemov so bila predmet razprav na mnogih sejah organov in organizacij v naši krajevni skupnosti. V razpravah o teh vprašanjih so mnogi dosedanji razpravljala predlagali, da bi za boljše samoupravno delovanje, za boljše reševanje osebnih in skupnih problemov krajanov v našem mestu namesto ene ustanovili več krajevnih skupnosti.
III.
Glede na število prebivalcev in glede na vrsto možnosti, ki omogočajo celovito reševanje vrste osebnih in skupnih interesov se še sama od sebe nakazuje nujnost preoblikovanja naše krajevne skupnosti.
Dosedanje oblike organiziranja v okviru volilnih enot in zborov občanov po posameznih območjih, ki so v preteklosti na nek način predstavljale ne sicer obliko samoupravne organiziranosti, pa vendar možnost delovanja, predvsem družbenopolitičnih orgaizacij na manjšem področju kot je KS, so se izkazale za zelo pozitivne. V krajevni skupnosti in njenih organih in družbenopolitičnih organizacijah smo doslej imeli številne in tehtne razprave o preoblikovanju sedanje krajevne skupnosti. V teh razpravah smo se mnogo ukvarjali tudi o mejah in o številu novih KS. Ostali smo pri oceni, da bi bilo najbolje, da bi se or-. ganizirali v tri krajevne skupnosti in ta predlog sedaj dajemo v razpravo.
1. Krajevna skupnost »CENTER« (delovno ime), ki naj bi obsegala območje znotraj meje, ki poteka:
Od mostu na Ljubljanici »enajsta šola« po Cankarjevem trgu do Stare ceste, po kateri poteka do Turšiča, nato pa Voljčevi cesti proti žagi preko do gostilne Caserman do bivšega doma počitka, nato po Tržaški cesti do tovarne IUV, od tam po Hribskem potoku do Ljubljanice, po kateri poteka do mosta »enajsta šola«.
Navedeno območje obsega 8 popisnih okolišev s 3.017 prebivalci.
2. Krajevna skupnost »KOLODVOR« (delovno ime), ki naj bi obsegala območje znotraj meje, ki poteka:
po cesti Cankarjev trg, nato po Stari cesti do hišne št. 22, nato po poti na Trojico do Robove ceste ob meji vojašnice in Stare Vrhnike do železniške proge po Trojici in Ljubljanici do mosta »enajsta šola«
Navedeno območje obsega 4 popisne okoliše s 1.339 prebivalci.
3. Krajevna skupnost »VAS« (delovno ime) obsega območje znotraj meje, ki poteka:
od Robove ceste pri kasarni mimo Trojice po poti do Stare ceste, hišna številka 22, nato po Stari cesti do Turšiča, Voljčevi cesti proti žagi preko do gostilne Caserman proti bivšemu domu upokojencev po Tržaški cesti do tovarne IUV po Hribskem potoku do Ljubljanice proti izviru in po katasterski meji Verd proti »Pavkarju« do občinske meje Logatec in krajevne skupnosti Zaplana ter Stare Vrhnike do meje proti vojašnici na Trojici.
Navedeno območje obsega 6 popisnih okolišev s 1.971 prebivalci.
Pri določanju mej bodočih krajevnih skupnosti je potrebno upoštevati meje sedanjih popisnih okolišev, ker so le-ti določeni s posebnim zveznim predpisom in bi njihovo spreminjanje zahtevalo poseben dolgotrajni postopek.
Po številu prebivalcev so bodoče krajevne skupnosti različno velike, vendar je upoštevati dejstvo, da se prebivalstvo v krajevni skupnosti »CENTER« glede na urbanistične omejitve ne bo bistveno povečalo. Krajevni skupnosti »KOLODVOR« in »VAS« pa imata vse možnosti nadaljnjega porasta prebivalstva zaradi že načrtovane stanovanjske gradnje.
Kor bo imelo mesto Vrhnika še vedno določena skupne interese, ki jih bo potrebno tudi bodoče reševati skupno, je ena izmed možnih oblik delovanja organiziranje skupnosti krajevnih skupnosti, v okviru katere se bi poleg razreševanja skupnih problemov opravljale tudi določene naloge za vse krajevne' skupnosti. To vprašanje bo potrebno opredeliti v statutih krajevnih skupnosti.
IV.
Vprašanje zagotavljanja finančnih sredstev za pokrivanje potreb naše krajevne skupnosti je že vrsto let izredno aktualno. Zelja in tudi realnih potreb je veliko, finančnih sredstev pa malo. Dosedanje zagotavljanje sredstev iz proračuna, zlasti pa tako imenovana »glavarina« (300 din prispevka delovnih organizacij na zaposlenega) ze zdavnaj ne pokriva vseh potreb. Brez sodelovanja občanov z delom in finančnimi sredstvi že doslej ne bi bili mogli reševati toliko kot smo. Tudi prispevek delovnih organizacij za reševanje skupnih problemov (npr. sedaj nazadnje prispevek za ureditev pokopališča) je bil zelo potreben in se v njem vidi razumevanje za reševanje skupnih problemov.
Zavedati pa se moramo, da sama sprememba števila krajevnih skupnosti v našem mestu ne bo prinesla več finančnih sredstev, pa bo dala realnejšo možnost za iskanje drugih virov financiranja (konkretnejši in realnejši načrti) in možnost racionalnejše uporabe zbranih sredstev kakor tudi za večje oplemenitenje zbranih sredstev s sredstvi in delom krajanov.
Ko razmišljamo o potrebah v KS in problemih financiranja, moramo že sedaj jasno povedati in se zavzemati za solidarno reševanje problemov na območju celega mesta. To bo nujno tako zaradi reševanja tistih vprašanj, ki so skupnega pomena za prebivalce celega mesta, kot zaradi različne stopnje komunalne opremljenosti posameznih delov mesta ali ulic.
Za normalno delovanje bodočih krajevnih skupnosti je potrebno zagotoviti ustrezne materialne in prostorske pogoje za delovanje samoupravnih organov, teles, delegacij ter družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti ter zagotoviti normalno financiranje.
Soglasje k cenam komunalnih storitev
.Povečani stroški električne energije, goriv, maziv ter reprodukcijskega ma-Jopravljalcu komunalnih naprav povzročajo čedalje slabši ekonomski m*ž»J tako, da tudi osnovnih programov vzdrževanja (vodovod, kanalizacija, v°* smeti, urejanje pokopališča) ni več mogoče izvajati.
k)Maradi omenJenin razlogov je skupščina Komunalno-cestne skupnosti dala ™asje za nove cene naslednjih storitev:
Vzdrževanje vodovoda in kanalizacije (izračun na m3 porabljene vode: din/m3)
Vodarina
Enostavna reprodukcija Razširjena reprodukcija
kanalščina
Enostavna reprodukcija Razširjena reprodukcija
'Ova cena
St
ara cena
Gospod. 9,15 1,60	Donit 9,35 1,65	Industrija 11,75 2,05	15% 85%
10,75	11,00	13,80	
1,65 2,10	1,80 2,20	2,25 2,75	45% 55%
,3,75	4,00 W w	5,00	
14,50	15,00	18,80diiVm3	
12,00	12,00	15,3Sdin/m3	
v povprečju se cene s 1. 1. 1983 povišajo za 23,3%.
Odvoz smeti in urejanje centralnega smetišča
^tara cena 0,95 din/m3 stanovanjske površine "ova cena 1,20 din/m3 stanovanjske površine
oleg cene je Komunalnemu podjetju Vrhnika skupščina predlagala, da na ^.Področju poišče notranje rezerve v produktivnosti in v kvadraturi stano-Jskih površin iz zadnjega popisa (točkovanje vrednosti stanovanj).
dejanje in vzdrževanje pokopališča na Vrhniki
k e'javna cena (1.4.1982) za letno najemnino groba je 134,70din/m3, spre-ra nova cena pa je 231,70diivm3. V-..
c'javnost novih cen komunalnih storitev je predvidena s 1. 1. 1983.
Hl^ne potrdi nadalje dvodomni delavski svet Komunalnega podjetja * (uporabniki in izvajalci) in nazadnje SIS za cene v občini Vrhnika
Vrh-
OBČINSKA KONFERENCA SZDL VRHNIKA
Žirija za podeljevanje priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda
razpisuje za leto 1983 Srebrna priznanja Osvobodilne fronte
Priznanje OF je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe zlasti pri:
— uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh,
— uveljavljanji, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil,
— uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega dela in življenja ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvija- ' nju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti.
Predlog za srebrna priznanja OF naj predlagatelji (družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela, društva-in drugi družbeni dejavniki) pošljejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8, najkasneje do 15. marca 1983. Vse obveščamo, da je to edini objavljeni razpis in jih o razpisu ne bomo še posebej obveščali.
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF PRI OK SZDL VRHNIKA
Ob proučevanju možnosti za zagotovitev prostorov bodočim KS je ugotovljeno, da bi pisarno ter manjšo sejno sobo za krajevno skupnost Kolodvor zagotovili v Črnem orlu, ker se je LIKO preselil v nove prostore. Krajevna skupnost Center bi imela svoje prostore v sedanjih prostorih KS Vrhnika. Nekoliko večji problem je z zagotovitvijo prostorov za KS Vas. Po vsestranski analizi možnosti za zagotovitev prostora KS Vas se ponuja rešitev v tem, da bi KS Vas lahko imela prostor v sedanjih prostorih ObO ZZB Vrhnika pod pogojem, da bi se organizacija ZZB preselila v prostore, ki jih sedaj uporablja Zveza rezervnih vojaških starešin, ZRVS pa bi se preselila v pisarno v Črnem orlu.
Prednost take rešitve je dvojna: KS Vas bi lahko za večje sestanke uporabljala sejno sobo in dvorano Doma KS, ZZB bi bila v stavbi na Cankarjevem trgu 8 skupaj z vsemi ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, ZRVS pa bi bila v stavbi skupaj z Občinskim štabom TO ter občinskim oddelkom za ljudsko obrambo. Poleg te prednosti bi uporabniki stavbe v Črnem orlu lahko skupaj uporabljali sejno sobo, ki bi jo tam pridobili.
Za uspešno delo krajevnih skupnosti bo potrebno vložiti veliko truda in prostovoljnega dela krajanov. Ena glavnih nalog bo, da krog družbeno aktivnih krajanov čimbolj razširimo ter da se tako organiziramo, da bo postopno možna deprofesionalizacija nekaterih nalog v krajevni skupnosti, ki jih sedaj opravljajo profesionalci.
Sedaj sta na krajevni skupnosti polno zaposlena tajnik in administratorka, poleg tega pa po pogodbi opravljajo posamezno delo za potrebe krajevne skupnosti referent za SLO, računovodja in snažilka. Glede na povečan obseg dela v bodočih treh krajevnih skupnostih predvidevamo, da bi bilo potrebno zaposliti dodatno administrativno moč. Ravno tako bi bilo potrebno za 4 ure zaposliti referenta za SLO, kateri bi se ukvarjal z vprašanji organiziranosti civilne zaščite, narodne zaščite, stalnem dopolnjevanju obrambnih načrtov ter sproti ažurirat kadrovske evidence.
Ob zaposlitvi delavca za računovodska dela in referenta za SLO bi odpravili vsa pogodbena dela, kar bi pomenilo, da se stroški bistveno ne bi povečali. Delno se bodo povečali stroški na račun vzdrževanja dveh novih prostorov ter delovanja delegatskega sistema ter krajevne samouprave.
Vrhnika, december 1982
Odbor za koordinacijo aktivnosti ob pripravah na prostorsko preobrazbo KS Vrhnika
V prihodnji številki bomo objavili grafični prikaz bodočih krajevnih skupnosti.
Akcijski program družbenopolitične aktivnosti
za preobrazbo krajevne skupnosti Vrhnika
Uresničevanju samoupravnega položaja in vloge delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti smo na Vrhniki v zadnjih letih skupaj z organi krajevne skupndsti, družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti z organizacijami Zveze komunistov, namenjali posebno skrb in v zvezi s tem vodili nekatere konkretne družbenopolitične aktivnosti. Tudi v občinskem merilu je temu vprašanju namenjeno precej pozornosti, tako da je ta naloga evidentirana tudi v občinskih programih.
Že smo resno razmišljati o razpisu referenduma, pa smo od tega odstopili. Ob obisku delovne skupine CK v naši KS smo se ponovno dogovorili, da v akcijo za prostorsko preobrazbo KS gremo. To smo nameravali storiti po izvedbi referenduma za krajevni samoprispevek, vendar tako, da bi tudi preobrazbo naredili še pred volitvami. Neuspešen izid referenduma za krajevni samoprispevek nas je precej razočaral. Kljub temu so priprave za volitve potekale tako, kot da bo do volitev preobrazba izvedena. Novembra 1981 pa je svet krajevne skupnosti podal predlog, da naj bi akcijo za prostorsko preobrazbo organizirali po volitvah.
Ne glede na to, da prostorske preobrazbe še nismo naredili, lahko ocenimo, da delo ki je bilo v zvezi s tem opravljeno, ni bilo zaman. V razpravah smo prišli do raznih argumentov za takšno ali drugačno število krajevnih skupnosti v našem mestu, evidentiranih imamo lepo število kandidatov za delegacije in organe bodočih krajevnih skupnosti in tudi gradiva imamo žs precej pripravljenega. Vse to bomo pri nadaljnji aktivnosti lahko s pridom uporabili, le naloge moramo čimkonkretneje opredeliti, določiti nosilce in roke za izvedbo.
Predsedstvo KK SZDL, ki je nosilec družbenopolitične aktivnosti, je na svoji seji dne 4.10.1982 ponovno proučilo aktivnost v preteklih letih, proučilo dosedanja stališča vseh organov in organizacij, ki so o preobrazbi KS razpravljali in se po obširni razpravi odločilo, da aktivnost spodbudi tako, da se akcija do konca izpelje. V ta namen načrtuje naslednje naloge in njihove nosilce:
1. Ustanovitev akcijskega odbora, ki naj celovito oceni dosedanje gradivo in pripombe iz dosedanjih razprav, oceni pogoje za preoblikovanje KS, poda predloge za dopolnitev gradiva in koordinira celotno družbeno-polltično aktivnost do popolne realizacije naloge. O svojem delu poroča predsedstvu KK SZDL.
člani odbora si naloge iz tega programa podrobneje razdelijo in načrtujejo tudi druga opravila ter po potrebi temu predsedstvu ali svetu krajevne skupnosti predlagajo ustanovitev komisij za izvršitev konkretnih nalog.
2. Izdelava oz. dopolnitev analize stanja in ocene pogojev predloga za prostorsko preobrazbo krajevne skupnosti.
Nosilec: Akcijski odbor Rok: 20. 10. 1982
3. Proučitev prostorskih pogojev za delovanje samoupravnih organov, teles, delegacij in DPO v KS z oceno stroškov, upoštevajoč stroške delovne skupnosti.
Nosilec: Akcijski odbor Rok: 25. 11. 1982
4. Obravnava gradiva iz 2. in 3. točke na predsedstvu KK SZDL Nosilec: predsedstvo KK SZDL
Rok: 1. 12. 1982
5. Obravnava analize na svetu in skupščini KS, njeno sprejetje in sklic zborov občanov za javno obravnavo.
Nosilec: Svet KS
Rok: Svet 2. 12. 1982, skupščina KS 25. 12. 1982
6. Imenovati iniciativne odbore za ustanovitev novih KS. Nosilec: Predsedstvo KK SZDL
Rok: 25. 12. 1982.
7. Izvedba javne obravnave o predlogu prostorske preobrazbe in o osnutkih statutov KS na zborih občanov.
Nosilec: Svet KS in predsedstvo KK SZDL Rok: 31. 1. 1983
8. Sprejem zaključne ocene o poteku javne obravnave Nosilec: Predsedstvo KK SZDL
Rok: 10. 2. 1983
9. Priprava gradiva za skupščino KS o razpisu referenduma Nosilec: Svet KS
Rok: 21. 2. 1983
10. Sprejem sklepa o razpisu referenduma in njegova objava. Nosilec: Svet in skupščina KS
Rok: 28. 2. 1983
11. Priprava referenduma (volilno gradivo, glasovalni listki, volilni imenik, vabila, volilni odbori in prostori, inštruktaža odborov):
Nosilec: volilna komisija
Rok: po posebnem programu volilne komisije (pred referendumom)
12. Izvedba referenduma: v nedeljo, 27. 3.1983. Nosilec: volilna komisija
PREDSEDSTVO KK SZDL VRHNIKA
4
NAŠ ČASOPIS
NOVEMBER 198
Kako naprej s kmetijstvom
Razdrobljenost kmetijskih zemljišč ni problem našega časa, pač pa izvira iz zakonov Avstroogrske. Situacije tudi z današnjo zakonodajo nismo nič bistveno izboljšali in današnja zakonodaja še ne pospešuje združevanja zemljišč, ga omogoča. Kmetijska zemljišča prvotno niso bila razdrobljena, kar v knjižici ob 70-letnici zadružništva in mlekarstva na Vrhniki navaja Franc Furlan: »Površina verske zemlje je bila prvotno razdeljena na okoli 36 gruntov. Menda je bil v vasi v začetku samo en grunt, ki je imel celo zemljo. Druga zemlja je bila razdeljena na polgrunte ali polzemlje, maselce in podruštva. Prvotna površina gozdov, travnikov In njiv enega polgrunta je obsegala okoli 50 ha. Po-društvo pa je imelo od 18—20 ha gozdne površine in nekaj barjanskega sveta.
Ob zgraditvi južne železnice je začel les dobivati vrednost — in od takrat se spomnijo ljudje prvih posredovalcev, ki so vas najprej moralno nato pa še materialno uničili. Propadlo je 18 gruntov, polovica vasi pa gotovo ni propadla brez gorja in solza. Posvetna oblast, kakor tudi cerkvena, je s svojim sistemom sama pripomogla k uničenju kmečkega grunta.«
To je samo drobec opisa propadanja trdne kmetijske proizvodnje v eni izmed naših vasi. Podobno se je dogajalo vsepovsod. Tega še danes nismo popravili in smo s tem propadanjem kvečjemu nadaljevali, samo še v slabši obliki, s trajnim odvzemom kmetijskega zemljišča — (urbanizacija). V 30 letih nam je uspelo pozidati najboljša zemljišča in danes zahtevamo hrano za povečano število prebivalcev.
Problem torej ni enostaven, je pa rešljiv. Ker je povečanje kmetijske proizvodnje nujno, bomo morali tudi zemljišča, ki so bila sedaj manj vredna, usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Najti bomo morali sredstva, da bomo izvršili agro in hidro melioracije ter tudi sredstva za nepovratna vlaganja v osnovna sredstva (hlevi) posameznih perspektivnih kmetij. Ni več čas, da bi prepuščali odločanje posameznim kmetijskim proizvajalcem in lastnikom kmetijskih zemljišč, koliko in kaj bodo na svojih površinah proizvajali, pač pa je potrebno načrtno vložiti sredstva v zemljišča, objekte in osnovno čredo po sprejetem programu, kar je potrebno tudi strokovno spremljati. Tako bo naročeno proizvodnjo dobil že v naprej poznan kupec. Ta kupec je danes poznan, to je Ljubljana s svojo bližnjo okolico, torej ljubljanska regija ki je spoznala, da po stari poti ni več moč priti do hrane, ker je ta pot zelo nezanesljiva. Kupec želi in hoče vlagati sredstva v naročeno proizvodnjo in to naročeno proizvodnjo želi tudi odkupiti v skladu z že v naprej določenim razmerjem cen glede na reprodukcijski material.
Naročena proizvodnja kupca — Ljubljanske regije — pomeni le lastno kmetijsko proizvodnjo v okviru družbenega posestva ali pa družbeno organizirano proizvodnjo v okviru Kmetijske zadruge, ki je organizator proizvodnje za določenega kupca in ki je tudi soinvestitor v predvidenih vlaganjih v zemljišča, zgradbe in osnovno čredo.
Na predvidenih melioracijah, katere smo že zadnjič našteli, se bodo do podrobnosti izdelali programi, vendar ne le za hidromelioracije, temveč do podrobnosti tudi program agromelioracijskih ukrepov, setveni programi, program povečanja hlevskih kapacitet, program povečanja osnovne črede. Vsi lastniki zemljišč, kjer bodo izsuševalci, bodo Imeli možnost, da se v predlagane programe vključijo in da v skladu s programom tudi proizvajajo. Nikakor ne bomo mogli dopustiti, da bi posamezni lastniki zemljišč še v naprej vztrajali na trditvi, češ da je to zemljišče »moje in da lahko na njem pridelujem, kar hočem«. Nedopustno je tudi stališče, da se površine ms izkoriščajo dovolj intenzivno z ugotovitvijo, da lastnik zemljišča za sebe že dovolj pridela. Tuji strokovnjaki (Japonci) so ugotovili, da v Jugoslaviji lahko pridelamo hrane za 100 milijonov ljudi, ne pa da imamo težave pri zagotavljanju hrane za današnjih 22 milijonov.
Zadnji pogovori tudi na Zemljiški skupnosti in v KZ so pokazali, da Imamo v naši občini kar precej, sicer danes slabših, zemljišč, ki bi jih lahko intenzivneje obdelovali. Oglejmo si jih malo bolj podrobno:
1. Podlipska dolina: prvotni program je predvideval in tudi pogodba se glasi za 325 ha zemljišč. Novejši pogovori pa kažejo, da je tega precej več. Nikakor ne moremo dopustiti, da bi se področje med sedanjimi kasarnami in Trojico v celoti namenilo za stanovanjsko izgradnjo. Menimo, da bi morala stanovanjska izgradnja dobiti drugo površino, ki je dosti bolj pogrešljiva za kmetijstvo. V skladu s temi stališči KZ in KZS vztrajata, da se prvotna površina predlagane melioracije v Podlipski dolini poveča za zgoraj omenjena zemljišča.
Na teh zemljiščih se predvideva proizvodnja travinja, koruze, žita in mogoče soje, v kolikor bi se to izkazalo za uspešno.
2. Dragomer-Lukovica: melioracija na tem področju bo zajela približno 80 ha zemljišč, od tega bo najmanj 50 ha namenjenih za proizvodnjo koruze in žit za prašičerejo.
To je v skladu s srednjeročnim programom KZ Vrhnika o proizvodnji 2000 kom. prašičev letno v proizvodnem sodelovanju KZ Vrhnika — proizvajalec KZ Vrhnika bo poleg investicij v zemljišča investirala tudi v objekte in osnovno čredo.
3. Blatna Brezovica: prvotno smo računali v BI. Brezovici z urejanjem zemljišč na površini 100 ha ob Ljubljanici, vendar pa so se pogledi na ta zemljišča v zadnjem času bistveno spremenila in smo danes evidentirali zemljišča za melioracijo od Ljubljanice med obema gričema (BI. Brezovica, Sinja gorica) do'avto ceste, kar bo verjetno predstavljalo precej več površine. Te površine občasno poplavi Ljubljanica, predvsem na področju med obema gričema — med BI. Brezovico in Sinjo gorico. Površine ob Ljubljanici bodo prvenstveno namenjene proizvodnji žita, koruze in trav, površine med obema vasema predvsem koruzi, ker je to kultura, ki prenese nekaj dni vode, površine
bliže avtocesti pa so zopet primerne za trave, koruzo, žita, oljno repico-graščico itd.
4. Bistra: KZ Vrhnika je z Ljubljanskimi mlekarnami, TOZD Posestva, sklenila pogodbo o dolgoročnem (25-letnem) najemu zemljišč v Bistri, na površini 185 ha. Na teh se predvideva 110 ha za potrebe živinoreje: proizvodnja trav, koruze, določenih vrst žita itd.
30 ha za plantažni nasad borovnic,
40—50 ha za vrtičkarje, skupaj s proizvodnjo zdravilnih zelišč. S tem bi dosegli več ciljev:
a) proizvodnja krme v kolobarju bi se močno povečala in s tem bi se povečala tržna proizvodnja mleka in mesa;
b) proizvodnja borovnic je zanimiva zato, ker so pri nas na barju edinstveni pogoji za to vrsto jagodič-ja, kar je obenem zelo perspektivni artikel za izvoz v Avstrijo, Nemčijo in Švico;
c) zdravilna zelišča (baldrijan) — nadomestilo za do sedaj uvoženega — je uspešna zdravilna rastlina na tem področju in da tudi lepe finančne rezultate;
d) veliko povpraševanje vrtičkar-jev bi dopolnilo izkoriščanje teh zemljišč in hkrati omogočilo proizvodnjo zdravilnih zemljišč, ki bi bilo za vsakega vrtičkarja obvezno, da 1,3 površine zasadijo z zdravilnimi zelišči (kolobar).
Ker je naša družba sedaj spoznala nujnost povečanja kmetijske proizvodnje in je to spoznala tudi Ljubljana s širšo družbeno okolico, da je čas, da izkoristimo pripravljenost ljubljanske regije za investicije v osnovno kmetijsko dejavnost, to so melioracije, komasacije, agrokoma-sacije, investicije v nova stojišča, investicije v dodatno osnovno čredo. Zato je potrebno ta moment izkoristiti, pripraviti ustrezne programe in posameznim perspektivnim kmetijam omogočiti povečanje tržne kmetijske proizvodnje.
Direktor: inž. A.ŠTULAR
Delavcem vse informacije
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Je že leta 1981 razpravljalo o medsebojnem obveščanju v Zvezi sindikatov Slovenije. V skladu s potrebami po rednem, pravočasnem, objektivnem in smotrnem obveščanju o pojavih, težnjah in vprašanjih širšega družbenega pomena je zato sprejelo tudi »Stališča o medsebojnem obveščanju v Zvezi sindikatov Slovenije«. Delavcem je treba zagotoviti vse informacije, ki vplivajo na njihov družbenoekonomski in splošni položaj v Organizacijah združenega dela in v družbi tako, da bo obveščanje postalo dejavnik celovitejšega samoupravljanja. Zato so informacije o delu delegacij za družbenopolitične organizacije in SIS prav tako pomembne kot tiste, ki so podlaga za odločanje o poslovanju in samoupravljanju v organizacijah združenega dela.
Obveščanje v združenem delu in v družbi nasploh je torej nedeljiva sestavina samoupravljanja in nujni pogoj kvalificiranega samoupravnega odločanja. Nosilci obveščanja so osnovne organizacije, izvršni odbori osnovnih organizacij in člani Zveze sindikatov Slovenije. Redno, resnično, pravočasno, popolno in razumljivo obveščanje pa lahko zagotavljajo samo ustrezno usposobljeni delavci. Prav zato si Zveza sindikatov Slovenije prizadeva za usposabljanje in izobraževanje le-teh. Ena izmed oblik izmenjave izkušenj na področju informiranja je tokrat že peto po vrsti »Srečanje slovenskih organizatorjev obveščanja«, iz delovnih organizacij in občinskih sindikalnih •svetov.
Na začetku srečanja nam je spregovoril predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Marjan Orožen. Spregovoril je o vlogi internih glasil v organizacijah združenega dela, poudaril, da so informacije v časih, v kakršnih smo, še toliko bolj pomembna in potrebne. Opozoril je na težak gospoda-ski položaj v naši državi in na razmere v svetu.
V popoldanskem delu je Pavle Vrhovec, član republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, najprej ugotovil, da informiranje oziroma obveščanje še nima tiste vloge, ki ji gre. Pravilna in pravočasna obveščenost je tudi najboljša preventiva pred neljubimi dogodki. Seveda pa v tem informiranju oziroma obveščanju ni vsa odgovornost samo na Zvezi sindikatov. Enakopravno vlogo pri obveščanju morajo imeti tudi druge družbenopolitične organizacije.
V drugem delu tega dneva so nas posamezni informatorji seznanili s svojimi uspehi in težavami iz sredin, v katerih delujejo. Tako Je informator iz Ptuja na primer opozoril na pobratena mesta in vse informacije iz teh mest. V Trbovljah menijo, da so »tovarniška glasila« vse preveč formalna, omenjajo poslov, rezultate, številke, vse premalo pa so »Življenjska«. In-, formator iz Kranja je na tem srečanju povedal mnenje, naj bi se INDOK centri vključevali v celotno obliko
obveščanja. Ugotavljajo, da osnovne organizacije v posameznih primerih vse premalo poznajo stališča občinskega ali republiškega sindikata. Predsednik OO ZS išče pomoč na občinskem sindikatu šele takrat, ko je kakšna zadeva že »zavrela« in ne že takrat, ko se šele »kuha«. Omenil je tudi velika finančna sredstva v zvezi z izdajanjem glasil. Prekiniti bi morali z miselnostjo, da je glasilo edina oblika obveščanja in zato usposabljati ljudi tudi za druge oblike obveščanja. Na Jesenicah menijo, da velikokrat prihaja do podvajanja in preobsežnosti informacij. Prav tako pa ne bi smelo biti »kampanjskih« akcij pri obveščanju.
V Murski Soboti ugotavljajo, da ljudje sami od sebe ne iščejo informacij. Iz Trebenj so opozorili na problem manj razvitih občin, v občini Ljubljana-Šiška pa menijo, da stabilizacija v I. fazi ne bi smela okrniti vseh oblik obveščanja...
Naslednji dan smo poslušali zaključke obeh razprav iz prejšnjega dne, kajti udeleženci srečanja smo se razdelili na dve skupini: iz delovnih organizacij in iz občinskih sindikalnih svetov. Prva skupina je med drugim ugotovila, da informiranje prevečkrat temelji samo na oglasih; poslovodni organi informiranju in obveščanju ne posvečajo zadosti pozornosti. Problem je, kako reševati informiranje v TOZD, ki so povezani s OZD oziroma SOZD, kako informirati delavce na začasnem delu v tujini, delavce iz drugih republik. Večjo pozornost bi morali nameniti regijskemu in panožnemu izobraževanju novinarjev in sindikalnih aktivistov.
Druga skupina pa je ugotovila, da se pri informiranju srečujemo s kadrovskimi in organizacijskimi težavami, s pragmatičnim pristopom. Treba bi se bilo posluževati bolj racionalnejših oblik obveščanja; medsebojno obveščanje med družbenopolitičnimi organizacijami šepa; tu posebej še ni uveljavljena vloga SZDL; nosilci obveščanja se med seboj pokrivajo. Pogovarjali pa smo se tudi o aktualnostih Rdečih in Ze lenih informacij ter o vsebini časopisa Delavska enostnost. Na vseh takih srečanjih bi bilo potrebno sprejeti konkretne zaključke, ne pa, da o stvareh samo razpravljajo in jih ugotavljamo.
Z novostmi na področju družbenega sistema informiranja in javnega obveščanja ter o uporabi računalnikov v namene obveščanja ter informiranja nas je seznanil Marjan Šiftar. O časopisu »Delavska enotnost«, dopisniški mreži in sodelovanju z uredništvi glasil v združenem delu in ne nazadnje o novi obliki »Delavske enotnosti« pa je spregovoril njen odgovorni urednik Franček Kavčič.
Ob koncu naj zapišem še to, da bom vse te izkušnje drugih informatorjev lahko s pridom uporabila v okviru Občinskega sindikalnega sveta, ki ravno te dni konstituira komisijo za informiranje in politično propagando, pred katero pa so odgovorne naloge.
ZDENKA TOMAŽIN
Včasih je bila paša v Zaplani običaj vsake hiše — če že niso imeli pastirja, so pasli pač domači. Zdaj pa že vrsto let ni na pašnikih videti krav. Pač ni ljudi, da bi tekali za govedom. Zato so se nekateri »ogreli« za modernejši način govedoreje—to je, za pašo z električnim pastirjem, ki so ga na nedavnem sestanku s kmeti predlagali predstavlnlkl vrhniške Kmetijske zadruge in kmetijskega zavoda iz LJubljane.
V Zaplani je malo mladih ljudi, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom, pašnikov pa je precej, zato bo treba organizirati takšno kmetijsko proizvodnjo, ki bo zahtevala manj ročnega dela. Tako so se na nedavnem sestanku dogovorili, da Kmetijska zadruga in Kmetijski zavod iz Ljubljane pripravita do spomladi program, kako to hribovito področje čim intenzivneje usmeriti v moderno pašnjo. Ko bo takšen program narejen, ga bo pregledala tudi komisija, ki sojo izmed krajanov sami izvolili.
KS LOG
Čez leto srečno že po žici
Nove pošte ne Logu, tako kot so prvotno načrtovali, drugo leto še ne bo. To je že povsem jasno. Kljub temu pa so potrebe ravno po telefonskih priključkih velike, zsto je skupščine Območne SIS za PTT promet Ljubljana na svoji seji 16.11.1982 sprejela predlog samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne SIS za PTT promet Ljubljana za obdobje 1981 do 1985.
Tako se bo po sprejetem pred-   PTT prometa Ljubljana izdelu-
logu na Logu v letu 1983 rešil problem telefonije s postavitvijo kontejnerske telefonske centrale s 600 priključki. Rešen bo problem telefonije za Log, Dragomer-Lukovica in Bevke.
Predračunska vrednost postavitve kontejnerja skupaj z omrežjem in delom znaša 14.488 tisoč din. S tem, da bo PTT financiral prenosne sisteme in kabelsko povezavo od končne do vozliščne centrale. Občani krajevnih skupnosti pa bodo financirali kontejner in omrežje in sicer s prostovoljnim delom in z denarnimi prispevki.
Trenutno v strokovnih službah
jejo projektno dokumentacijo. Vse aktivnosti vodi posebni koordinacijski odbor predstavnikov KS in strokovnih delavcev PTT.
Tako bo v prizadetih KS vsaj začasno rešen problem s telefonijo, saj je bilo po prvotnem planu planirana na Logu postavitev PTT stavbe v tem srednjeročnem obdobju. Izgradnja pošte je tako premaknjena v srednjeročno obdobje 1985—1990.
Vsi krajani KS: Log, Dragomer-Lukovica in Bevke upajo, da si bodo lahko srečno novo leto. 1984 že zaželeli po žici. M. M.
Krajani KS Log
Vse krajane KS Log vljudno obveščamo, da so po KS postavljene posebne oglasne table, na katerih so objavljena obvestila, vabila, skratka vse tisto, za kar potekajo aktivnosti v KS, zato prosimo, da se jih poslužujete, saj vedno ni mogoče obveščati vseh krajanov s posebnimi vabili. KK SZDL LOG
SVET KS LOG
Srečali so se upokojeni obrtniki
Že drugič so vrhniški obrtniki povabili medse svoje upokojene tovariše. »Kar občutek smo že imeli, da smo odpisani. Pa so nas lani, ki so se prvič predstavili širši javnosti s svojimi Izdelki, vrhniški obrtniki povabili na to razstavo in na srečanje. Verjemite, veseli smo bili. Tudi letos se nas Je zbralo precej in zadovoljni smo. To lahko vidite s prešernih obrazov.«
Res je bilo tako. Nasmejanih in razpoloženih obrazov je bilo vseh
dvaindvajset upokojenih obrtnikov (vsega jih je na Vrhniki 41), ki so se zbrali prvo soboto popoldne v decembru v gostilni pri Marinčlču na Verdu. »Nimam več toliko skrbi kot sem jih imel včasih, še vedno pa kaj delam. Saj veš tisto; če stroj ustaviš zarjavi — tako je tudi s človekom. Če celo življenje delaš, je težko na starost povsem obstati,« se je obrnil eden od najstarejših med njimi k drugemu, nekoliko mlajšemu. Pritrdil mu je, le pristavil je: »Tebi je lažje, imaš naslednika, vsaj stopiš v delavnico, kjer so stroji živi, veš, da se tvoj trud nadaljuje.« Mimogrede, ne da bi hotel, ujameš to misel starejšega obrtnika, ki so mu leta in trdo delo nekoliko upognile hrbet, vendar široka pleča dokazujejo, daje bil nekoč močan in postaven možak. Najstarejši med njimi je Franc Žitko, kolar. Petinosemde-set jih že ima na plečih. »Do letos sem delal. Z veseljem! Najhujše je, ko moraš nehati. Želja še ostane, roke in noge pa ne ubogajo več. Ponoči še kar sanjam o delu — ni lepšega v življenju kot delo. To šele spoznaš, ko začneš pešati.« Kolaril je celo življenje. 1933. leta je prevzel obrt od očeta, sedaj pa je štirinajst let v pokoju. »Vse čase sem »spro-
in slabe; vedno le delati je bilo za mano nihče
bal«, — dobre sem se prebil, treba. Zdaj ni prevzel obrti«
Po čem pa je bil najbolj znan?
Takoj po vojni je bila njegova delavnica ena največjih smučarskih delavnic v Sloveniji. »Delal sem dobre smuči. Povpraševanje je bilo tolikšno, da vsem skoraj ustreči nisem mogel. Potem je
delati panje. Pohištvo bi sicer še šlo v denar. Pa me je prijatelj prepričal, da sem začel izdelovati panje. Vedel sem, da oboje ne bo šlo. Potrebno se je bilo odločiti, vedel pa sem, da se moram specializirati.« Tako so njegovi panji in sedaj sinovi cenjeni med čebelarji. Matija Japelj je pristavil: »Včasih je mojster iskal delo, sedaj pa so še vedno časi, ko delo išče mojstra. Teže je bilo nam, obrtnikom, kot Je sedaj našim naslednikom. Bližajo pa se, kot kaže, malo težji časi. Ne bo za vse tako, kot je bilo zadnjih nekaj let. Ampak tisti, ki dobro dela bo zdržal, tisti, ki ne živi na
Matija Japelj       Franc Žitko Franc Krie
razvoj zahteval svoje, prišel je     preveliki nogi, bo še živel. To smo
Elan in z njim boljše smuči. Spet sem kolaril in ne morem reči, da mi tudi potem ni šlo dobro.«
Zraven sta sedela Franc Krže in Matija Japelj — za njima sta obrt prevzela sinova. Oba sta mizarja, tako kot njihova očeta. »Ko greš v pokoj, ko se umakneš od dela, moraš tudi nehati komandirati. Drugače ne gre. To vem iz izkušenj, ko sem 1936. leta začel »na svoje«. Najprej sem izdeloval pohištvo, potem pa sem začel
skusili skoraj vsi mi, ki smo tukaj. Vsakdo je svoje sreče kovač: v obrtniško zavarovanje so imeli nekateri nezaupanje. Kdor je zaupal, mu je danes na stara leta dobro, kdor ni, mu je danes nekoliko težje.«
Ko se je zahvalil izvršnemu odboru vrhniškega obrtnega združenja za povabilo in prijetno srečanje, jih je pohvalil, da so bolje organizirani in med seboj povezani, kot so bili oni včasih.
Pred štiridesetimi leti je padel Tone Zalar-Žan
Te dni mineva štirideset let od tragičnega 14. decembra 1942, ko so Izdajalski streli prekinili delo in življenje znanega borovniškega revolucionarja in komunista TONETA ZALARJA-ŽANA. Pošteno je od vseh, ki smo ga poznali in dalje razvijali njegovo revolucionarno delo, da se spomnimo na njegovo vlogo in prispevek k prlborjeni svobodi.
TONE ZALAR je bil rojen 29. oktobra 1904 na Lazah pri Borovnici in tu živel; po poklicu je bil železniški delavec, uslužbenec ljubljanskih železnic.
V Komunistično partijo se je vključil leta 1933, ko so ljubljanske železnice ustanovile prvo partijsko celico. Sekretar te celice je bil Tone Šušter-šič, člani pa Tone Zalar iz signalne delavnice, Lojze Žargi iz mostovne in Martin Kokalj iz železničarske zadruge pri gorenjskem kolodvoru Pozneje so pritegnili še Tineta Rezanca Iz kurilniške livarne in Černiv-ca Celica je precej časa delovala kot edina za vse ljubljanske železniške ustanove. Bili so povezani direktno z Kardeljem in Kidričem. Kidrič je takrat Toneta Zalarja in Žargija določil za delo v socialdemokratskem sindikatu, kjer sta širila razredno zavest in vpliv partije.
Zaiar je poleg političnega dela v železniškem okolju, kjer je bil zaposlen, deloval med železničarji po postajah proti Borovnici. Njegovo delo v sindikatih je odmevalo tudi v sindikalnem gibanju v Borovnici. Njegova povezava z osrednjim sindikalnim gibanjem v Ljubljani je prispevala, da se je v letih 1932—37 v Borovnici razgibal sindikat lesnih delavcev. Zahvaljujoč delovanju Zalarjevemu in seveda delovanju njegovega učenca Jožeta Molka in drugih je vodstvo te organizacije in članstvo bilo usmerjeno na pozicije komunistične partije, ne glede na formalno pripadnost teh organizacij.
V tem času sta bila v Borovnici dva člana partije, Tone Zalar in Lovro Mejač. Poročilo Pokrajinskega komiteja KPJ z dne 10 marca 1935, poslano Centralnemu komiteju KPJ, ki je sicer zelo kritično glede stanja partijskih organizacij in članstva, navaja, da je v Borovnici računati z 10 formalnimi in neformalnimi pripadniki partije.
Tone Zalar je bil tudi med organizatorji delavskega prosvetnega -društva Vzajemnost v Borovnici, ki se je organiziralo v začetku leta 1937. Poleg kulturnoprosvetnega in Političnega dela v sami Borivnici in okolici se je članstvo Vzajemnosti Povezovalo z gibanjem skoraj po vsej Sloveniji. Bili so na gostovanjih, skupnih izletih in so sodelovali na delavskih manifestacijah na Jesenicah, v Kamniku, v Trbovljah in v drugih krajih. Zalar je sam in preko sodelavcev vztrajno vnašal v to organizacijo marksistični duh. napredne, delavske politične organizacije, kar is takrat bilo osrednje prizadevanje v Partijskem delu. V tej dejavnosti je bilo vgrajenih mnogo njegovih Pobud, saj veliko akcij ni bilo mogoče speljati brez stalnega stika s CK KPS, ki ga je Tone imel od vsega začetka, ko je bil leta 1933 sprejet v KP.
Septembra 1938 je bil Tone izvo-'ien za sekretarja novo ustanovljene Partijske celice v Borovnici. Ustavni sestanek je bil p1 ri Zalarjevih, a Udeležila sta se ga člana CK KPS pranc Leskošek in Tone Dolinšek. Ob tej priliki sta sprejela v članstvo KP
Jožeta Molka, Toneta Gradišnika 'h Andreja Palčiča. Celica se je leta 1940 okrepila z novimi člani z borovniškega konca. To so bili: Anton perk, Janez Molek in Tončka Zalar. ir> pa France Popit z Vrhnike.
V tem času je na Zalarjevem domu kovala ciklostilna partijska tehnika, y kateri sta delala Andrej Stegnar, ^lari član partije in robijaš iz Mitrovi-
ce, in pa Tončka Zalar Razen številnih letakov in druge partijske literature je v tej tehniki tiskano IV. poglavje Zgodovine VKP-b.
Septembra 1940 je bil pri Zalarjevih na Lazah sestanek napredne sindikalne organizacije URS za Notranjsko, katerega so se udeležili delegati teh sindikatov iz Loža, Cerknice, Logatca in drugih krajev Notranjske. Sestanek pa je bil istočasno kritje za okrožno partijsko konferenco, ki je bila sestavni del priprav za V. državno partijsko konferenco KPJ oktobra 1940 v Zagrebu. Udeležili so se je Franc Leskošek, Miha Marinko, Boris Ziherl, Boris Kraigher, Dušan Kermavner, Tone šušteršič, Ivan Kreft, Janez Hribar in še mnogi drugi. Prisostvoval je tudi Tone Zalar in je bil na tej konferenci izvoljen za člana Okrožnega komiteja KPS Ljubljana.
Skupaj z Tonetom Sušteršičem sta bila določena za partijsko delo med železničarji ljubljanskega železniškega vozlišča, Zalar pa tudi za delo na borovniškem koncu, kjer je bil sekretar celice. Delovanje partije je bilo v tem času razvejano na tem koncu: zbirata se je rdeča pomoč za preživljanje ilegalcev, ustanovljena je organizacija naprednih žensk, v kateri je vidno vlogo imela Tonetova žena Tončka Zalar, ustanovljeno je Društvo prijateljev SZ in izvedena akcija zbiranja podpisov za prijateljstvo s SZ.
Pomembna akcija, ki jo je neposredno organizirala septembra 1940 borovniška partijska organizacija, je bila protidraginjska akcija pred občino v Borovnici, katere se je udeležilo okrog 300 demonstrantov. Intervenirala je žandarmerija in hotela iz množice aretirati Zalarja, česar pa borovniške ženo niso pustile in so aretacijo preprečile.
Aktivnost Tonela Zalarja in ostalih borovniških komunistov ni ostala neopažena, pa so ga januarja 1941 aretirali skupaj s Petrovčičem, Krži-čem*Molkom in Palčičem in jih odpeljali v internacijo v Medjurečje pri Ivanjicl v Srbiji. Tik pred vojno, konec marca 1941, so se vrnili v Borovnico in Zalar je spet postal sekretar celice in organizator gibanja na tem območju.
Takoj ob napadu Italije in Nemčije na Jugoslavijo se je udeležil sestanka komunistov v Žargijevi garaži pri gorenjskem kolodvoru, kjer so se zbirali komunisti iz območja ljubljanskega železniškega vozlišča. Zaradi novega položaja so se dogovorili o ustanovitvi železniškega komiteja KPS, ki je kmalu za tem bil tudi usta-. novljen. V ta komite je bil vključen tudi Tone Zalar in je v njem predstavljal Okrožni komite KPS za Ljubljano.
Vzporedno s tem je deloval tudi v Borovnici. 27. maja 1941 je bil pri njem doma sestanek notranjskih komunistov, kateremu so poleg borovniških, prisostvovali tudi predstavniki partijskih organizacij iz ostale Notranjske. Sestanek je vodil Miha Marinko, ki je podal politično situacijo in komuniste seznanil s konkretnimi nalogami. Od tega sestanka dalje se je začela na borovniškem koncu akcija za ustanavljanje organizacije Fronte in priprave za oboroženi boj.
Ko je bil Ivan Novak-Očka na širši partijski konferenci 1. in 2. junija 1941 v Ljubljani določen za inštruktorja CK za območje Notranjske, sta se 6. junija najprej našla s Tonetom Zalarjem v Borovnici in skupaj načr-
tovala nadaljnje naloge partije in osvobodilnega gibanja v teh krajih. Na sam dan napada Nemčije na SZ 22. junija 1941 je Zalar organiziral prihod Mihe Marinka in Toneta Dolinska na sestanek nad Dolom. TU so tudi zvedeli na zapad na SZ in ocenili, da to pomeni prehod osvobodilnega gibanja na oboroženo vstajo.
Drugi dan po napadu na SZ so Italijani in bivši žandarji pripravljali aretacijo Toneta Zalarja. Partijska organizacija, ki je bil sedaj še bolj previdna, je izvedela za te priprave. Obvestili so Toneta na železniški postaji Brezovica, ko se je vračal iz Ljubljane. Izstopil je v Preserju in šel peš v Borovnico. Res so ob prihodu vlaka čakali na Toneta italijanski karabi-njerji in dva naša žandarja. Tone Zalar je odšel v ilegalo. Skrival se je v Borovnici, v Verdu in potem na Mahu. Občasno je šel v Ljubljano, ker ni popustil v delu organizatorja Fronte in oboroženega boja. Kmalu se mu je v ilegali priključil tudi Janez
Tone Zalar-Žan
Molk 9. julija pa so iu iznenadili ka-rabinjerji, najbrže zaradi izdajstva. Aretirali so na Mahu najprej Molka, potem pa pri Kaminu v čolnu sredi Ljubljanice še Zalarja. Čolnar je moral po zahtevi karabinjerjev vrniti čoln na desni breg. Odpeljali so jih najpre| v Borovnico in na policijo v Ljubljano, potem pa v zapore šem-petrske vojašnice.
Zalar se je v zaporih kaj kmalu povezal z drugimi predvojnimi komunisti in skupaj z njimi začel pripravljati beg. Za njim sta v te zapore prišla takratni komandant partizanskih čet ■ Slćvenije Franc Leskošek in komunist Milan Majcen. Leskošek je v štruci kruha dobil žago za železo, drugo pa so preskrbeli vajenci iz Vatovčeve vrtnarije, ki je bHa tik ob oknih zaporov. Ocenili so, da je naj-prikladnejše mesto za pobeg okno kurilnice, ki je bila poleg kopalnice. Tja pa niso imeli pristopa. Povezali so se z naprednim mladincem Ludvikom Smrekarjem, ki je tam večkrat pomival posodo. Pustil je Toneta Zalarja, da je v kurilnici prežagal rešetke. Zalarjevo delo ni bilo enostavno, saj je to moral delati ob belem dnevu, ko so bile straže ob jetnikih na dvorišču, a delavci v vrtnariji pod samim oknom. Ko je prežagal štiri droge, je zareze namazal z milom in s sajami.
7. avgusta 1941 so z vinom, ki so ga naročili za stražo, uspeli upijaniti Italijane, tako da so pustili jetnike na sprehodu do večera, kar je ustvarilo možnost za pobeg. Vlomiii so vrata v kurilnico, dvignili rešetke in skozi okno je prvi skočil Leskošek, za njim Majcen, pa Tone Zalar in še Reve-lante; Smrekar jn Franc Pokovec. Vatovčeva vajenca sta »pozabila« zakleniti vrtna vrata, tako da so mimo Žal odšli v Tomačevo na kozolec nekega kmeta. Tu so dobili zvezo, na-' slednjega dne obleke in vrnili so se v
ilegalo v Ljubljano.
V pogovorih z Leskoškom po pobegu je Zalar dobil nalogo, naj odide v nastajajočo Borovniško četo, tam prevzame vlogo političnega komisarja in poživi aktivnost teh prvih notranjskih partizanov.
V četo je prispel 14. avgusta 1941 in kot izkušen revolucionar prevzel vlogo političnega komisarja čete. Prvi je prenesel sklepe CK in Glavnega poveljstva, naj se začne z akcijami na sovražnika. Takoj je tovariše povedel v akcije na železnici. Pod njegovim neposrednim vodstvom je četa izvršila več akcij, vse do prihoda komandirja Mirka Bračiča. Potem pa sta skupaj z organizacijo OF na železnici in terenu, organizirana akcija za rušenje provizorija na borovniškem viaduktu. Akcijo je tudi neposredno vodil. Ni pa uspela, kerje.od-povedala sinhronizacija železničarjev, pa so napadli napačni vlak. Inte-resanten je Dakijev opis, njegovega prvega srečanja s komisarjem Zanorn. Opisuje ga kot zanimivega tovariša, železničarja, mirnega in skromnega, ki je vedno dobre volje. Pri pripravah na akcije je odločen in natančen, vsakemu pojasnjuje njegovo vlogo. Zahteval je red in disciplino, kot pravi Daki, oni na Mokrcu take discipline, kot so jo srečali v borovniški četi, niso bili vajeni. Komisar Žan je poleg sodelovanja pri načrtovanju akcij čete in njihovem izvajanju posebno skrbel za preskrbo čete, za kuhinjo, držal zveze s terenskimi organizacijami, vodil partijsko organizacijo v četi in skupaj s komandirjem skrbel za zvezo z komando Krimskega bataljona v Zali. Sodeloval je pri vseh akcijah čete, posebno pri napadu na italijansko postojanko na Bezuljaku.
Disciplina in konspirativno delovanje ki ga je Žan bil vajen iz predvojne partijske aktivnosti in ga uvajal v četo, so dali rezultat. Italijanska ofenziva, ki sojo pripravljali in izvajali v času napada partizanov na Lož in Bezuljak, ni zajela predela Kožle-škega loga, niti niso odkrili partizanskih taborišč, ki so bila na tem območju. Italijani so jih odkrili šele februarja 1942.
Pri samem napadu na četo na Osredku 29. oktobra 1941, ki je sledil izdaji domačinov, Žan ni bil prisoten. S komandirjem Bračičem sta bila na pogovorih z deli Krimskega bataljona v Zali. Po neuspelem pohodu čete na Dolenjsko in udarcu na Osredku se je vrnila v svoje izhodišče na Koplješke žage. Tu sta komisar Žan in komandir Bračič v sporazumu z borci odločila, da se četa umakne v dolino, ker so bile razmere v težki zimi nevzdržne.
Po umiku čete v dolino med terenske delavce, si je Tone Zalar-Žan organiziral posebno zemljanko-bun-ker v Trebevniku nad Borovnico in tu deloval kot partijski in terenski aktivist. Z njimi je bil v bunkerju Cveto Močnik-Florjan, komisar Loške čete, in še nekateri tovariši iz Ljubljane. Ko so se prve dni decembra 1941 spet začeli zbirati partizani v okolici Kož-Ijeka, se je Zalar vrnil mednje. Ze prve dni decembra srečujemo Žana kot komisarja nanovo nastajajoče Kožlješke čete Dakija pa komandirja. Po odloku CK in Glavnega poveljstva partizanskih čet Slovenije je območje Kožljeka v tem času postalo glavno zbirališče partizanov iz takratne »Ljubljanske pokrajine«. V kratkem času od sredine decembra do sredine januarja 1942 je iz te čete narastel bataljon, ki je štel 140 ljudi. Bil je poimenovan po Ljubi Sercerju. Vse do reorganizacije partizanskih enot v bataljon je bil Žan komisar-taborišča in sekretar partijske organizacije. Pri reorganizaciji pa je prevzel vlogo komisarja v četi. V tej
Rajko Klrn
Dragan Srdić
Marija Opeka
Kajetan Menard
Ivana Leskovec
Jubilej prvoborce v
Letos je praznovalo visoke življenjske jubileje tudi pet naših prvoborcev, nosilcev Partizanske spomenice: Marija Opeka, Menard Kajetan, Ivana Leskovec, Dragan Srdič in
Rajko Kirn. Ob tej priliki so predsednik občinske skupščine Andrej Vidovlč in predstavniki družbenopolitičnih organizacij čestitali in jim izročili skromna spominska darila, čestitki se pridružuje tudi uredništvo.
vlogi je deloval ves čas obstoja »Košlješke republike«, v času napada na Verd in tudi pozneje ob splošni vstaji maja — junija 1941 in do velike italijanske ofenzive poleti in jeseni leta 1942.
Ko je po splošni ljudski vstaji italijanski okupator začel svojo ofenzivo in požiganjem vasi, krvavimi repre-salijami, izseljevanjem družin in celih vasi v taborišča v Italiji, so bili posamezni deli borovniške doline pož-gani in izpraznjeni. Nastala je težka situacija za razvijanje Osvobodilne fronte in oboroženega boja proti okupatorju. V tej situaciji je tovariš Tone Zalar-Žan premeščen iz vojnih enot in imenovan za sekretarja Rajonskega komiteja KPS za Borovnico.
Sredi septembra leta 1942 se je skupaj z Janezom Demšarjem-Jer-nejem in Viktorjem Kirnom, ki sta bila imenovana za člana Rajonskega komiteja, podal na delo na teren, ki je obsegal borovniško kotlino od Bistre do Podpeči in Rakitno. Napravili so si bivak za Planino nad Niževcem. Pozneje pa so si v Šumniku nad Brezovico zgradili bunker — skrivališče v zemlji. Vhod je bil skozi streho, vrata pa so bila zamaskirana z nabito rušo, travo in malo smreko.
Pod Žanovim vodstvom je trojka, kateri je včasih priskočil na pomoč tudi Jože Mblek-Puntar, vztrajno politično delovala na celotnem borovniškem koncu. Politična situacija je bila izredno težka. Pojavila se je bela garda. Sovražna propaganda je bila zelo močna in je begala ljudi, kar jih je še bilo po domovih. Borovnica v žici in z močno okupatorsko postojanko. Izdajalci so vodili svoje gospodarje po poteh, kjer so se gibali partizani. Z vztrajnim delovanjem, obiskovanjem partizanskih družin in hiš so organizirali zaupnike Osvobodilne fronte, tiskali so radijske vesti, organizirali zbiranje hrane za parti-• zane, držali stike s partizanskimi enotami, ki so delovale v teh krajih in skupaj z njimi načrtovali partizanske akcije. Iz teh dni je znana partizanska ofenziva na belogardistične postojanke na Notranjskem. V to težko in vsestransko delo je Tone Zalar-
Žan vgrajeval vse svoje sposobnosti, izkušnje in znanje.
Prišel pa je tragični 14. december 1942. Skupina v zemljanki v Šumniku je bila zelo previdna. Žan je zahteval, da nikoli niso vsi trije v bunkerju, daje vedno eden na straži. Tega usodnega dne sta se Žan in Viktor vrnila s sestankov na Dolu in v Bistri. Ko sta proti jutru prispela v šumnik, so se domenili, naj gresta Žan in Viktor počivat, a Jernej naj straži do 12. ure. Okoli desete ure se je Jernej pojavil v bunkerju in nekaj iskal. Žan se je razjezil in ga poslal stražarit. Ko se je po kratkem zadržavanju podal proti izhodu in dvignil pokrov-vrata, je zavpil, da je zunaj nekakšna vojska. Zadrdral je mitraljez in eksplodirale so prve bombe. Žan je z mize pobral bombe in skočil proti izhodu. Ko pa je privzdignil vrata, je dobil strel v,glavo. Krogla mu je vstopila na temenu, a izšla nekje pod brado. Bil je takoj mrtev. Janez Demšar-Jernej je padel pri poskusu pobega zunaj bunkerja, a Viktorja Kima so belogardisti ujeli.
Izdajalska beiogardistična roka je končala življenje revolucionarja, predvojnega komunista, komisarja borovniške in kožlješke čete, sekretarja Rajonskega komiteja KPS za Borovnico in uglednega Borovniča-na.
Deset let njegovega neprekinjenega partijskega delovanja v različnih razmerah predvojne dobe, na železnici, v Borovnici, v zaporih in tudi v širšem okolju, predstavlja vztrajen boj za vpliv Komunistične partije v sindikalnem, kulturno-prosvetnem in političnem življenju delavcev. To je Žan dojemal kot sestavni del razrednega boja in priprav delavskega razreda na revolucijo. V partijski boj je vnašal svoje dolgoletne izkušnje ilegalnega borca. Delaven, skromen in strog do sebe je z osebnim zgledom in partijskim delem vnašal red, disciplino in vztrajno aktivnost tudi v svoje okolje. Tak naj nam ostane v spominu, kot svetal primer komunista in partizana, ki je žrtvoval vse svoje znanje in delo in tudi svoje življenje za svobodno domovino.
FRANC PASETTA
Občinski štab teritorialne obrambe — najboljša enota TO v Ljubljanski pokrajini
Ob dnevu JLA je bila našemu občinskemu štabu teritorialne obrambe podeljena prehodna zastavica kot najboljši enoti TO v Ljubljanski pokrajini.
OŠTO Vrhnika je v letu 1982 dosegel izredne rezultate pri realizaciji načrtovanih nalog, posebno na področju krepitve bojne pripravljenosti enot TO, ki jih razvija, visokem moralno političnem stanju ter popolnemu izvrševanju vseh obveznosti db PŠTO in drugih struktur SLO v občini ter sodelovanju z vsemi strukturami v občini, a posebno z garnizonom JLA na Vrhniki.
Zasluge za dobljeno priznanje imajo poleg pripadnikov stalne sestave OšTO tudi vse rezervne HaraHna in ostali pripadniki TO, ki so z svojo vestnostjo in prizadevnostjo prispevali k uspešenemu usposabljanju enot TO v letu 1982.
Med vojaki # Med vojaki f Med vojaki • Med vojaki • Med • Med vojaki • MedI vojaki ♦
Popolna podpora stabilizacijskim ukrepoi
*
★ ★
★ ★ ★
★ *
* ★ * ★ ★ * ★ ★
* * ★ * * ★ ★ *
★ * ★
★ * ★ ★ ★ ★
★ ★ * ★ ★ * ★
*
*
★ ★
★ ★ ★ ★ ★ * ★
★ ★
* ★ ★ ★
★ ★ ★
★ ★ * ★ ★ ★ *
"S
★ ★ ★
★ ★
★
★ * ★ ★ ★ * ★ * ★ *
★
★
★ ★ ★
* ★ ★ ★ ★
★ * ★ ★ ★
★
★
★ ★ ★ ★
★ *
■k
i
* ★
★
* * * ★ ★ ★
* *
★ ★ ★ * ★ ★
★ ★ *
★ ★ ★
★ *
Ustanovitev prve proletarske brigade
21. decembra pred 41. leti je bila ustanovljena v mestecu Rudo Prva i proleterska narodnoosvobodilna brigada. Že takoj neslednji dan jo je čakal ognjeni krst. Zato 22. decembra praznujemo dan jugoslovanske ljudske armade.
Ta dan je nad Rudom deževalo in snežilo. Megle so se vlekle nad okoliškimi vrhovi, nekje v daljavi so se slišale eksplozije bomb in rafali iz mitraljezov. Na kvadratnem za spoznanje nagnjenem trgu, so se postavljali v vrsto partizanski odredi, sedaj že bataljoni Prve proletarske brigade, iz vzporedne ulice je v spremstvu nekaj ljudi prišel človek srednje rasti v modri obleki in se z odločnimi koraki bližal skupini pred vrsto.
»Tito gre!«
Pred vrsto se je nenadoma pojavil človek v kmečki obleki, imel je vojaško kapo, nad ustnicami velike brke. Z ostrim glasom je
ukazal brigadi »mirno«. To jefcil politični komisar brigade, legendarni Filip Kljajić-Fićo, ki se je potem napotil proti vrhovnemu komandantu in mu raportiral, da stoji brigada v vrsti. Tito ga je pozdravil s stiskom roke.se približal vojakom in rekel: »Tovariši borci in proletarci, smrt fašizmu!«
»Svoboda narodu,« je zagrmelo ne ravno v en glas iz tisoč grl. Potem je Fićo prebral ukaz vrhovnega komandanta o ustanovitvi brigade. Ko je Fićo bral, so borci ves čas gledali svojega vrhovnega komandanta. Tito. Na glavi je imel kučmo, okoli pasu pas, na katerega je bila z rdečo vrvico pritrjena velika pištola. Preko drugega ramena mu je visel daljnogled. V obraz je bil shujšan, a odločnih potez. Izpod gostih povešenih obrvi so gledale blage modre oči. Stal je nepremično, čakal, da bo Fićo do konca prebral njegov ukaz.
Varčevanje za boljši jutri
Talijin hram tudi v vojašnici
Zmotno je mišljenje, da se z začetkom služenja vojaškega roka konča kulturno udejstvovanje posameznikov in da je leto dni edini vojakov rekvizit puška. Nasprotno! Vojaki zelo pogosto zamenjamo orožje z instrumentom, knjigo ali pisalom in tako damo možnost tudi notranjim občutkom, da se sproste. Pri tem naletimo na popolno razumevanje pri naših starešinah, saj le ti vedo, da tudi takšne dejavnosti prispevajo k izgradnji celovite osebnosti. Nenazadnje pa ne smemo pozabiti kulturnih skupin v NOV in njihovega vpliva na borbeno moralo.
Bogato založena knjižnica, redno predvajanje filmov, vojaški orkester in oktet so le nekatere od dejavnosti, ki delujejo v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki. Od druge polovice novembra dalje potekajo pregledi kulturnoza-bavnih aktivnosti vojakov. Tukaj imamo vojaški priložnost.da pokažemo,
kaj vse znamo in da se to naše znanje oceni in nagradi, saj so prireditve tekmovalnega značaja. Biti prvi v vojašnici pa tudi ni majhna stvar, zato se vsak loti zadeve zelo resno.
Ravno ta«o resno vzamejo stvar v roke tudi vsi vojaki, ki sodelujejo na vsakoletnem tekmovanju »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Njihovo znanje smo imeli priložnost spoznati na nedavnem občinskem kviz tekmovanju, svoje moči pa so pomerili tudi na regijski prireditvi v Višnji gori, kjer so zmagali in dobili pravico do nastopa na republiškem tekmovanju.
Kot že ničkolikokrat doslej je tudi ob tem kvizu prišla do izraza velika povezanost s prebivalci vrhniške občine. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz treh članov vojne pošte 5312 in treh članov ene izmed OO ZSMS v vrhniški občini. Prav tako ne mine prireditev v kasarni, kjer ne bi svoj prispevek dali tudi prebivalci, predvsem mladinci okoliških krajev. S tem se krepi zavest, da tako eni kot drugi ne bi ostali sami v boju proti morebitnemu sovražniku. Zavedamo se,da izhajamo iz naroda in kot takšni mu tudi pripadamo. Sodelovanje na kulturnem področju pa takšno vez le še krepi.
D.BALABAN
Volilni sestanki v organizacijah ZK v naši enoti so še enkrat potrdili, da bodo komunisti, pa tudi celoten kolektiv, vztrajali na poti uresničevanja stabilizacijskih ukrepov, ki jih je sprejelo naše vodstvo. Nail delovni ljudje, so zahtevali, da vztrajamo v boju za boljši jutri, kar so sprejeli tudi komunisti v naši enoti kot svojo nalogo in obveznost.
Iz govorov voiitvenih sestankov je mogoče razbrati res zanimiva opažanja, izkušnje, predloge, vsi pa se tičejo večjega varčevanja, racionalnejšega poslovanja in večje pripravljenosti posameznika -pa tudi enote kot celote. Komunisti so na sestankih poudarili.da so enote že do sedaj zelo varčevale in da so poslovale racionalno. Vendar bodo najnovejši ukrepi SIV še povečali mobilnost posameznega komunista in kolektiva.
Že nekaj let sami tehnično popravljamo in pregledujemo borbena sredstva in s tem prihranimo več deset milijonov dinarjev, seveda novih. Ravno tako pridelujemo svojo zelenjavo, drugo leto bi si lahko organizirali tudi proizvodnjo drugih izdelkov.
Uvedba bencinskih bonov je občutno zmanjšala porabo ben-
Varčevanje in racionalno poslovanje sta dva elementa, ki sta v zadnjem času zelo pogosto v središču zan imanja jugoslovanske javnosti. Prekomerna poraba, slabša rast industrijske proizvodnje, nekatere težave okoli plasmaja proizvodov na tuje tržišče In prispele položnice za odplačilo tujih kreditov so med drugim vzrok za pomanjkanje nekaterih izdelkov na domačem tržišču. Kriva je lahko tudi neredna preskrba.
Tudi v JLA se to pozna. V enotah naše. armade se že dolgo trudijo, da bi bili čim manj odvisni od tržišča. Sami proizvajamo na posebnih zemljiščih sadje, zelenjavo, meso. Tudi na drugih se posebej trudimo, da bi se osamosvojili. Tudi v naši enoti delamo tako. Pa pojdimo lepo po vrsti. \
Odločitve ZIS so naletele na popolno podporo in odobravanje vseh pripadnikov enot. V duhu odločitev visokih partijskih, državnih in vojaških organov smo začeli konkretne akcije. Nekatere oblike varčevanja, ki so prisotne celo leto, so dobile novo dimenzijo. Tako na primer iskanje rešitev za težje poskuse na vojni tehniki postaja vsakdanja naloga specializiranih enot. V samo dveh letih je zato ostalo v blagajni enote 4 milijone 200 tisoč dinarjev. Sami smo tudi adaptirali objekt vojaškega standarda in enoti je ostalo novih štiri milijone dinarjev.
S paketom odloka komande smo uvedli posebne bone za gorivo in poiskali smo možnosti vezanega transporta. Reducirali smo tudi obroke hrane, a seveda ne v škodo vojakov. Samo v enem letu smo tako prihranili milijon 560 tisoč dinarjev.
Posebno pozornost smo posvetili zbiranju odpadnih surovin. Zbiramo vse, kar potrebuje naša industrija: papir, konzervne škatle, tkanine, želetne odpadke... V samo dveh letih te aktivnosti smo z lastnim delom in ostalimi aktivnostmi prihranili blizu 28 milijonov dinarjev, seveda novih.
Posebno razveseljiv pa je podatek, da člani naših kolektivov resno obravnavajo nastalo situacijo. Varčevanje ni samo možnost, ampak tudi imperativ boljšega jutri. V naslednjem letu, za katero po pravici pravijo.da bo še težje, pripravljajo še nove akcije — komunisti in tudi ostali člani kolektiva.
Pravijo, da bo težko, a to bo le še ena od preizkušenj, ki bo pokazala, da se najde izhod tudi iz najtežjih situacij.
Vrhunska Izurjenost — osebni prispevek k stabilizaciji
cina in dizei-gonva, racionalni! rali smo tudi transportne usluge I Z regeneracijo določenih vrt I naftnih derivatov smo zmanjšal I stroške vzdrževanja bojne in ne bojne tehnike Grelna telesni tekoča goriva smo že zamenja | s telesi na trda goriva. Da bi bo racionalno poslovali, je ko manda izdala »paket« ukrepov,! * katerim natančneje usmerja do ločene aktivnosti, naloge in ob veznosti vsakega posamezniki j v kolektivu.
Na volilnih sestankih so kC muništi povedali, da morata biti težjih delovnih razmerah tu vzgoja in pouk drugačna. Kjer neobhodna uporaba borben
Mala anketa
Prazniki, kot je na primer dan JLA, so ponavadi priložnost, ko obiščemo starešine In vojake v vojašnicah in se z njimi pogovorimo o njihovem delu in življenju. Na enem od takšnih obiskov, ki smo jih opravili te dni, je nastala tudi tale mala anketa.
MILAN JANKOVIĆ, starešina: Težko je ob priložnostih, kot je praznik JLA, na kratko oceniti minulo delo in uspehe na področju urjenja in vzgoje mladih vojakov. Lahko le rečem, da šo vsi rezultati in uspehi, ki jih dosegamo, plod načrtnega in trdega dela. Zelo skrbno krepimo kolektiv, ki mora temeljiti na prijateljskih vezeh. Le v takšni zdravi sredini so dani pogoji, da dosežemo uspeh pri vsakem posamezniku. Mislim, da je prav srednja ocena prav dobro, ki smo jo dosegli v prvi fazi urjenja, Usta, ki potrjuje pravilnost našega dela. Obenem je to ob praznikO f JLA tudi najlepše darilo vsem vojakom in stare šinam enote, v kateri živimo in delamo.
Sami so obnovili ta objekt in prihrani!) štiri milijone dinarjev
ERVIN SALOMON, vojak; Na Vrhniko sem prišel iz Celja in moram povedati, da sem jo že od prej poznal. Kljub temu na samem začetku ni bilo iahko. Ko pa spoznaš nove prijatelje in ko v resnici doživiš to prijateljstvo, ki vlada tukaj, gre vse lažje. Prvi veliki mejnik je bila svečana zaobljuba, drugi takšen velik dogodek pa je 22. december, praznik JLA. Že prej sem poznal ta praznik in njegovo zgodovinsko ozadje, vendar ko ga doživljaš v vojaški suknji, je to nekaj veličastnega! Sele takrat občutiš, da je to tudi tvoj praznik.
ABDIRAIM ISMAIU, vojak: Čeprav sem od Vrhnike oddaljen več kot 1000km, sem nekatere stvari vede! o njej že prej, saj sem po poklicu učitelj zgodovine in zemljepisa. Sedaj pa mi bo v spominu ostala ne le po Ivanu Cankarju, temveč po nekaterih lepih trenutkih, ki jih tukaj doživljam. Naj omenim le praznik JLA, ki ga prvič doživljam v vojaški suknji. Če je morda prej šel ta praznik mimo mene skoraj neopazno, sedaj zavzema najvidnejše mesto. Ko sam začutiš delovni elan in tekmovalni duh, ki veje med enotami pred praznikom, začutiš, da je to res nekaj velikega, pomembnega. Gotovo je, o% bom tudi takrat, ko bom zopet v svoji Radu* blizu Skopja, na ta pomemben mejnik v na* zgodovini gledal s povsem drugačnimi očmi.
i
ANKICA SKODA, perica: V službi v JLA sem že skoraj trideset let in vsa ta leta doživljam uspehe in težave skupaj z vojaki in starešinami. Njihovi napori so postali moji napori, njihovi prazniki so postali tudi moji. Ravno tako tudi 22. december, ki ga letos že tridesetič praznujem skupaj s starešinami in vojaki vojašnice Ivan Cankar. Vsakokrat iskreno čestitam svojim sodelavcem, ponosna, da je to tudi moj praznik. Gotovo ta dan doživljam malo drugače od tistih, ki niso v tako tesnem stisku z JLA, kot sem jaz.
MILOVAN KOVAČEVIĆ, starešina: 22. & I cember je dan, ko v JLA pregledamo uspehe H1 sadove našega dela. Le-ti pa so toliko večji, WI likor večji je napor starešin in vojakov za doseSJ | nekega cilja. Predvsem starešina mora s svojifj1 delom dajati zgled vojakom in izključno z delojj si mora ustvariti avtoriteto. Vojaki to občutijo lp le tako ustvarjena disciplina in red nekaj pom* nita, saj sta nastala na zdravih temeljih. Kari' doseženo s prisilo, pa mislim, daje kratkotrajna in le malo vredno To je osnovno vodilo K mojem delu in do sedaj tudi uspehi niso izosta1.
D. BALABA'
M i Med vojaki I Med
na/ se uporabi kabi ■M®veda pa ne sme trdnost pouka. Izkoristiti ^•stne rezerve, predv-1 kovske in materialno-tekanje novih rešitev, bojajo varčevanje mo-fcpesevati na vsakem Ravno tako je treba Vrednotiti vsako inova-Jpripomogla k varčeva-I inovacijam bi morali W>o in materialno priz-tovilno in pravočasno je fceščati naše enote o lrep'h. da bi jih te čim prej tet svojo osebno nalogo *i pnspevek k ekonomizaciji naše socialistične li v katori ima JLA pote
Ni povzetek sestankov v naši enoti Seveda il tili tudi o kulturi, športu ••aktivnostih, o prestopka so tudi pohvalili Osebno mesto v razmiš-"aših  komunistov pa s' Haj pouk bojna priprav-''P visoka moralna zavest, te še varčevanje In ra-1 j*5ija, kjerkoli je to I© mo
i i 0
Volilna seja komunistov
Na volilni sej> Komunistov naše enote smo pregledali dveletno delo osnovnih organizacij V preteklem mandatnem obdobju so komunisti veliko pripomogli k popolni pripravljenosti komande in enot, k idejnopolitični pripravljenosti, k racionalnemu poslovanju in varčevanju, k delu družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora Seji je prisostvoval tudi gene-ralmajor Anton Zupančič, predsednik komiteja ZK Ljubljanskega armadnega področja in član CK ZKJ Komunisti naše enote so izbrali nov komite Ki ima sedemnajst članov Milutin Dobro-savljevič, Ljubisa Oošić, Sr boljub Gavrilovič, Milan Jan-kovic. Marinko Jurkovic. Perica Kulundžiri, Radomir Ko-stić, Milomir L«ić, Silvo Mar-kežič, Josip Mikšić, Franjo Patačko. Marija Pogačar, Soško Ratković, Pejo Repac, Ilija Savić. Anton Vereš. Luka Vraneš
Rezervne starešine pred novimi nalogami
»Vsak ponedeljek se takole sestanemo In pregledamo, kaj smo opravili v preteklem tednu In se domenimo za akcije v tednu, ki je pred nami,« je dejai sekretar občinske konference zveze rezervnih vojaških starešin Lovro Kra-
pa je bii predhodno usklajen v občinskih organizacijah. Sicer imajo petletni okvirni program dela iz katerega potem vsako leto črpajo osnovo za letni program in konkretne aktivnosti. Celotni program svojih aktivnosti pa uskladijo tudi z občinskim
pa nimajo pregleda nad njihovo dejansko aktivnostjo^
Franc Kranjc pa govori o še tesnejšem sodelovanju z mladimi. »Več skupnih točk moramo najti z mladinsko organizacijo. Ustanoviti bomo morali tudi aktiv mladih starešin«
Dekleta med tanklsti
Jjp enoto v žargonu imenujemo tehnično. Tega izraza ni težko raji, saj uporabljamo veliko tehničnih-bojnih in nebojnih sredstev.
* * *
★ ★ * ★ * * ★ ★ ★ ★
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
* * ★ ★ * * * ★
* * * ★ * * ★ ★ * ★ ★
* ★
* ★
+ * * •* 1 *
*
★
*
★
★ ★ ★ *
* ★ *
* *
*
★
* ★
Vsak ponedeljek se sestanejo, da sproti uskladijo načrte za delo v tednu
t-^ntka, naj bo tank ali kaj drugega, pa posebej zanima pionirje
S S**8- ....
1 *ni čudno, da pri nas ob proslavah, jubilejih ali samo na prošnjo |*dnežev, organiziramo tehnične zbore. Ob takih »razstavah« IjBhnike lahko obiskovalci spoznajo določena sredstva in dobijo Jte od pripadnikov naše enote. Ravno tako si lahko ogledajo ka-
v katerih naši vojaki pridobivajo znanje po učnem načrtu. *° so našo enoto obiskala tudi dekleta iz republiškega centra za ' 9 mladine z Velikih Blok. Ko smo jim pojasnili tata« 'no-tehnične TJosti posameznih sredstev, smo jim tudi praktično pokazali, 3 'kujejo najbolj zanimivi eksponati.
so 297 stekleničk krvi
S prostovoljna akcija dajanja dragocene tekočine v vojašnici jTOrja na Vrhniki je uspela bolj, kot smo pričakovali. Vsi vojaki v "* je 297, so v nekaj dneh, kolikor je akcija trajala, dali svojo kri. "•jleoše pokazali svojo človeško solidarnost.
šovec, ko smo zmotiti sredi dela še Rada Ogrina, ki je predsednik, Franca Kranjca tajnika, Franca Groma, podpredsednika in Ivana Kavčiča, predsednika komisije za SLO in OS.
Beseda je tekla ravno o programu dela rezervnih vojaških starešin za prihodnje leto in menili so, da je prav, da o njihovem programu dela zvedo Kaj več tudi ostali občani in ne samo rezervni vojaški starešine. Naše delo, sploh delovanje rezervnih vojaških starešin, je takšno, da v bistvu podružbljamo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Tudi vsi občani morajo vedeti, s čim se ukvarjamo. Naši programi imajo celo nekaj stičnih točk s programom obrambnega usposabljanja prebivalstva. Letos se rezervni starešine tudi vključujemo v ta izobraževalni proces.
»Nekaj tem na teh predavanjih je obveznih za vse starešine,« meni Rado Ogrin o programu, ki so ga naredili na osnovi programa republiške konference, ki
štabom za teritorialno obrambo.
Vsekakor pa njihovega programa ne moremo jemati kot da je povsem zacementirah. Predvsem tisti del, ki se nanaša na delovanje krajevnih organizacij, bo še dopolnjen. V vsaki organizaciji se namreč srečujejo z lastnimi specifičnimi nalogami. Borovničani bodo imeli nekaj aktivnosti,-ki bodo drugačne kot recimo v Dragomeru ali na Vrhniki — naloge pač, značilne za svoj kraj.
»Letos smo prišli do zaključka, da moramo pri sklicih starešin nekatere stvari še bolj poudariti in k strokovnim predavanjem dodati še kaj atraktivnega, predvsem nekaj aktualnega,« poudarja Franc Grom.
Kako še povečati aktivnost članstva?
To je nenehno prisotno in kljub temu da je dvainosemdeset odstotkov rezervnih starešin vključenih v razne delegacije in samoupravne organe — praktično v vse strukture samoupravnega in političnega življenja v občini —
Vračali so se na program dela — razumljivo, saj je potrebno vsaki nalogi dati »življenje«, ne sme biti suhoparna, zagreti mora vse rezervne starešine. Med
drugim so večkrat omenili, kako k njihovim akcijam pritegniti tudi ostale občane. Rodila se je ideja, da tako kot v Borovnici, ko že nekaj let prirejajo streljanje z ma-lokalibrsko puško za vse kraja-^ ne, store tako tudi v drugih kra^ jevnih skupnostih.
Doslej so z udeležbo rezervnega starešinskega kadra na predavanjih in obveznih izpitih še kar zadovoljni Tudi udeležba in sodelovanje na predavanjih za obrambno usposabljanje prebivalstva sta dobra. Pretežni del predavateljev pa je iz njihovih vrst.
»Izobraževanju pa bomo ravrio v prihodnjem letu posvetili še večjo skrb. Zato velja še dodati, da se bo moral vsak naš član naročiti na Našo obrambo, saj prinaša pretežni del strokov- -nih člankov, v katerih si rezervni starešine dopolnjujemo znanje in s tem tudi izboljšujemo pripravljenost,« je še poudaril Ivan Kavčič.
INTERVJU Z MATJAŽEM OVNOM
Bodoči starešina
Naši inženirci
Sirce po pravici pravijo, da sta zanje poligon In gradbišče druga ?*■ Tisto, kar ao se naučili v kabinetih, takoj preverjajo v praksi. >di z mladeniči iz nase vojašnice, ki so v Inženirski enoti. »Dl-^deio«, kot običajno pravijo Izhodu na teren, je Mio tokrat dva in Ntra dolga cest««. V nekaj manj kot Mirih mesecih ao zaradili »■"■tero je vgrajenih okoli 150.000 kubičnih metrov gradbenega zanjo ao odkopall in prenesli okoli 6000 kubičnih metrov zem-Pjlttlrall 30 dohodnih poti. Posebej pa preseneča podatek, da je r°Ka od 7,2 do 8 metrov in da so za gradnjo uporabljali celoten *°i«v, ki m običajno uporablja za gradnjo takih objektov.
I Gradivo zbrala in pripravila Momir Arsić in D. Balaban
V letošnjem šolskem letu obiskuje 1. letnik Srednje splošne vojaške šole Franc Rozman-Stane v Ljubljani tudi Matjaž Oven z Vrhnike. Pred dnevi sem ga obiskala in ga povprašala, kako mu gre. Kar zadovoljen je; po prilagajanju novi življenjski sredini in tovarišem — prve dni ga je mučilo domotožje, predvsem na taborjenju v Fazani—se je sedaj že lepo vklopil v kolektiv. Ugotavlja pa, da so temu veliko prispevali pedagoški delavci, ki so dijakom priskočili na pomoč pri reševanju vseh njihovih težav in spremljali delo in življenje vsakega posameznika s pogovori, spodbudami, nasveti.
Način življenja na tej šoli je in-ternatski, zahteva seveda določen red in disciplino, čemur se posameznik hitro privadi.
Na vprašanje, kako poteka delovni dan v tej šoli, je Matjaž pojasnil: »Vstajamo ob 6.20, sledi zajtrk, zbor za dnevne zadolžitve in pouk (za 1. letnik 6 ur dnevno).
Po kosilu je dijakom omogočen dnevni izhod do 16. ure. 1. vikend v mesecu je delovni, medtem ko so ostali trije prosti.«
Kako pa je z interesnimi de-javnotmi na vaši šoli?
»Precejšen del časa in pozornosti namenjamo interesnim dejavnostim, predvsem športnim in kulturnim; v ta namen sodelujemo s Srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani — z dijakinjami te šole organiziramo proslave, športne
prireditve, piknike, in seveda plese ob četrtkih.igrapa nam naš ansambel«
O svojih načrtih za šolanje na akademiji pa razmišlja takole:
»Sedaj sem šele na začetku šolanja, nisem se še povsem
Matjaž Oven
opredelil, na kateri od akademij bom nadaljeval študij, možnosti je več (mornariška, pešadijska, letalska).
Vprašanje, ki ponavadi sodi v uvod vsakega intervjuja, sem prihranila za konec: Kaj te je privedlo do tega, da si se vpisal na vojaško šolo?
Pojasnil je takole: »Vseskozi so me zanimale in privlačile stvari, povezane z vojaškim področjem, orožje, tehnika in podobno. Najprej sem se želel vpisati v Srednjo vojaško sanitetno šolo v Novem Sadu, po obisku informativnega dne na Splošni srednji vojaški šoli Franc Rozman Stane pa sem se dokončno odločil in odločitev ni bila težka « M J
Program dela OK ZRVS Vrhnika v letu 1982-83
A. IDEJNO POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE TEMA: Vojaško-politični položaj v svetu in njegov vpliv na varnost SFRJ ter
varnostno-politične razmere v SFRJ, SR Sloveniji, v občini, krajevni skupnosti in OZD in konkretne naloge RVS v zvezi s tem.
B. SPLOSNO-VOJASKO USPOSABLJANJE TEMA: Oblike neoboroženega odpora v okoliščinah začasne zasedbe
ozemlja; oblike in izvajalci neoboroženega odpora agresorju v primeru začasne zasedbe ozemlja. B
TEMA: Okupacijski sistem v sodobnih razmerah. ' TEMA: Oblikovanje blagovnih rezerv v miru za potrebe preskrbe oboroženih sil in prebivalstva v vojni ter ob drugih hudih nesrečah in kriznih situacijah.
TEMA: Preskrba z zdravo pitno vodo v miru, ob naravnih nesrečah in v vojni.
TEMA: Preizkus znanja: reševanje taktične naloge na temo: »Skupina, vod, četa v izvajanju diverzij na objekte na komunikacijah na ZZO.
Taktično-tehnični zbor: ogled garnizij, najnovejše orožje in opreme, ki jo ima JLA. Streljanje:
— izvesti eno od pripremnih streljanj z vojaško puško PAP-7.62mm ali AP-7.62.
— po možnosti izvesti streljanje s tromblonom ali MK puško.
C. VARNOSTNO IN SAMOZAŠČITNO USPOSABLJANJE TEMA: Protipožarna zaščita v miru, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni. TEMA: Dosežki in nadaljnji razvoj obrambnega in samozaščitnega sistema v Jugoslaviji.
D. INFORMIRANJE
— o aktualno vojaških političnih dogodkih, varnostnih in gospodarskih dogodkih pri nas in v svetu,
— novosti in dosežki v razvoju naših in tujih OS,
— aktualna vprašanja s področja SLO in DS,
— seznanjanje z aktualnimi sklepi in stališči vodstev ZK, SZDL in RK ZRVS.
E. TEKMOVANJA:
— RK ZRVS bo v sodelovanju z občinskimi konferencami organizirala in izvedla zimsko in letno republiško tekmovanje občinskih ekip ZRVS Slovenije.
— OK ZRVS organizira in izvaja občinska in medobčinska tekmovanja.
F. IZVAJANJE POUKA:
— Pri pouku občanov je obvezno za vse teme vključiti RVS V KS z vabilom KO ZRVS.
— Za tematiko, ki se obravnava za vse občane in so vključene tudi RVS, ni potrebno predavanje samo za RVS.
— OK ZRVS naj bi se povezale z JLA in TO za vse tekoče informiranje starešin s situacijami v svetu in pri nas.
— Dogovor z JLA za tehnične zbore, ki bi se ga udeležili vsi RVS.
G. ORGANIZACIJSKE IN KADROVSKE ZADEVE:
— Sodelovanje s KS in organizacijami združenega dela,
— utrjevanje in delovanje aktivov ZRVS še posebno v šoli,
— pripraviti kadre na vseh področjih za vodstvene organe, organizacije ZRVS,
— v ZRVS vključevati mlajše starešine, tovarišice ter vse ostale, ki kakorkoli sodelujejo pri obrambnih pripravah,
— pridobivanje kadrov za vojaške šole in poklice ter za šole RS,
— sodelovati pri regrutiranju vojaških obveznikov,
— sodelovati pri napredovanju, delitvi pohval in odlikovanj RVS,
— skrbeti za upokojene RVS, ki prihajajo iz JLA, in jih vključevati v organizacije,
— voditi evidenco o raznih prekrških RVS ali o slabem obnašanju in drugih izpadih in jih poklicati na pogovor ter po potrebi kaznovati,
— vključevati mlajše starešine v marksistične krožke, ki jih organizira OK ZK,
— predlagati zaslužne člane v ZKJ.
H. DEJAVNOST NA PODROČJU LO IN DS
— OK ZRVS naj organizirano seznanja svoje člane o SLO in DS,
— mlajše RVS je treba vključevati v organizacije: tabornike, planince, strelce,
— KO ZRVS so obvezne dajati pomoč KS pri organiziranju predavanj za občane ter vseh akcij, ki se izvajajo za SLO in DS
— aktivno delovati v akciji NNNP,
~- vključiti se v šolo, povezati se z mladino in nuditi pomoč pri organiziranju in izvedbi obrambnega dne v šoli,
— sodelovanje pri obrambnem "usposabljanju mladine,
— pomoč pri obrambnem usposabljanju prebivalstva
— sodelovati in razširiti revijo »Naša obramba«.
— izvesti množično streljanje z MK puško za KO ZRVS Vrhnika I. in II. in Verd
★ ★
★
S i ★ ★
*
★
★ * ★ ★
★
*
■k * *
i
* ■k * *
★
S ★ ★
★ * * ★ ★ ★
★ ★ ★
★
★ ★
+
★ ★
■* ★
* ★
/*»***♦ ****************** **>*****.fr.|.***.*****+^
DESETO PRVENSTVO LJUBLJANSKEGA ARMADNEGA OBMOČJA V KEGLJANJU NA _VRHNIKI_
Vrhnika druga
Vrhnika — Deseto Jubilejno prvenstvo Ljubljanskega armadnega področja v kegljanju Je bilo na Vrhniki v hotelu Mantova. Štirinajst moštev z okoli šestdeset tekmovalci In tekmovalkami, nastopila Je tudi Novka Čulić, Jugoslovanska reprezentntka, se Je dva dni borilo z« posameznega zmagovalca, zmagovalca v parih ter za ekipno zmago In za naslov prvaka leta 1983.
Po kraješm kultumo-umetniškem programu in izrečeni dobrodošlici Je prvenstvo odprl Soško Ratković. Najprej so nastopale ekipe, ki so Imele v prejšnjih tekmovanjih manj uspeha. Drugi dan tekmovanja so bile rešene vse dileme okoli uvrstitve na desetem prvenstvu za posa-
tekmovalca desetega prvenstva armadnega področja v kegljanju.
Še nekaj besed o organizaciji. Mirno lahko rečemo, daje bila izredna predvsem po zaslugi ZTKO Vrhnika, KK Tankist, Doma JLA in prijateljev iz kasarne Ivana Cankarja Spomnimo samo na podatek, da so posebna priznanja ZTKO Vrhnike dobili Vlado Nikolič, Dragiša Iskrenovič, Dušan Mandić in Boško Ratković.
Rezultati — posamezno: 1. čulić (Ljubljana II) 890,2. Mum (Novo mesto) 884,3. Novak (Slovenska Bistrica), 877, itd.
- pari: 1. Čulič-Mirkič (Ljubljana II) 1717. 2. Murn-Cvetkovlć (Novo mesto) 1693, 3. Petrić-Đukić (Kranj) 1691, itd.
— ekipno: 1, Ljubljana II (Mirkić, Pava-čić, Marković. čulić) 3408, 2. Vrhnika
Ekipa Vrhnike — Radobuljac, Kovačevič, Strelec, Stojanovskl; čepijo: Nikolič in Jurkovič
meznlke in pare. Moštvo Ljubljane II, ki ga je vodil izredni Čulić, je doseglo zelo dober rezultat in zasluženo osvojilo prvo mesto. Vrhnika je izkoristila domači teren in se uvrstila na drugo mesto, Ljubljana I z Novko Čulić pa je dosegla tretje mesto Moštvo Ljubljane II je imelo tudi najboljši oar Čulić-Mirkić, tekmovalec iste ekipe Čulić pa je bil najboljši med posamezniki, tako da je bil proglašen tudi za najboljšega
(Stojanovski, Radobuljac, Jurković, Kovačevič) 3340,3. Ljubljana I (Novka Čulić, Todosovski, Ban, Bolarič) 3318, 4. Kranj 3317, 5. Novo mesto I 3275, 6. Pivka 3246, 7. Ajdovščina 3239, 8. Ribnica 3198,9. Novo mesto II3154,10. Ljubljana ill 3151,11. Postojna 3129,12 Slovenska Bistrica 3077,13. Celje 2981,14. Maribor 2783.
M ARSIĆ
TRADICIONALNI TEK PO VRHNIŠKIH ULICAH
Sodelovalo je 343 tekmovalcev
Vrhnika — Šolsko športno društvo Kurir na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki je organiziralo, skupaj z ZTKO Vrhnika, tradicionalni tek po vrhniških ulicah. Ta tek pomeni zaključek atletske sezone na Vrhniki, zato smo po pravici pričakovali veliko število nastopajočih. In res jih je bilo rekordno število: 343 Prišli so od vsepovsod: iz Hotedršice, Postojne, Borovnice, Oragomera, Logatca, Pivke, Domžal, Črnuč, Novega mesta, en tekmovalec celo iz sosednje Hrvaške, In sicer iz Karlovca.
Najmlajši so bili tokrat najštevilnejši. Posebno razveseljuje podatek, da sodelujejo na tem tekmovanju tudi tekmovalci iz bolj oddaljenih mest Slovenije, kar je gotovo potrditev odlične organizacije.
Rezultati: pionirke —roj. 1974—75: 1. Ržen (OS Hotedrsčica), 2. Plut (Vrhnika), 3. Blkar (Vrhnika), 4.
Pionirji — 70—71:1. Mikulan (Vrhnika), 2. Japelj (Vrhnika), 3. Durić (Postojna), 4. Nikolič (Postojna), 5 Mitrović (Postojna), itd.
Pionirke — 68—69: 1. N. Kunstelj (Vrhnika), 2. Bizjak (Borovnica), 3. Žitko (Vrhnika), 4. I. Kunstelj (Vrhnika), 5. Sluga (Vrhnika) itd.
Pionirji — 68—69:1. Drolc (Domžale), 2. Zibema, (Postojna), 3. Nikolič (Postojna), 4. Grl (Pivka), 5. Vrzel (Postojna), itd.
Mladinke — 63—64:1. Kovač (Vrhnika), 2. Rihar (Vrhnika), 3. Habič (Postojna), 4. Lampe (AK Olimpija), 5. Semrov (Logatec), itd.
Mladinci — 63—67:1. Gaber (Medvode), 2. Repnik (AK Olimpija), 3. Mesaric (Ljubljana), 4. Skupak (Postoj-na)l 5. Novak (Medvode) itd.
Članice do 30 let: 1. Brenčič (Hotedrsčica).
Članice nad 30 let: 1. Žlgon (Šiška Ljubljana), 2. Tortlč (Borovnica), 3.
Najmlajši so bili tudi najštevilnejši na teku po ulicah Vrhnike
Remžkar (Vrhnika). 5. Zibert (Vrhnika), itd.
Pionirji — 74—75:1. Zelene (Hotedrsčica), 2. Bule (Vrhnika), 3. M. Bule (Vrhnika), 4. Japelj (Vrhnika), 5. Ab-dakovič (Vrhnika), itd.
Pionirke — 72—73:1. Kalič (Vrhnika), 2. Svete (Borovnica), 3. Buh (Vrhnika), 4. Osretkar (Vrhnika), S. Lušina (Vrhnika), itd. Pionirji — 72—73: 1. Žmak (Postojna), 2. Ko-govšek (Vrhnika), 3. Vodeb (Borovnica), 4. Sčupec (Vrhnika), 5. Nagode (Logatec), itd.
Pionirke — 70—71: 1. Tomašič (Vrhnika), 2. Stumer (Borovnica), 3. Fistonič (Postojna), 4. Eržen (Mote-drščica), 5. Sušteršič (Pivka) itd.
Budna (Jezica — Ljubljana), 4. Pečar (Vrhnika), 5. Šalamun (Vrhnika).
Člani roj. 1953: in mlajši: 1. Končina (Ljubljana Bežigrad). 2. Susman (Vrhnika), 3. Prijatelj (Ljubljana), 4. Goleš (Ljubljana Vič), 5. Stupica (Vrhnika), itd.
Veterani — A: 1. Marek (Ljubljana), 2. Bernik (SD Ježica-Ljubljana), 3. Merlak (Hotedrsčica). 4. J. Grom (Partizan Vrhnika), 5. Turk (Borovnica), itd.
Veterani — B: 1. Šiljac (Karlovac), 2 Bartol (Ljubljana-Moste), 3. Premrl (Ljubljana-Vič), 4 Gabrovšek (Vrhnika), 5. Stine (Novo mesto), itd.
M. ARSIC
OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU ZA POSAMEZNIKE
Prvak: Tone štih
Na občinskem prvenstvu za posameznike v namiznem tenisu sta nastopili dve tekmovalki in trinajst tekmovalcev. V kategoriji dq, trideset let sta nastopila dva tekmovalca, ostali so bili stari več kot tri-
deset. Po pričakovanju so imeli največ uspeha štih, Berginc, Kržič in Srećković, ki so osvojili prva štiri mesta.
Boža Grom je premagala Turšičevo in postala vrhniška prvakinja.
TRADICIONALNI TURNIR OB DNEVU REPUBLIKE
Slejko pred Gostišem
kolu je bil znan vrstni red. Slejko in Gostiša sta zbrala isto število točk, a je prvo mesto dosegel Slejko zaradi boljšega uspeha proti zmagovalcem.
Tabela: 1. Slejko (Postojna) 12,5,2. Gostiša (Vrhnika) 12,5.3. Hajna (Postojna) 12, 4. Milošević (Vrhnika) 12,
Na tradicionalnem hitropoteznem turnirju v šahu, ki ga je organiziralo Šahovsko društvo Vrhnika v čast dneva republike, je nastopilo šestnajst tekmovalcev iz Postojne, Dra-gomera in z Vrhnike, Turnir je bil izredno močan, ker so nastopili štirje
mojstrski kandidati, pa tudi ostali udeleženci so v samem vrhu notranjskega šaha. Borba za prvo mesto je bila izredno zanimiva. Sele v zadnjem
5. Justin (Vrhnika) 11, 6. Hlad (Postojna) 9, 7. Kobal (Vrhnika) 8,5, 8.. Mlinar (Vrhnika) 7,5 itd.
M. ARSIC
Vrhnika šesta
V Domu JLA v Ajdovščini je bilo sedmo prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja v šahu. Nastopilo je dvanajst moštev z osemdesetimi tekmovalci. Nastopilo Je tudi precej znanih šahistov, za Maribor je ria prvi deski tekmoval velemojster Durić (šesti rejting v Jugoslaviji), mojster FIDE Begovac. ki je nastopil za Ljubljano I, Mencinger v moštvu Kranja, itd.
Zmagovalca pa je odločila izenačenost ekipe iz Postojne. Zbrala je 51
točk, eno več od drugouvrščenega Maribora, Ajdovščina pa je imela 1,5 točke manj.
Vrhničani so igrali solidno. V zelo močni konkurenci so osvojili šesto mesto s 34 točkami. Za Vrhniko so igrali: Micić, Kecić. Arsić, Prvinšek, Hašarić, Rajević, Saiti In Gojić.
Tablica: 1. Postojna 51, 2. Maribor 50. 3. Ajdovščina 49.5,4. Kranj 45, 5. Ljubljana I 41, 6. Vrhnika 34, itd.
MOMIR ARSIC
Gostovanje prvoligaškoga moštva Iskra Olimpije je na Vrhniki zbudilo veliko zanimanje. To je še en dokaz, da je na Vrhniki premalo takih srečanj, kot so bila pred desetimi leti In več.
V vrhniškem moštvu sta kot gosta zaigrala Mofardin in Pola-nec, da bi bile moči vsaj kolikor toliko Izenačene. Tako okrepljeni so Vrhničani dobro zaigrali. Šele v nadaljevanju igre, ko so se Vilfan in njegovi razigrali, so povedll z večjo razliko, ki so jo potem obdržali do konca tekme.
Razmah športa v Borovnici
Občni zbor TVD Partizan Borovnica je na Izredni seji 17.12.1982 razpravljal o pereči problematiki nadaljnjega razvoja športa v krajevni skupnosti Borovnica.
Sprejel je nova Pravila društva, dopolnil vodstvo in sestavo organov društva ter sprejel smernice za delo v letu 1983, ki so:
— dokončanje zunanjega igrišča pri osnovni šoli,
— organiziranje množičnih rekreacijskih tekmovanj in manifestacij ob udeležbi čimvečjega števila občanov,
— organiziranje množičnega pohoda
na Pokojišče.
Na zboru so se tudi dogovorili, da bo v letu 1983 moral vsak član društva opraviti določeno število prostovoljnih delovnih ur pri dokončanju šolskega igrišča. Pobirali bodo članarino, ki bo za člane 120 din letno, za mlajše od 15. let starosti pa 60 din: Za sodelovanje so se dogovorili tudi z organizacijami združenega dela v kraju.
Da bi lahko sprejeli čimveč koristnih pobud za uspešno delo društva, so se dogovorili, da bo uradni dan v pisarni TVD Partizan vsak torek od 19. do 20. ure.
F. MODRUAN
KONČAN JE JESENSKI DEL TEKMOVANJA V PODROČNI NOGOMETNI LIGI — ZAHOD
Usnjar šele osmi
Jesenski del tekmovanja v Področni nogometni ligi—zahod—so nogometaši Usnjarja zaključili s tekmo v go-steh z moštvom Jesenic (2:2,1:2).
Istočasno je končano tekmovanje za pokal Nogometne zveze Slovenije po skupinah. Ta polovica sezone za nogometaše Usnjarja ni bila uspešna. Ekipa je osvojila samo šest točk in se uvrstila na spodnji polovici tabele, kar je daleč pod 50%, kar je meja uspešnosti. Do polovice osvojenih točk manjkajo tri.
Kaj naj pravzaprav rečemo o igri našega predstavnika v conskem tekmovanju Slovenije? Najprej je več kot gotovo, da igra ni odraz stanju po točkah. Fantje trenerja Mladenovića s svojo igro, še posebej na sredini terena, ne zaostajajo za ostalimi igralci v ligi. Vendar so slabosti kronična neefektnost, velika fluktuacija
igralcev, posebnosti posameznikov. Tudi slab začetek v septembru je v mnogočem doprinesel k slabi uvrstitvi, saj so igralci prihajali na tekme pravzaprav z letnih dopustov. Res pa je tudi, da so imele podobne težave tudi druge ekipe, a so se uvrstile veliko bolje.
Vendar strokovno vodstvo meni, da ni razloga za paniko. Plan in program dela za sezono 1982-83 jasno priča, da bodo delali normalno in se bolje pripravljali za boljšo igro, tako da bodo ob koncu sezone v zgornjem delu prvenstvene tabele.
Razveseljuje dejstvo, da se težko, a vendarle, doseže dogovor, da kvalitetnejši nogometaši, ki nastopajo v Občinski nogometni ligi, pristopijo k selekciji Usnjarja, tako da se na najprimernejši način uresniči zamisel piramidne selekcije.
Kegljaški turnir ob dnevu republike
Kegljaški klub »Tankist« Vrhnika je organiziral četrti tradicionalni turnir stltev dneva republik«. Letošnje tekmovanja pa (e bilo hkrati združeno tud novanjem 20 — obletnice delovanja kluba.
Na štiridnevnem tekmovanju je nastopilo 88 kegljačev (iz 17 klubov) in 45 kej 190 klubov).
Tekmovanje je bilo zelo kvalitetno. Poleg »Gradišča« so letos prvič nastopili • Ijači »Triglava« iz Kranja, ki sodijo med najboljše kegaljaške klube v Sloveniji in JU ji. Med posamezniki so nastopili nekateri nekdanji in sedanji republiški ter državi r zentantje in reprezentantke.
Doseženi rezultati: Moški — 1x200 lučajev mešano:
1. Darko Bizjak — KK Gradiš — 944 kegljev
2. Franc Kos — KK Hidro Medvode — 938 kegljev
3. Boris Urbane — KK Triglav Kranj — 910 kegljev
4. Franc Martinšek - KK Triglav Kranj — 10 kegljev
5. Bojan Martinček — KK Gradiš — 906 kegljev
Najboljši domačini:
14. Lazo Krompič -
15. Rado Petavs -17. Jožo Ivančevič
■ KK Tankist — 887 kegljev KK Tankist — 884 kegljev - KK Tankist — 873 kegljev
Ženske — 1 x. 100 lučajev mešano: 1 Marjana Zore — KK Triglav Kranj — 448 kegljev (nov rekord kegljišča zafc:
2. Iva Maglica — KK Logatec — 438 kegljev
3. Manja Vencelj — KK Mercator Trebnje — 434 kegljev
4. Pavla Šorr, — KK Triglav Kranj — 425 kegljev
5. Jožica Vidic — KK Kamnik — 420 kegljev .. Prehodni pokal je osvojil Darko Bizjak, ki je doslej že trikrat zmagal na tekni l™
vendar ne zapovrstno, tako da mora za trajno osvojitev pokala zmagati še dvakri I presledki). itd
Pri ženskah je prehodni pokal osvojila Marjana Zore. Doslej je ta pokal vsake* jela druga zmagovalka in tako bo pokal ostal še najmanj dve leti last KK Tankist ki nizatorja turnirja. '■ |je
Ob zaključku balinarske sezonf
Balinarska sekcija Društva upokojencev Vihnika je bila v letu 1982 zelo delovna in je dosegla lepe uspehe. Saj so v tekmovanju Notranjske balinarske zveze, kjer je sodelovalo 10 ekip, dosegli enega najboljših rezultatov V tekmovanju posameznikov med 18 ucieleženci so naši tekmovalci osvojili prvo in drugo mesto. V ekipnem tekmovanju so zasedli 2. mesto, v parih pa četrto. Naši balinarji so zmagali na močnih turnirjih v Logatcu in na Vrhniki. V Planini in Rovtah pa so zasedli 3. mesto.
Na Vrhniki smo imeli tekmovanje v obliki pnjateljskih srečanj z balinarji Logatca, Borovnice, Horjula in upokojenci Ljubljana-Siška. Izvedli smo tekmovanje za prvenstvo Vrhnike, kjer je sodelovalo 30 tekmovalcev.
Na svojih igriščih in igriščih IU V smo organizirali z občinsko telesnokulturno skupnostjo Vrhnika štiri večje turnirje Udeleženci so bili s področja Primorske, Gorenjske in Ljubljane »Iskriada«. »Lesa-riada«. »Mlinarji-pekl«. Organizirali smo
br
tudi ekipno sindikalno prvenstvo V Na naših igriščih je vsak dan zelo t \ Prihaja veliko število gledalcev, ki \ žajo balinarska igrišča in ob ko ta okrepčila sledijo poteku igre. Ne prav, če bi se povsem zadovoljili I ženim! uspehi v pretekli sezoni. $> imamo v naših ekipah nekaj S Manjka nam dobrih zbijalcev krofl katerih pa naši balinarji na turnirjih' rejo doseči še več. Morali bomo U biti vsaj 3 do 5 igralcev, ki naj bi | ninge podredili zbijanju krogel
Priporočljivo bi bilo? da bi ti igri 3-krat tedensko vadili ločeno pol b igrišču štev. 2. S takim sistem !"* delom bomo prav gotovo dosegli S rezultate. V tem pa je naša prihol
Ob tej priložnosti se zahvaljuj« upravi Društva upokojencev VrW nam je z denarnimi sredstvi pomai izpolnitvi balinarskih igrišč.
KAREL
USTANOVNA SKUPŠČINA V DELOVNI ORGANIZACIJI LIKO
Novo športno društvi
Občina Vrhnika je spet bogatejša za eno športno društvo. V DO Llko, ki ima svoji enoti na Vrhniki in v Borovnici, so na ustanovni skupščini organizirali Športno društvo LIKO z vsem! nalogami In obveznostmi in s pravili Iz Zakona o društvih.
Izredno bogata športna in rekreativna dejavnost v tej delavni organizaciji je zahtevala tudi primerno organizirano sredino, da bi se lahko vsak posameznik, ki se želi športno ali rekreativno udejstvovati, organizirano vključil v eno od športnih vej ali aktivnosti. DO LIKO že ima dve moštvi vključeni v Občinsko nogometno ligo, redno tekmujejo v kegljanju, streljanju in v množičnih akcijah športne rekreacije, kot so tek okoli Ulovke, po ulicah Vrhnike, druge akcije za trimska priznanja, v namiznem tenisu, smučanju, boksanju, odbojki, planinarjenju in šahu.
Organiziranje športnega društva Liko bi moralo spodbuditi še podobna društva v drugih sredinah. Posebno
še zato, ker je športna rekreacija stala sestavni del življenja in dela lovnega človeka. Ravno v naši ofc pa obstajajo vsi pogoji za organlzlri športno rekreacijo Z organiziran) teka SD je Vrhnika dobila svoje P športno društvo. Upamo, da ne edino v naši občini. ,
Ustanovna skupščina je izbrala gane društva, sprejela statut z jasn nalogami, obvezami in pravili za ^ kega člana. V IO SD LIKO so l> Ličar, predsednik SD LIKO, Janez trifi, podpredsednik, Boža Grom, , niča, zadolžena za namizni tej Janja Kržič, Slavko Mičić (nogom* Milonja Spalević (nogomet), FjJ Gutnik (streljanje), Jakob Susfl; (šah), Stane Knapič (kegljair Zvone Pristavec (odbojka), Franc'' narčič (planinstvo) in Franc Drašlef nadzornem odboru so Matija Tuj* Tomo Bratić, Janez Nagode. Dj* plinska komisija šteje pet člai* Janez Gutnik, Peter Gabrijel, Cirilb bina, Mite Spalević In Matevž Ples* M-
Ob dnevu JLA so bila številna športna tekmovanja. Tako so se tud1 domu KS Vrhnika pomerili na tekmovanju, ki ga jo organizirala OO ZSMS" Industrije Usnja In Strelska družina Vrhnika — strelci z zračno puško. M"; člani je bil najboljši Vlado Ravnikar, pri članicah Alenka Slabe, med pionl" pa je zmagal Iztok Knapič. Moštvenl zmagovalec pa je Strelska druzr
Vrhnika.
Smučarska dejavnost v letu 1983 — Ulovka
Upajo na boljšo Igro v spomladanskem delu prvenstva
TEČAJI ZA DORASLE: Tečaji bodo
organizirani v obliki vikend tečajev, med zimskimi šolskimi počitnicami pa tudi med tednom.
VIKEND TEČAJI:
PRIČETEK: 15.16. januarja — dopoldan od 9.00 do 12.00 popoldan od 13.00 do 16.00 V času počitnice popoldan 17. do 21. in e 24. do 26. januarja od 13 do 16. ure.
TEČAJI ZA UČENCE OSNOVNIH SOL:
Za tiste učence, ki že obvladajo smučarsko tehniko in lahko koristijo žičnice tečaji na ULOVKI.
1 10 do 14 januarja
2. 17. do 21: januarja
3. 24. do 28 januarja Priporočamo prijave v 2. in 3. ™ Prijavnice z že določeno cel učenci dobili v šoli.
TEČAJI PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH:
Organiziramo novo obliko rjj tečajev po KS. Ti tečaji so vsem, predvsem pa slabšim smu#j so zelo poceni. Cena tečaja 450"
Vso smučarsko dejavnost vodi *• nizira smučarsko društvo Vrhni4 dejavnost je vezana za Ulovi'' snežne razmere ne bodo ugodne.' organizirali tečaj za čenče osnovni'. ?•'?d"u oočitnic in to od 24. do 28 J ja. Informacije po telefonu 7*1-41» Sefran — ZTKO)
NA PODLAGI 5. ČLENA PRAVILNIKA O PETKOVŠKOVIH PRIZNANJIH
RAZPISUJE
KULTURNA SKUPNOST OBČINE VRHNIKA
Petkovškovo priznanje
J fRazpisni pogoji in navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov. Oznanja podeljujemo za:
, — aktivno delovanje v SZDL, sindikatih, ZSMS, samoupravnih in-!'esnih skupnostih in v vseh drugih družbenih sredinah v prid kulturah dejavnosti.
— vsestransko in celovito razumevanje pomena poklicne ljubiteljic kulturne dejavnosti in za dejavno pomoč pri vsebinskem bogate-')u,
Jr organizacijsko utrjevanje in samoupravno organiziranost kultur-"II dejavnosti ter za funkcioniranje delegatskega sistema v vseh druž-^nih sredinah,
- vzpodbujanje, usmerjanje in organiziranje kulturnega življenja "kulturne dejavnosti, zlasti še med mladimi ljudmi in delavci, —- uvajanje novih sodobnih vsebin in oblik kulturne ustvarjalnosti, m — celovito, stalno in dolgoročno načrtovanje kulturno umetniškega I kovanja,
— nenehno vzpodbujanje različnih oblik svobodne menjave dela,
— kvalitetno in množično rast v kulturnem delovanju. - — pospeševanje kulturne ponudbe (nastopi skupin,-gostovanja po-
ti 'ličnih ansamblov, prireditve za delavce iz drugih republik in pokrajin, si "°gatenje knjižnic s primernimi knjigami, skrb za dostopnost knjige
— pripravo in izvedbo različnih izobraževalnih oblik,
— celovito in vsebinsko poglobljeno obveščanje o kulturnem živ-tenju in delovanju,
|- poglobljeno prizadevanje pri zbiranju, ohranjanju in urejanju ' umentacije o naprednem kulturnem gibanju.
J toku
t Predlog za priznanje mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu • Mi opis dela, zaradi katerega je predlagan in podatke, ki so potrebni ° *> vsestransko in objektivno presojo uspešnosti dela kandidata.
I Kandidati lahko predlagajo kulturna društva in skupine, poklicne jI 'ttlturne organizacije, samoupravne in krajevne skupnosti, šole in j« *tale delovne organizacije ter posamezniki.
ii I
ii Pismene predloge za priznanja je treba poslati najkasneje do 20. fe-v "hiarja 1983 na naslov: Kulturna skupnost občine Vrhnika, Ulica 6. laja 1
ri i.
I >. «bor, na predlog Odbora za Petkovškova priznanja, potrdi skupš-nfla kulturne skupnosti.
Podelitev bo javna. Imena dobitnikov in utemeljitve bo kulturna kupnost objavila va Našem časopisu.
—
Filmski spored kina Cankarjev dom Vrhnika
6.-9.1.
Četrtek ob 20.00 sobota ob 17.00 nedelja ob 20.00
petek ob 20.00 -cdeljaob 18.00
sobota ob 20.00 nedelja ob 16.00
Matineja ob 10.00
13.—16.1.
četrtek ob 20.00 sobota oh 17.00 nedelja ob 20.00
peiek ob 20.00 nedelja ob 18.00
sobota ob 20.00 nedelja ob 16.00
Matineja
20,—23.1.
četrtek ob 20.00 sobota ob 17.00 nedelj« ob 20.00
petek ob 20.00
sobota ob 20.00 nedelja ob 16.00
^Matinejaob 10.00
27.—30.1.
četrtek cb 20.00 sobota ob 17.00
petek ob 20.00 nedelja ob 18.00
sobota ob 20.00 nedelja ob 16.00
M.
atincjaob 10.00
OTOK PIRATOV — amer. Barvni Režija: Michael Rilchie
V gl. vi.: Michael Caine, Jeffrev Frank. Oče in sin doživljata počitnice, ko padeta v kremplje primitivnim domorodcem.
ATLANTIC CTTY - amer. barvni Režija: Louis Malic
V gl. vi.: Burt Lancastcr. Susan Sarandon, M. Piccoli. Film nagrajen z beneškim Zlatim levom 1980. uspeli na festivalu v San Sebastianu istega leta, FEST 1981. Brez dvoma film tedna! Priporočamo!
GLASBA NIMA KONCA — amer. glasbena komedija Valerie Perrine, skupina Village People predstavljajo glavno privlačnost. Privlačna glasba.
PALČIČA — japonska barvna risanka
BRUBAKER — amer. barvni, akcijska drama Režija: Stuart Rosenberg
V gl. vi.: Robert Redford, Vaphet Kotto, Jane Ale-xander. Poskus upravnika zapora, da bi spremenil razmere v njem, izkoriščanje in vrsto drugih slabosti.
NOČI STRIP TEASA — Reprodukcijski »mednarodni« dokumentarec o nočnih lokalih in njihovih programih po vsem svetu.
VELIKI PREPIR — amer.-hongkonški Režija: Robert Clouse
Zgodba o mladem Kitajcu, ki v Čikagu 30-ih let postane prvak borilnih veščin in zaščitnik svojih rojakov pred gangsterji TOM IN JERRY OSCARJEVCI — najuspešnejše risanke s Tomom in Jerrvjem.
BEG S PADALOM — amer. pustolovski Film malo /nanih avtorjev zelo privlačno predstavlja zgodbo, katere ozadje je resnično: 1971 je nek mladenič hladnokrvno prisilil posadko letala BOEING 727, da mu je predala 200.000 dolarjev, nato pa je odskoči! s padalom...
NISMO ANGELI, ONE PA TUDI NE — fr. erot. komedija. Trije moški in ena ženska. Prijatelji so vse od otroštva, nakar se vname pravi ljubezenski boj, ker se je vmešal četrti — Italijan.
RAJ ZA KAMIONARJE — it. fr. barvni Vozniki kamionov imajo vrsto priložnosti za najrazličnejše erotične izkušnje...
ROBIN HOOD — ameriška risanka
NEDELJSKI ZAPEUIVC1 amer.-tt. erot. komedija Režija: Dino Risi, Edouard Molinaro, Gene Wilder, Bryan Forbes.
V gl. vi.: Roger Moore, Ugo Tognazzi, Lino Ven-tura. Gene Wilder, Lynn Redgrave, S. Koscin. Film sestavljajo štiri zgodbe s temo: ljubezen ob nedeljah. Protagonisti so Anglež, Francoz in Italijan ter Američan ... Eden najduhovitejših filmov zvrsti. Priporočamo!
OKTAGON amer. barvni Režija: Eric Karson
V gl. vi.: Chuck Norris, Karen Carlson, Lee van Cleef. Glavni junak je vmešan v številne umore. Začne jih proučevati...
RAZSELJENA OSEBA — slovenski barvni Režija: Marjan Ciglič
V gl. vi.: Matjaž Višnar, Draga Potočnjak. Sin slovenskega emigranta, domobranca, se je rodil na tujem in se vrne v domovino študirat. Slovenijo pozna le po izročilu in pripovedovanju staršev. Tema je preobširna, preveč kompleksna, da bi ji mogel biti režiser debutanl v celoti kos. Kljub tem dovolj zanimivo.
NORČIJE RACMANA JAKE. amer. risanke.
KULTURNA DRUŠTVA IN SEKCIJE
Izobraževati mentorje
Na pobudo OK SZDL Vrhnika je bil ta mesec organiziran pogovor s člani kulturnih društev in sekcij v občini o njihovem delovanju in problematiki. Naj navedem, da so se ga poleg predstavnikov društev in sekcij udeležili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij ter IS, vabilu pa se niso odzvali člani DPD »Svoboda« iz Borovnice, moškega pevskega zbora »Liko« in folklorne skupine »Ligojna«.
V uvodnem delu je tajnica ZKO Vrhnika prisotne seznanila, da imamo na Vrhniki 5 registriranih društev, od katerih aktivno delujejo trije. DPD »Svoboda«, MPZ »Liko« in Foto klub »Tenkist«, medtem ko obstajata KUD Ivan Cankar Bevke in oktet »Kašča« nekako samo na papirju. V naši občini v okviru ZKO deluje kar 15 sekcij. Pihalni orkester, kino sekcija Cankarjevega doma, Lutkovna skupina, Likovna skupina, MPZ IUV, mešani PZ Dragomer, ŽPZ Sinja gorica, otroški pevski zbor Doma JLA, Folklorna skupina »Ligojna«, Dramska skupina Verd, mešani pevski zbor Log in 3 šolska kulturna društva.
Problematika delovanja teh društev in sekcij smo v preteklem obdobju bolj ali manj uspešno reševali. Sama društva in sekcije pa so se v kulturno življenje na Vrhniki precej dobro vključevala. Njihovo financiranje, razen za kino sekcijo CD in mešanega PZ Log, je bilo rešeno, seveda v mejah možnosti, v okviru finančnega plana ZKO.
Opaža se, da je na Vrhniki začasno zastala gledališka dejavnost, čeprav so bili na tem področju že doseženi uspehi, sicer kratkotrajni, vendar pa le. Tako so gledališko dejavnost postavili »na noge« člani skupine ARGOS, kasneje je to bilo Srečno novo gledališče, potem pa je aktivnost na tem področju zastala. Ravno sedaj se spet kažejo težnje in želje po ponovni oživitvi gledališke dejavnosti na Vrhniki. Koliko bodo te želje in težnje realizirane, se bomo lahko sami prepričali. Pogovor je v drugi vrsti izpostavil problematiko delovanja vrhniškega pihalnega orkestra. Primanjkuje mu mladih kadrov, predvsem na naslednjih instrumentih:
trobenta, saksofon In pozavna, probleme pa imajo tudi z nakupom instrumentov. Glavno vlogo pri reševanju tega problema ima osnovna šola, nadaljuje pa jo glasbena šola. Obe bi morali otroke navduševati tudi za tiste instrumente, ki jih PO primanjkuje. Zaradi vseh teh težav, pa tudi generacijske menjave, PO ne zmore več kot enega koncerta letno. Do sedaj so se te težave odražale veliko bolj samo navznoter, zato drugi nanje niso bili pozorni, saj je PO z drugimi svojimi predstavitvami »opravičeval« sredstva, ki so bila vložena v njegovo delovanje. Sedaj pa bo potrebno z reševanjem problematike PO pristopiti konkretno, sicer se lahko zgodi, da bomo na Vrhniki ostali brez pihalnega orkestra.
Izpostavljena je bila tudi problematika vključevanja mladih v delo društev in sekcij, nasploh v kulturno dejavnost. Vsekakor je tu na prvem mestu potrebno omeniti pomanjkanje mentorjev, ki bi otroke že v OŠ znali pridobiti za različne dejavnosti, ne pa da bi bili prepuščeni sami sebi.
Poskus »izobraževanja« oz. oblike dela z mladimi na področju kulture je bilo »Filmsko gledališče«, kjer si je mladina ob torkih lahko ogledala izbrani filmski spored. Vendar je bila filmska vzgoja na Vrhniki vrsto let zanemarjena, zato ta oblika dela z mladino takrat še ni zaživela, kot smo pričakovali. Seveda ne mo-
remo in ne smemo takoj na začetku obupati, zato si bo ZKO prizadevala z nadaljevanjem vzgoje mladih na področju kulture, filmsko gledališče pa naj bi postalo eno izmed kontinuiranih oblik le-te. Vendar bo treba večjo pozornost posvetiti mentorjem; zainteresirane ljudi izobraževati in usposabljati za mentorje, že delujočim mentorjem pa dati večje priznanje, tudi materialno, saj mnogi dobivajo samo simbolične nagrade in njihovo delovanje temelji na čistem
. entuziazmu. ___
Za lep čas je zamrlo tudi kulturno življenje v Bevkah, če začnemo kar pri filmskih predstavah. Sedaj pa so krajani »zavihali« rokave in temu naredili konec. Uspelo jim je urediti prostore in usposobiti aparature za normalno predvajanje filmov. Predvajanje že teče, »kino Bevke« pa je začel delovati kot del kino sekcije Cankarjevega doma. Podobno bi problem s predvajanjem filmov želeli urediti tudi v Borovnici, saj tudi tu ni več filmskih predstav.
V zadnjem času se je vsem mogočim težavam pri delovanju društev in sekcij pridružila še uvedba bencinskih bonov. V času, ko to pišem, je ta problem že uspešno rešen. ZKO ima urejeno možnost nabave vrednostnih bonov za bencin'ki jih bo porabili za delovanje kina Bevke in Borovnica, folklornih skupin Bistra in Ligojna ter za gostujoče skupine.
Pcedstavnik Doma JLA je izpostavil problem kulturnih prireditev za delavce iz drugih republik. Iz leta v leto so predstave dražje tako, da morata ZKO in Doma JNA krčiti svoje programe in tako smo prikrajšani vsi. Zato bi se bilo tudi v okviru delovnih organizacij potrebno dogovoriti, da bi le-te prispevale nekaj sredstev za minimalne kulturne programe svojih delavcev.
Kulturna animacija v naših delovnih organizacijah se je vsekakor premaknila z mrtve točke. Vendar kaže, da so organizacijske plati v nekaterih DO še vedno preslabe, zato ni odziva v teh DO. Veliko slabše pa je v naših krajevnih skupnostih. V prvi vrsti tu običajno sploh ni človeka, na katerega bi se ZKO obrnila, da bi organizirati kulturni dogodek v KS; ko vendar imamo člane delegacij za kulturno skupnost, samo za primer! Zato bo ena prvih nalog ZKO v povezavi s SZDL tudi v KS pridobiti organizatorje kulturnega življenja.
Ne smemo pozabiti tudi na problem strokovnih služb ZKO, ki se tudi že vleče nekaj časa. Verjetno je vsem jasno, da en sam človek ne more opravljati poleg res »strokovnega« dela na področju kulture in se zraven ukvarjati še čisto z administrativnimi in finančnimi posli. Predstavnik IS SO Vrhnika je obljubil, da bo ta problem še v letošnjem letu oziroma je vsaj že nakazana rešitev le-tega.
Ob koncu velja opozoriti še na kadrovsko politiko in Štipendiranje kulturnih delavcev. Morali bi si prizadevati, da bi tisti, ki jih vzgajamo in štipendiramo, ostali »doma« na Vrhniki in tu doprinesli h kulturnemu življenju. Morali pa bi si tudi prizadevati, da skupščino ZKO ne bi bile samo gola formalnost potrjevanja planov in sprejemanja DD ter SaS, pač pa mesto za izražanje kulturnih potreb in želja; uporabnik naj-bi sam povedal, kakšni so njegovi interesi.
Iz pričujočega govora je razvidno, da se društva in sekcije srečujejo s problemi, vendar vse to ni ovira za razmah ljubiteljske dejavnosti, kar je seveda edino pravilo. Prav zato bomo morali tudi v bodoče posvečati vso pozornost še nadaljnjemu razvijanju te dejavnosti in še okrepiti pomembnost družbene vloge kulture.
7 T.
OSNOVNA ŠOLA LOG—DRAGOMER
Šola in kraj
Sestavni del življenja in dela šole je tudi sodelovanje s krajem, v našem primeru so to vse krajevne skupnosti šolskega okoliša. Oblike takega sodelovanja so vedno zelo zaželene in so lahko zelo pestreJDel oblik sodelovanja se lahko načrtuje, veliko pa se jih porodi spontano ob stikih staršev in učiteljev. Šolsko poslopje z raznimi prostori za sestanke, telovadnica in tehnična sredstva šole so velikokrat dobrodošla pomoč tudi krajanom. Najpomembneje pa je, da tako delavci šole kot starši in ostali krajani skupaj zagotavljamo tiste oblike sodelovanja, ki so v prid učencem v skrbi za njihov vsestranski razvoj, vzgojo in tudi materialni vzgojnoizobraževalni standard.
V drugem letu delovanja nove šole bi lahko našteli že kar lepo število uspešnih primerov omenjenih oblik sodelovanja in ker so nekatere izkušnje lahko zanimive tudi v občini, želimo predstaviti enega prvih primerov uspešne pomoči krajanov šoli.
Ob opremljanju delavnic tehnične
vzgoje smo kljub namenskim sred-
stvom za opremo s stroji in orodjem še vedno ugotavljali pomanjkanje obojega. Obrnili smo se z dopisom za pomoč k obrtnikom v naših krajevnih skupnostih. Zaprosili smo za razne surovinske odpadke in. za možnost dodatnega opremljanja učilnic tehnične vzgoje z ročnim ali strojnim orodjem. Odziv nas je prijetno presenetil, saj se nam je odzvalo 8 naštetih občanov — samostojnih obrtnikov: Miloš Krapež, Miro in Pepca Novak, Andrej Rus, Rafael Samec, Pavel Popit, Franc Popit, Jože Dolžan, Matija Seliškar.
Prispevke šoli so poslali v obliki surovin (steklo, razne žice, lesni ostanki...). Večji del naštetih pa nam je pomagal s finančnimi sredstvi za nakup novega drobnega ročnega orodja, kompletov Klip-Klap orodja in kombiniranega mizarskega stroja. Nekaj naštetih občanov pa bo realiziralo svoje obljube še, ko bomo na tržišču lahko dobili ustrezna orodja. S tem prispevkom se želimo vsem še enkrat zahvaliti za razumevanje in sodelovanje.
Živahna kulturna jesen
Jesenski začetek kulturne sezone je pomenil pravo presenečenje .•a vse tiste, ki smo pripravili program gostovanj. Vse prireditve so bile dobro obiskane, saj je bilo na vsaki več kot 300 ljudi. Nedvomno gre tasluga boljši kulturni animaciji v delovnih organizacijah; še posebej se pozna dober odziv zaposlenih v IUV. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem kulturnim animatorjem in vodstvom v DO za njihovo delo in prizadevanja in utrjevanju družbene vloge kulture.
In kakšni so predlogi gostovanj do konca sezone? V naslednjih mesecih nameravamo pripraviti srečanje z Nevvsvving quartetom, ponovitev Občinskega svetnika, kulturno-zabavni program Dober večer —-dobro veče, eno gledališko predstavo, zborovske koncerte naših zborov in gostov iz Cerknice oz. Logatca, predstavitev kulturnih skupin društva »Bratstvo« iz Raven na Koroškem in zaključek bistriški kulturni dnevi v Bistri.
Prireditve bodo večinoma v osrednji kulturni hiši v Cankarjevem domu na Vrhniki. Želimo pa, da bi poleg teh prireditev zaživelo tudi kulturno življenje v posameznih krajevnih skupnostih, kjer bi se v programe vključevale tudi OO ZSMS in ostali krajani.
Dragomerčanl na reviji pevskih zborov
Vabljivo izročilo izvirne ljudske pesmi
Mešani pevski zbor iz Drago-mera je imel svoj zadnji letošnji javni nastop (približno dvajset jih naštejejo na leto) za dan republike. Marija Pezdir, Darinka Su-hadolnik, Martina, Zvonka in Tončka čuden, Ivanka Grbec, Emilija in Lado Erbežnik, Ana Jesenovec, Cvetka in Stojan Bla-žič, Grbec Miha, Franc Rem-škar, Dušan Suhadolnik, Franc Grbec in pevovodja Jože Jesenovec so tudi tokrat v šoli, kot že tolikokrat doslej, poželi buren aplavz.
Zbor nastopa že približno deset let, njegov sestav pa se od prvih začetkov do danes ni bistveno spremenil. Čeprav so pevci vse navzkriž v sorodu, saj pojejo možje in žene, bratje in sestre, sestre, nečakinje, tete in svaki, jih druži predvsem ljubezen do petja. Predvsem petja dobrih izvirnih ljudskih pesmi. Zaradi ljubezni do petja so se tudi našli. Pred deset in več leti, ko se je skupina žena mučila z zapletenim vokalom in nikakor ni mogla uskladiti tistega, kar bi rada in kar je lahko zapela. Pa so poklicale na pomoč sosedovega Jožeta (Jasenovca), ki je iz harmonike najlaže izvabil prave glasove. Ko so dobili intonacijo, so še zapeli. Očitno jim je bilo všeč, saj pojejo še danes.
Ob petju za zasebno rabo so se začeli načrtno učiti ljudskih pesmi. Najprej preproste, potem pa vse zahtevnejše. In prav ljudske pesmi so še danes jedro repertoarja tega zbora, ki trenutno lahko samostojno zapoje že približno 60 pesmi. Seveda so med njimi poleg narodnih tudi umetne in revolucionarne. Kljub temu jim, kot rečeno, še vedno ostaja najbolj pri srcu izvirna ljudska pesem. Jože Jesenovec je povedal, da se ji čutijo nekako dolžni, saj jo ljudje, posebno mladi, premalo poznajo. Da ne bi za vedno utonile v pozabo in da bi se jih zapomnilo kar največ ljudi, jih zapomnilo kar največ ljudi, jih pojejo. Pojejo, kjer morejo in kjer jih radi poslušajo.
Poslušalcev pa ne manjka. Samo na prireditve jih povabijo približno dvajsetkrat na leto: na Vrhniko, v Šentvid pri Stični, na Ig... Peli so tudi v Gonarsu. O vseh nastopih in vajah, ki jih je približno po sto na leto in na katerih po evidenci pevovodje le kdaj pa kdaj manjka kakšen pevec, vodijo natančno kroniko. Za nekaj zvezkov je že podatkov.
Sicer pa na zapisujejo le informacij o vajah in nastopih. Zpisujejo tudi ljudske pesmi, tiste lepe, domače, že skoraj pozabljene. Po Dragomerju in okolici poslušajo starejše pevke, zapišejo melodijo in besedilo. Jože pa gradivo obdela in priredi za štiri glasove. Pa je zbor bogatejši za pesem, slovenska glasbena literatura pa za melodijo in besedilo, ki bi ju sicer lahko kaj kmalu pozabili. Prav v tem zbor vidi svoje največje poslanstvo, saj opažajo, da je marsikateri drug zbor sram peti ljudske pasmi.
Pevcem iz Dragomera in Lukovice je to v ponos. Tako kot so pevke ponosne na lične, doma narejene enotne obleke (3 komplete ima vsaka), vsi skupaj pa nato, da so si »uniforme« skoraj v celoti plačali sami. V desetih letih delovanja in ob desetinah nastopov so namreč dobili le 40 tisoč dinarjev finančne pomoči. Bo že držalo, da rajši pojejo, kot zbirajo denar, saj vemo, da v primeru, ko pojejo na pogrebih, prebivalcem domače krajevne skupnosti ne računajo niti najnujnejših stroškov.
Kljub temu, da so navajeni drug drugega, pa bi radi zbor okrepili. Zato vabijo vse, ki jim je pri srcu dobro petje, naj se jim pridružijo na vajah v šoli Dragomer-Log, ki jim nudi gostoljubje v zadnjih mesecih. Najbolj so zaželeni tenorji, četudi bodo z veseljem sprejeli medse tudi druge glasove. Da bo zbor močnejši ko bodo ubrali svojo najljubšo, Fo stejevo Ljubezen do domovine. P ko se bodo pripravljali na prihodi pevski tabor v Šentvidu, v okviru k& terega bi bili radi gostitelji enega oc pevskih predvečerov, ki-se zvrstijc po Sloveniji... (J. O.)
Sodelovanje na pevskem taboru v Šentvidu pomeni zboru zadovoljstvo in ponos
Naš znani rojak Janez Jager
Preo* kratkim sem nekje brala o arhitektu 4a/iezu Jagru. Med drugim Je bilo 'omenjeno, da je bil ta svetovno znani arhitekt rojen v Bistri. Bistro Vrhničani seveda dobro poznamo, nekaj vemo tudi o njeni zgodovini, arhitekta Jagra pa najbrž ne poznamo. Tudi sama o njem niseni nič vedela, zato sem se pozanimala in pri Arhitekturnem muzeju Slovenije dobila publikacijo, ki mi je povedala dovolj o tem nepoznanem rojaku.
Pri rojstvu modernega slovenskega stavbarstva je Jagrov delež dovolj velik, kar dokazuje njegova bogata zapuščina. Bolj je pomembno arhitektovo mladostno teoretično iskanje. Po naravi se je Jager močno razlikoval od genialnega, melanholičnega oblikovalca Plečnika ali od kozmopolita Fabianija. Kar zadeva širino in pristop k delu, je bil slednjemu sicer bližji, vendar je bil močneje navezan na domovino.
Umetnostna vprašanja ga niso nikoli toliko prevzela, da ne bi pozabil na narodnostne Ideale, ki jih je vseskozi zagovarjal. Zadnja stopnja takih iskanj je bila etnografsko obarvana arhitektura in romantična vizija o etruščanskem poreklu Slovencev. To teorijo je izoblikoval pod vplivom močnega prepričanja o narodno-prebudnem poslanstvu svoje generacije, ki ga je stopnjevalo tudi domotožje.
Jager je pri nas prvi poskušal izoblikovati »narodni slog«, kar sta kasneje nadaljevala Vesnani in Vurnik. Pomoč je iskal v domači ljudski umetnosti, pa tudi pri vseh Slovanih. Etnografija je ob koncu preteklega stoletja obogatila glasbo in literaturo, stavbarstvo pa je šlo svojo pot. Danes ocenjujejo Jagrova študentska iskanja kot zanimivo, za razvoj slovenske arhitekture poučno ter potrebno epizodo. Dunajska tehnična visoka šola mu je nudila solidno inženirsko znanje, ni pa ga potegnila v vrtinec boja za nove arhitekturne oblike. Prevzet od revolucionarnih gesel, ki so uspevala v umetnostni klimi dunajske secesije, se je Jager šele posredno seznanil z arhitekturo Ottona VVagnerja. Likovnih novosti zato ni mogel povsem dojeti in je poleg modnih secesijskih dodatkov rabil tudi narodne motive, če je to zahtevala trenutna naloga. V Ameriki je »narodni slog« izgubil vsakršno eksistenčno pravico in Jager se je v prvi vrsti preusmeril na prepričevanje o tehničnih novostih evropske arhitekture in na populariziranje Sulli-vanovih in vVrightovih idej. Sam v novi domovini ni ustvaril več umetnostno pomembnejšega dela. Američani so ocenili predvsem Jagrovo obvladovanje zgodovinskih slogov.
Vseskozi reformatorsko je ostalo Jagrovo urbanistično delovanje, ki je izhajalo iz dobre tradicije dunajske arhitekture. Pri tem mu je največ koristilo asistentsko delo pri Maxu Fabianiju in Karlu Mayre-
derju, ki sta poleg VVagnerja najpomembnejša urbanista nekdanje monarhije.
Janez Jager se je rodil 16. maja 1871 in je zgodnjo mladost preživel v danes že podrti železniški čuvajnici pri Bistri. Družina se je kmalu preselila v Ivanje selo pri Rakeku in nato v Loko pri Zidanem mostu. Po materini smrti 1890 je oče odšel v Ameriko in tam umrl leta 1900 med Slovenci ob Mjssissippiju. Janez se je šolal na Uncu in v Ljubljani, kjer je končal realko. V tem času so nanj poleg profesorja
Frana Levca vplivali še literati in prijatelji Ivan Cankar, Josip Murn in Dragotin Kette. Panslavistično. prepričanje in veselje za jezik ter etnografijo so Jagra že v srednji šoli silili k aktivnemu delovanju v skrivnem slovenskem dijaškem društvu »Sloga« in kasneje na Dunaju v akademski »Sloveniji«. Med počitnicami je kolesaril po domovini in zbiral ter fotografiral ljudsko blago. K oblikovanju poznejše Ja-grove Vetrurske (etruščahske) teorije je pripomoglo tudi sodelovanje z arheologom Miillnerjem, ki mu je ilustriral nekaj znanstvenih razprav. Jeseni 1892 se je vpisal na dunajsko tehniko. Prepričanje, da moramo Slovenci razviti predvsem lastno industrijo, je zastopal dalje tudi v »Klubu slovenskih tehnikov«, ki ga je sam pomagal ustanoviti.
Prvo večje Jagrovo samostojno delo je bila Narodna kavama (1898) v Pongrat-zovi hiši na Dvornem trgu v Ljubljani, ki jo je uredil povsem v »narodnem slogu«. Pri izbiri okrasja se je oprl na pisanice, za pohištvo pa nI našel pravih vzorov v domači.
umetnosti. Nekaj dela je arhitektu omogočil prijatelj iz »Sloge« Ivan Valenčič, ki mu je 1898 zaupal prezidavo svoje hiše in hleva (v Trnovem pri Ilirski Bistrici). Z Va-lenčičevim posredovanjem je izdelal tudi načrt za gostilno in za zadružno mlekarno (1900) v istem kraju. Jager je še kot študent ali pa kmalu po diplomi sodeloval pri natečaju za novi idrijski magistrat, izdelal osnutek župnišča v Žireh in mestno ledenico v Tivoliju, po njegovi zamisli pa so v Postojni postavili Vilharjev spominski vodnjak (1901, odkrit 1906, uničen med vojnama). Sodelovanje s Fabianijem je Jagra zbližalo s secesijskimi oblikami. Izrisoval je podrobne načrte za mnoge profesorjeve arhitekturne naloge. Fabiani je Jagra zaposlil tudi pri obeh urbanističnih načrtih za Bielsko na Poljskem in za regulacijo severnega dela Ljublajne. Sodeloval je na več natečajih, na katerih je imel več ali manj uspeha. Poleti 1901 je zapustil Evropo in krenil za očetom in bratom v Ameriko. Na dolgam potovanju se je za nekaj mesecev ustavil tudi v Pekingu, kjer pri pozidavi v boksarski vstaji porušenega avstrijskega poslaništva pokazal veliko ineženirskega in organizatorskega daru. V ta čas segajo tudi začetki Jagro-vega interesa za vzhodno umetnost in njegove pomembne zbirke kitajskih vezenin, tt.ub (ščitniki japonskih mečev) in japonskih lesorezov.
Leta 1906 je Jager skupaj s sodelavci izdelal urbanistični načrt Minneapolisa, v katerem je skušal poudariti vedutne motive in jih združiti s funkcionalnimi rešitvami mesta. Projekt je vključeval tudi širšo okolico mesta. Jager pri svoji zamisli ni'računal s konzervativnostjo someščanov, saj ti niso bili nikjer pripravljeni odstopiti od svojih trenutnih koristi. Razgovori o načrtu In občudovanje japonske umetnosti so Jagra zbližali z Edvvinom H. Hevvit-tom, solastnikom gradbenega podjetja Hevvitt and Brown. S presledkom prve svetovne vojne, ki jo je Jager prebil v Srbiji in Makedoniji kot prostovoljec ameriškega rdečega križa, je dobri dve desetletji sodeloval v tem podjetju. Ob vseh poslovnih uspehih, temelječih na izboljšavah organizacije dela, je Jagru pri arhitekturi prinesla še največ slave regotizacija minnea-polske stolnice (1909-1912). Svetovna gospodarska kriza je uničila Hevvitta in Brovvna ter okrnila Jagrovo umetnostno zbirko. Do leta 1943 je bil svetovalec mestne urbanistične komisije v državni službi WPA (Works Progres Admira:-tra-tion), kjer je ponovno potrdil svoje organizacijske sposobnosti. Ostanek življenja je Jager preživel ob marljivem zbiranju jezikoslovnih, etnografskih in zgodovinskih podatkov, s prijateljem VVilliamom G. Pur-cellom pa je pripravljal »revolucijo zgodovinopisja«. Umrl je 13. oktobra 1959.
Jager je vseskozi spremljal razvoj svetovne arhitekture in bil dolga leta soured-nik strokovne revije Northvvest Architect. Med njegovimi ameriškimi deli iz zgodnjih
let prevladujejo cerkvene stavbe, pri katerih gre za umetnostno manj zanimive rešitve. Po neuspelem poskusu, da bi skupaj z znamenitim arhitektom Albertom Kalinom v središču Minneapolisa postavil moderen železobetonski hotel, se je slovenski arhitekt samostojno loteval manjših nalog v mestu in okolici. Kadar je želel doseči učinek moderne arhitekture, je Jager segal po dunajskih secesijskih oblikah iz leta 1900. To potrjujeta njegova osnutka za mestno narodno banko in za Schikovo restavracijo, ki je nastala leta 1907. Zaradi pretehtanega tlorisa in prostorskega načrta z različnimi nivoji tal velja omeniti še arhitektovo lastno vilo, ki jo je sezidal leta 1904 na južnem robu Minneapolisa.
Po Damjanu Prelovšku napisala D. Gabrovšek
Vsak četrtek od šestnajste do sedemnajste ure v Cankarjevi knjižnici otroci prezirajo prijetno urico med svojimi vrstniki pod vodstvom vzgojiteljice: poslušajo pravljice, rešujejo uganke, prepevajo, rajajo In še kaj.
Ijih
od(
lave
Dekleta .
Odpira se vam nova možnost delovanja na Vrhniki. Z delom je pričel dekliškipjjj ^ n zbor. Vodi nas Darinka Fabiani. Zbiramo se vsak ponedeljek ob 19.30 v novih pro^J, glasbene šole (stavba poleg kinodvorane). Da bo zbor kar najbolj uspešno prodrl na*J I niško kulturno sceno, vabimo vsa dekleta, ki rade pojete, da se nam pridružite takoj <™ — nedeljek.- Irena —
-1
NOVOSTI
V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA:
Aktualna družbenopol. vprašanja družbenoekon. situacije in naloge ZK Bahtin, M.: Teorija romana Barnard, C.jTelo kot stroj Bergant, S.: Polnokrvnost — nov pojem. III. Bomo preživeli Bračič, V.: Gozdnate Haloze
Brejc, T.: Slovenski impresionisti in evropsko slikarstvo Brejc, T.: Živeti skupaj Čudovita Jugoslavija Dittmar, F. W.: Ženska v klimakteriju Dolinar, F.: Samoupravno urejanje delovnih razmerij Družbeni dogovori v kadr. politiki in nekateri opisi poklicev ...
Engels, F.: Proti zaroti molka Goljar, S.: Obligacijska razmerja Grad, A.: Veliki slovensko-angleški slovar Grlic, D.: Leksikon filozofa Grubišić, F.: Ribe, rakovi i školjke Jadrana Habcrmas, J.: Problemi legitimacije u kasnom kapitalizmu Habjan, B.: Amortizacija in revalorizacija osnovnih sredstev
Jacquette, R.: Tusitala
Kramberger, M.: Oblačila slovenskih cesarjev Lešnik, R.: Prosti čas Ludvik, D.: Aliteracija in aliteracijski verz Mastnak, T.: H kritiki stalinizma
Mastnak, M.: Sociološki oris razvoja in strukture družbe
Mauke, M.: Marxova in Engelsova teorija razredov
Milčinski, J.: Medicinska etika in deontologija
Moškon, M.: Zbirka stare libojske keramike
Musek, J.: Osebnost.
Od risanja do likovne vzgoje
Ogrin, M.: Po stopinjah Aleksandra Velikega
Ogrinc-Rape, S.: Obligacijska razmerja — posebni del
Pečjak, v.; Znameniti psihologi o psihologiji
Polajnar-Pavčnik, A.: Neveljavnost pogodbe
Posavec, Z.: Nihilizam modernih znanosti
Plutarhus: Življenje velikih Grkov
Preživninsko varstvo kmetov
Primorac, M.: Strani radnici
Razgovori z Mancom in Engelsom
Revolucija in umetnost
Rodin, D.: Sveučilište i znanost
Ružič, M.: Biti ali ne biti Sindikat in delovna razmerja Skaza, A.: Ljubiteljsko kletarstvo Slovenske gore Stanojević, M.: Politička javnost Stopar, L: Grad Pišece Stopar, L: Svibno Studentsko gibanje 1968—1972 Tehnička enciklopedija. VIII.
Temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavare vanja
Toplak, Z.: Odgovornost poslovodnega organa Toporišič, J.: Nova slovenska skladnja Traven, T.: Rašica
Turk, L: Temelji kalkulacije stroškov v dohodkovnem ■ stemu
Vico, G.: Načela nove znanosti o zajedničkoj prirodi nacij* Zakon o stanovanjskem razmerju
LEPOSLOVJE:
•
Mladinsko: Belčič, L: Brez preglavice za bistre glavice Brenk, K.: Babica Čukovskij, G.: Doktor Jojboli Jarunkova, K.: O Tomažu, ki se ni bal teme Mate, M.: Bosopcta druščina Pregl, S.: Zdravilo za poredneže Ribičič, J.: Strukeljček ' Samec, S.: Leseni konjiček Skrivalnice
Suhodolčan, L.: Na kmetiji Zorman, L: Obveščevalec Lesnika
Za odrasle: Čuk, M.: Suho cvetje Finžgar, F. S.: Zbrano delo. IV. Nemanič, M.: Belokranjica Smolnikar, B.: Ko je umiral Stob Zidar, A.: Sence na mavrici Pregarc, A.: Moja pot do tebe Somen, B.: Moške ikre Žnidarčič, A.: Tuje pokrajine
Prevodi: Canetti, E.: Slcpitev Carducci, G.: Izbrane pesmi Cordell, A.: Mortymerjevi O'Neill, E.: Pred zajtrkom Solženicin, A. I.: Teliček in hrast Stvron, W.: Sophiejina odločitev Van der Veen: Zavoljo ljubezni
Sltieri:
N.
Na,
j >):
sv
služb
») 1.
•mi
MITJA KREFT (2)
En sonet in trije znameniti Slovenci
Sedaj je okoli hiše na Cankarjevem trgu št. 1 precej samotno. Osamljeni lastnik jo sicer vedno vzorno vzdržuje, toda treba bi bilo misliti tudi na prihodnost in se pomeniti, kaj storiti s hišo, ko sedanjega lastnika več ne bo. Pravočasno, bi bilo treba izoblikovati razumen predlog, saj je skoraj štiristo let stara hiša zgovorna in še zmeraj prisotna priča vrhniške kulturne in gospodarske zgodovine.
VEUKI LOVEC IN KINOLOG
Zdaj, ko smo se bežno dotaknili zgodovine Vrhnike in na kratko opisali staro hišo na Cankarjevem trgu št. 1, smo dolžni odgovoriti na vprašanje, kdo je bil dr. Ivan Lovrenčič, ki mu je pesnik Igo Gruden posvetil sonet ob njegovem življenjskem jubileju (pesem je prvič natisnjena to pot v »Našem časopisu«x). Odgovor je kratek in dovolj natančen: ponosen in zaveden Slovenec, ki je storil vse, kar je mogel, za slavo in dobrobit svoje ožje domovine. S to, še vedno skromno oznako, želim zavrniti vse tiste vrle meščane našega malega mesta, ki še zmeraj potihem natolcujejo, da je bil dr. Ivan Lovrenčič, morda zato, ker se je leta 1922 priženil
x Zaradi nepazljivosti korektorjev Je pri tiskanju soneta prišlo do dveh napak. Drugi verz se pravilno glasi:.... iz dna take- le človek prisluškuje.... zadnji verz pa... srce nad polji mu in lesi, sanja.
v bogato vrhniško družino, nekakšen buržuj in potemtakem tudi razredni sovražnik. V resnici pa je bil vse kaj drugega: bil je vzravnan in ponosen človek, kar nekdaj ni bila ravno pogosta odlika prebivalcev naše ožje domovine, in je eden izmed tistih redkih ljudi, ki se lahko tudi mrtev brani sam? Poglejmo njegov življenjepis.
Nestorju slovenskega lovstva je zibel stekla v vasici Za-
mostec pri Sodražici na Dolenjskem, kjer se je rodil 22. II. 1878. Najprej se je šolal na ljubljanski realki in 1879 tam maturiral. Svoje poglede na svet si je začel dokončno oblikovati v »Zadrugi«, enem najpomembnejših dijaških društev, iz katerega je izšla slovenska Modema, poleg nje pa še cela vrsta vidnih slovenskih javnih in političnih delavcev. Ob Cankarju, Župančiču, Ketteju in Murnu so bili člani »Zadruge« Mencinger, Kraigher, Železnikar, Kristan, Verčin, Lončar, Majaron in drugi Slovenci, ki niso več mogli živeti s preteklostjo in zakasnelim slovenskim svetom. Povedati velja, da je bilo tako društvo po takratnih predpisih strogo prepovedano in zatorej je imela »Zadruga« značaj skrivnega združenja, ki je bila kritična do življenja in katerega člani so si skušali ohraniti čisto mišljenje. Nadebudni Ivan Lovrenčič je bil nekaj časa celo predsednik tega prepovedanega društva.
Za razumevanje doživljajskega sveta mladega dijaka je morda najbolj značilen njegov govor pred člani »Zadruge« 2. novembra 1895, posvečen spominu slovenskih pisateljev. Lovrenčič je v svojem govoru predstavil Dom mrtvih, v katerem je videl Prešerna, Jurčiča, Levstika in Andrejčkovega Jožeta, opisal njihov pomen in usodo ter odgovoril na vprašanje, kaj je uničilo Jurčiča in kaj Levstika. Govornik je dejal, da je Jurčiča strlo siromaštvo, Levstika, ki je zanj največji slovenski umetnik, pa je v grob položila farška prenapetost. Lovrenčičev govor je bil—tako pravi F. Koblar — političen v najsplošnejši obliki, v kakršni so tedaj obravnavali politična vprašanja, vendar čutimo v njem vzgibe tiste preproste socialnosti, ki sicer vidi vzroke krivih pojavov v vladajoči družbi in jih obsodi z ogorčeno besedo, ne išče pa poti, da jih odpravi. Sedemnajstletnemu dijaku je — bi rekel jaz — vsekakor treba priznati pogum in razboritost, očitek o nedejavnem liberalizmu pa je gotovo pri tej starosti odveč.
Po maturi pot mladega Lo-vrenčiča na Dunaj, kjer študira pravo in potlej doktorira v Pragi. Med študijem preva se zagleda v knjigo o lovstvu in kinologiji in ker je skrbnim nadzorom in vplivom očeta vzljubil naravo, se je odločil namesto za literaturo, v kateri se je
Portret dr. Ivana Lovrenčlča, delo nekega dunajskega mojstra. Podpis na sliki ni čitljiv.
preizkusil že kot tretješolec, da temeljito razširi teoretično in praktično znanje o lovstvu in vzreji psov. In naključje je hotelo, da je iz njega postal najbolj znamenit slovenski lovec in kinolog, ne pa povprečen ali dober slovenski pisatelj.
Po svojih nazorih zaveden Slovenec ni panslavist — s pozitivnim predznakom — se prav v lovstvu najprej upre Nemcem in nemškutarjem. Kot protiutež nemškutarski lovski organizaciji v Ljubljani, »Kranjskemu društvu za varstvo lova«, ustanovi 27. februarja 1907 narodno zavedni »Slovenski lovski klub«, dve leti kasneje pa pod njegovim uredništvom izide prva številka »Lovca«. Njegovi neizmerni energiji in organizacijskim sposobnostim gre zahvala, da trdni temelji slovenskega lovstva nikoli niso bili omajani. Leta 1932, ko je Slovensko lovsko društvo praznovalo 25-letnico, je kot njegov predsednik posebej poudaril, da je SLD izrecno domača organizacija in vsak, kdor hoče loviti, mora spoštovati slovenski značaj zemlje in demokratičnost slovenske lovske organizacije. Tedaj je bil
zavoljo velikih zaslug za slovensko .lovstvo izvoljen za dosmrtnega častnega predsednika, po drugi svetovni vojni pa mu je Lovska zveza LRS dodelila »Znak za zasluge v lovstvu«, saj je zmeraj stal v prvi vrsti borcev za lovsko pravičnost, za lepe lovske običaje in lovsko omiko.
Nič manj temeljit in vztrajen ni bil v kinologiji. Leta 1905 je ustanovil psarno »Podgora« za istrske goniče in predvsem njemu je pripisati zasluge, da ta pasma ni izumrla. O psih in kinologiji je pisal v domačih in tujih strokovnih revijah, posebej pomembna pa je njegova razprava »Istrski brak«, v kateri je pokazal, da je Ksenofontov seguzije dejansko naš resasti istrijanec, ki so ga Kelti dobili od Ilirov in ne obratno, kot so dotlej, trdili. Njegovi strokovni spisi so precej obsežni in mednarodno priznani, potrjen mednarodni sloves pa so dobila tudi njegova organizacijska prizadevanja na področju kinologije. Leta 1925 je ustanovil Jugoslovanski kinološki savez s sedežem v Ljubljani. Po njegovi zaslugi je bila ta organizacija brez pomislekov sprejeta v Mednarodno kinološko federacijo (FCI), ki ga je leta 1939 izvolila za podpredsednika. V tej funkciji je takoj po drugi svetovni vojni leta 1947 vodil prvo zborovanje tega združenja v Bruslju, na katerem so ga izvolili za predsednika FCI. Danes je slišati tragikomično, da bi mu pot v belgijsko prestolnico skoraj preprečili. Nek krajevni politik na Vrhniki ga je namreč proglasil za buržuja in mu — meni nič, tebi nič — odrekel pravico do potnega lista. Šele v Ljubljani so dokazali, da dr. Ivan Lovrenčič ni bil kolaboracionist, saj je bil med vojno konfiniran in se med drugim preživljal kot
vratar bolnišnice na Golni ,u, ter potrdili njegove zaslugo za slovensko lovstvo.
In kakšen je bil dr. Lovrenčič kot človek? Precej zadržan, vendar plemenit in dober. Naštejmo nekaj dejstev. Med prvo svetovno vojno je kot sodnik pri vojaškem sodišču v Srbiji zaščitil, kolikor je mogel, preganjane in ujete srbske rodoljube, za kar so se mu po končani prvi svetovni vojni posebej zahvalili; znano je tudi njegovo razbremenilno posredovanje v prid upornim kotorskim mornarjem leta 1918.
Koje spoznal, da se stara, se je kljub polnim ustvarjalnim močem umaknil mlajšim, v svoji oporoki iz leta 1938 pa je svoje obširno posestvo z veliko hišo na Travni gori volil slovenski lovski organizaciji. V svoji poslednji volji pred smrtjo 1. XII. 1952 je zapustil obsežno lovsko knjižnico tedanji Lovski zvezi LRS, kinološko knjižnico pa Kinološkemu združenju LRS. Nič čudno tedaj, da so pred tridesetimi leti tega zaslužnega lovca in kinologa, borca za narodove pravice, kulturnega delavca, lovskega pisatelja in svetovno razgledanega moža, 3. decembra 1952, množično pospremili na njegov dom na Vrhniki, dan kasneje pa ga položili k večnemu počitku pod njegovo ljubljeno Travno goro.
In po vsem tem, ko smo dovolj natančno, čeprav ne v vseh podrobnostih, spoznali življenjsko pot dr. Ivana Lovrenči-ča, lahko razumemo, zakaj mu je ob petdesetletnici posvetil priložnostni sonet slovenski pesnik Igo Gruden. Medsebojno sta se globoko spoštovala, bila sta sorodni duši, po svojih osnovnih hotenjih enaka, po temperamentu pa resda povsem različna.
(Dalje prihodnjič)
Ne 3,
tu,
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA UUDSKO BRAMBO — PERSONALNA UPRAVA
razpisuje
NATEČAJ
»sprejem kandidatov za učence splošnih sred-|h vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol *dov in služb in učence Šole za strokovne de-*Vce v vojaško-tehničnih poklicih v letu 1983
KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE? Letalska splošna srednja vojaška šola » Maršal Tito« v Mostar ju. Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo-enotnost« v Beogradu, Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola Ribar« v Zagrebu, Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljublja-''(samo za kandidate z območja SR Slovenije) * naštete šole je mogoč vpis v 1., 2. in 3. razred. K Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, smeri: P pehota F artilerija
W artilerijsko-raketne enote protizračne obrambe P oklepno-mehanizirane enote
■ inženirstvo
zveze* . .
B atomsko-bioioško-kemična obramba
Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu
pri:
m strojniška
|| elektrotehniška
~~ raketna
~~ kemijsko-tehnološka H prometna
■ Letalskotehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu — smeri: m strojnotehniška
~~ elektrotehniška
R elektronskotehniška
m telekomunikacijska
Mornariškotehniška srednja vojaška šola v Splitu W Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu ~~ Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu — smeri: ~~ medicinska
J- farmacevtska (ta smer sprejema samo v 3. razred)
V navedene šole je mogoč vpis v 1. in 3. razred.
šola za strokovne delavce v vojaškotehničnih poklicih j>* specialnosti: p mehanika za: ~~ bojna vozila §■ pehotno oborožitev r~ artilerijsko oborožitev Na tej šoli vpisujejo samo v 3. razred.
N KAKŠNI SO POGOJI ZA SPREJEM?
.^4 natečaj se lahko priglasijo fant je, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo
""ednje zahteve:
V splošni pogoji: da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška
avniška komisija,
da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski po-
KM.da lmaJ° Pr'P°roćiIo o moralnopohtičnih lastnostih za šolanje in Rovanje v oboroženih silah,
da imajo soglasje staršev-skrbnikov. °) posebni pogoji:
kandidati za 1. razred: I" da so rojeni leta 1967 ali kasneje
učenci, ki obiskujejo 8. razred osemjetke, so mqrali 7. razced. ati i najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletkože končali, •"orali v 8. razredu doseči najmanj dober uspeh,
učenci, ki so v 7. oziroma 8. razredu imeli dober uspeh, morajo v razredu imeti najmanj dobro oceno iz matematike, fizike in kemi-
kandidati za 2. razred:
f* da so rojeni leta 1966 ali kasneje,
učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izo-JJ*evanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim
k"^ učenci, ki imajo v 8. razredu osemletke dober uspeh, morajo iz 'ernatike, fizike in kemije imeti oceno najmanj dobro. I kandidati za 3. razred: J* da so rojeni leta 1965 ali kasneje,
^ učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega-usmerjenega izo-ij^vanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, JPa, ki so 2. razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj ^r uspeh,
učenci, ki imajo v 1. in 2. razredu dober uspeh, morajo v tem ra-"u iz matematike, fizike in kemije imeti najmanj oceno dobro.
KAKO SE PRIJAVITE? kandidati, ki se žele javiti na ta razpis, naj se oglasijo pri občinskem javnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno biva-Tam bodo dobili vsa pojasnila.
ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN GOJENCEV
oiič
t
.Pranje se začne 1. septembra 1983 in traja štiri ali dve leti. Wenc' 'n 8°Jenc' stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na ij~?ke Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: stano-^ 'a> hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdrav-j "ega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj Polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih preti v-
i« cenej Letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito« so med l^ljem poleg obvladovanja rednega programa dolžni, po predhod-1? Padalskem treningu s skoki, letati z jadralnimi in motornimi letali °jnimi komandami, po programu jadranja-leter,'., po končani šoli Jjadaljujejo šolanje na Letalski vojaški akademiji, j .čenči splošnih Srednjih vojaških šol nadaljujejo po končani šoli sofe na Vojaški akademiji kopenske vojske. °jenci splošnih Srednjih vojaških šol nadaljujejo po končani šoli ^•je na Vojaški akademiji kopenske vojske. lp^°jenci srednih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju (Jlieti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali" ?°e.
^enci Šole za strokovne delavce v vojaškotehničnih poklicih odi-(t|° Po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, nato pa so spre-v službo v enote-ustanove, za katere so se šolali, pri tem dobe: i  naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost . status civilne osebe v službi v JLA ter vse pravice in obveznosti, ki ,*8a izhajajo
.čenči oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi
"jgoslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor določa Zakon o
*°ovanju v oboroženih silah, is^dsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje iz Zveznega C^tariata za-ljudsko obrambo, bodo urejene s pogodbo, s katero »•J,?' Poleg drugega določeni stroški šolanja (stroški za hrano, stano-^e v internatu in mesečni denarni prejemki za primer, če učenec ozi-
K,a Eojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti).
~atečaj velja do 28. februarja 1983.
itj| rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obve-e kandidate do konca maja 1983.
^ KJE DOBITE INFORMACIJE?
sa obvestila v zvezi z natečajem lahko kandidati dobijo pri:
Splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman Stane« v Ljubljani, ' (°61) 345-686
Upravi vojaškega okrožja Ljubljana, * Upravnem organu za ljudsko obrambo v domači občini, Skupnosti za zaposlovanje.
PREJELI SMO
Napravimo nekaj za slovenščino
Moram se oglasiti, da pozovem vse, ki poučujejo mladino, naj se posebej zavzamejo za vcepljenje ljubezni in spoštovanja do rodne grude in do materinega jezika.
Tako pogosto se pri vsakdanjem delu, v dopisovanju, v kinematografih, rta plakatih, v zapisnikih, v prospektih... srečamo s srbohrvaščino, da bo, če bo šlo tako naprej, v nekaj letih odrinila slovenščino, če ne bomo postali bolj zavedni in če ne bomo spoznali, da nas bratje Hrvati in Srbi dobro razumejo, če govorimo in pišemo lepo slovenščino. V primerih, ko slovenska podjetja nam Slovencem pošiljajo ponudbe, prospekte in tudi dopise v srbohrvaščini, mi vedno prihaja na misel tehtno opozorilo, ki je včasih veljalo za boj proti ponemčevanju: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti«.
Omenil bom le nekaj primerov, ki jih pisci dosledno rabijo:... delegati so sprejeli naslednji:
SKLEP:
— potrdi se zapisnik...
— sprejme se poročilo...
— zadolži se...
— tov. N.N. se imenuje za...
— izvoli se odobor za...
— nadomestno se bo zaposlilo ..
— da se pristopi k organizirani akciji...
Kot drugo nepravilnost bom omenil nepotrebno in nesmiselno jezikovno prav grdo rabo povedka »potekati« na primer:
— »poročevalec je seznanil delegata o dogovoru, ki poteka med investitorjem in izvajalcem...«
"Vsebino stavkov pa olepšajo in podaljšajo z naslednjo krilatico:
— »na področju stanovanjskega gospodarstva bo v letu 1983 potekala izgradnja ..." in tudi ta
— »dejavnost na področju množičnosti poteka v 20 osnovnih TKO...«
Zbodejo me tudi takile stavki:
— »... tudi najemnina za poslovni prostor se bo izračunavala...«
— »V skladu s programom se bodo nadaljevale aktivnosti na Pokojiški planoti. V pašni sezoni se bo tako stalež živine povečal za 70 glav ter preko celega leta za 10 glav živine (smisel stavka?).
— »Poleg sedanjih glavnih nosilcev na področju zunanje trgovinske menjave...«
Stavek brez smisla:
— »Vprašanje se poišče in se preveri, ali je bil podan odgovor in v primeru, če odgovora ni bilo, se nanj ponovno odgovori.«
Naštetih in podobnih nepravilnosti v našem jeziku ne bi smeli poznati Ker moramo za čistost in lepoto jezika skrbeti vsi, bom zapisal oblike, ki so preprostejše in pravilne.
Pri rabi povratno osebnega zaimka SE v zvezah: potrdi se..., sprejme se'.., zadolži se.., imenuje se .., izvoli serazreši se .., začnem misliti, da nas je sram, ali pa se bojimo priznati, da smo nekaj potrdili, sprejeli, razrešili, imenovali, da nas je sram reči in zapisati:
— delegati smo sprejeli.., ali pa sprejet je... in da svoje odločitve prenesemo na dejanje tako, da naj se sprejme, organ naj imenuje sebe, kandidat naj izvoli sebe, itd. Ker pa dejanje s seboj nima kaj opraviti, moramo zapisati:
SKLEP:
— Ker delegati niso Imeli pripomb, je zapisnik ZZD Skupščine občine z dne 30. 9. 1982 potrjen. Ali pa s
— Potrjen je zapisnik...
— Delegati so sprejeli poročilo o oskrbi...
— Sprejet je osnutek...
— Občinski oddelek za notranje zadeve ima nalogo... ali
— Naloga občinskega oddelka za notranje zadeve je...
— Tov. N. N. je imenovan za...
— Izvoljen je odbor za...
— Nadomestno bodo zaposlili... ali
— Nadomestno zaposlitev bo dobilo...
— Da začnemo skrbeti za razdeljevanje plina...
Rada povedka »potekati« je brezpred- • metna. Zakaj ne bi stavka zapisali takole:
— N. N. je seznanil delegate o dogovarjanju investitorja z izvajalcem...
Dokaz, da je stavek brez »področja« lep:
— Množična telesno kulturna dejavnost je že v dvajsetih organizacijah, ki so povezane v ZTK organizacij.
— Stanovanjsko gospodarstvo:
V letu 1983 bo zgrajenih 45 stanovanj ...
— Tudi najemnino za poslovne prostore bomo izračunavali na osnovi,..
— Po načrtu bodo nadaljevali z deli na Pokojiški planoti. V pašni sezoni bo čreda povečana za 70 glav...
— Poleg sedanjih glavni nosilcev zunanje trgovinske menjave...
Raba pojmov OBMOČJE in PODROČJE
Območje je teritorialno, pokrajinsko; področje je delovno, znanstveno, strokovno.
Vrstni red Herman inž. Bole ni pravilen, pač pa inž. Herman Bole.
Ali je torej čudno, da se pojavljajo tudi takile nemogoči stavki. Primer sem prepisal iz KIH 17. novembra 1982:
»V zalaganju za nizke cene uslug je neumorno treba voditi računa o koristniku istih«. Bolj razumljivo bi zapisali takole: »V prizadevanju za nizke cene storitev moramo vedno misliti na njihovega uporabnika.«
Nedovoljena je tudi raba besed, sam, sama, samo, njihovih sklonov in števil, npr.:
— ... s tem dosežkom se je povzpel v sam vrh...
— ... to bomo videli na kraju samem...
sam govornik je poudaril ..
— ... na sami cesti je umrlo..
in tudi tale raba ni dovoljena: »O tem se bomo prepričali na licu mesta«.
Primeri v zadnjih so hrvatizmi, prineseni iz srbskohrvatskega jezika. Zato njihova raba v našem jeziku ni dovoljena.
V zadnji številki Našega časopisa sem prebral:
— »Probleme bi hitreje odpravljali, če bi bilo sindikalno delovanje prisotno tudi v krajevni skupnosti «
Brez »prisotno« je stavek pravilen.
Da v praksi opazimo težke grehe proti slovenščini in naši samozavesti, povedo tUdI prispevki Janka Modra v Nedeljskem dnevniku in zapiskih JEZIKOVNEGA RAZSODIŠČA v dnevnem časopisju, ki priporočajo večjo skrb za čisti slovenski jezik. Tako živim tudi jaz v prepričanju, da imam prav in da dam prispevek k spoštovanju naše slovenščine, ki res »ni jezik od včeraj«. Ima bogato leposlovno in strokovno literaturo in je torej vredna in sposobna, da jo z ljubeznijo in spoštovanjem uporabljamo.
dipl. inž. JANEZ PETKOVSEK
»AVTOMONTAŽA« LJUBLJANA, TOZD KOVINARSKA, VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1
objavlja naslednja prosta dela in delovne naloge:
1. 1 KV proizvodnega delavca — kovisHMrfnigarja
2. 3 PK proizvodne delavce — ključavničarje in
3. 4 K V proizvodne delavce — ključavničarje z znanjem varjenja
Pod tč. 1 in 3:KV izobrazba ustrezne stroke z 3, 2 ali 1-letnimi delovnimi izkušnjami ali PK ustrezne stroke s 5, 3 ali 2-letnimi delovnimi izkušnjami.
Pod t.. 2: PK ustrezne stroke z 1-letnimi ali 3-mesečnimi delovnimi izkušnjami ali priučen določenih del z 1,5-letnimi ali 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami.
Poskusno delo traja za: t. 1 in 3 — 60 dni
za tč. T— 45 dni
Stanovanje ni zagotovljeno.
Pismene prijave morajo kandidati skupno z dokazili o strokovnosti predložiti v roku 20 dni od objave komisiji za delovna razmerja TOZD KOVINARSKA VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1.
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo.
IUV TOZD OPEKARNA
VRHNIKA
Sinja gorica 70
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
strojnega ključavničarja
Pogoji: poklicna šola kovinarske stroke, eno leto prakse (poskusno delo 2 meseca)
Rok za sprejemanje prijav do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave Komisiji za delovna razmerja IUV TOZD Opekarna 61360 Vrhnika, Sinja gorica 70.
V Janezovi vasi rastejo že prve hiše
Stanovanjska zadruga že gradi
Zadruga za gradnjo in gospodarjenje s stanovanji in družinskimi stanovanjskimi hišami, s skrajšanim imenom Stanovanjska zadruga Vrhnika je Bila ustanovljena že leta 1979.
Delovanje zadruge se je sedaj bolj razmahnilo, zato želimo občane seznaniti z delovanjem in vlogo zadruge. Že prvo vodstvo zadruge je ob sodelovanju Samoupravne stanovanjske skupnosti vložilo ogromne napore, da bi zadruga začela delovati. Tako so bile v letošnjem letu zaključene vse priprave in prva gradnja v okviru zadruge je že stekla in sicer v Janezovi vasi na Verdu.
Stanovanjska zadruga Vrhnika za svoje člane opravlja naslednje dejavnosti:
— zbira in združuje sredstva svojih članov za graditev ali nakup stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš in sklepa pogodbe o posojilih za te namene,
— organizira razne oblike stanovanjskega varčevanja za svoje člane,
— daje kredite svojim članom za graditev ali nakup stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš,
— pridobiva stavbna zemljišča, potrebna za gradnjo stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš,
— nabavlja načrte za stanovanja in družinske stanovanjske hiše svojih članov,
—. opravlja investitorske posle in nadzorstvo pri gradnji, rekonstrukciji in popravilih stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš za svoje člane,
— nabavlja gradbeni in drugi material ter stavbne elemente za gradnjo, rekonstrukcijo, popravila in vzdrževanje stanovanj in družinskih hiš svojih članov,
— sklepa pogodbe z gradbenimi podjetji in obrtniki o graditvi in obrtniških storitvah, katerih sama ne opravlja s ciljem realizacije stanovanjske graditve za svoje člane,
— organizira svoje člane za delo pri gradnji stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš,
— vzdržuje stanovanja in družinske stanovanjske hiše svojih članov.
Članstvo v zadrugi je prostovoljno in osebno. Sedaj zadruga šteje 33 članov. Člani zadruge so lahko delovni ljudje, ki združujejo delo na območju Vrhnike in občani, ki sprejmejo samoupravne splošne akte zadruge, izjavijo svojo voljo v pristopni izjavi in vplačajo članski delež.
Zadruga ima sedež na Vrhniki, Cesta gradenj 1. Uradne ure so vsako sredo od 17. ure do 18. ure. Vse, ki želite postati člani zadmge in želite dobiti kakršne koli informacije se zglasite v naših prostorih.
Zadruga bo poleg zgoraj omenjene dejavnosti skrbela še, da se spričo številnih potreb po stanovanjih, a omejenem prostoru za gradnjo stanovanj, gradi preudarno, smrtno in predvsem za občane in delovne ljudi, ki svoje delo in življenje povezujejo z organizacijami združenega dela in ljudmi na območju občine Vrhnika.
UpraVnik zadruge MILAN PAVLIN
ZAHVALA
ob bolečem slovesu našega dragega in skrbnega moža. ata, dedka, tasta strica in svaka
Janeza Štirna st.
z Vrhnike, Ob potoku 6
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno izrazili so-žalje, mu darovali prelepo cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Kogoju, organizacijam ZB NOV, ZŠAM, KS Vrhnika, župniku za opravljen obred, tov. Ivanki, sosedom in prijateljem ter sodelavcem Avto Comerca iz Ljubljane.
Njegovi
Vrhnika, 7. 12. 1982
ZAHVALA Ob izgubi naše mame
Francke Oblak
Pintarjeve mame
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, vsem, ki so darovali cvetje, pevcem in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Vrhnika, 12. 12. 1982
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in strica
Stanislava Ravšlja
se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo sosedu Baškovču za pomoč v najtežjih trenutkih, pevskemu zboru za pesmi, govorniku za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred ter delavcem SGP GROSUPLJE, TOZD IGRAD, in Komunalnega podjetja Vrhnika za izkazano pomoč, kakor tudi vsem, ki so nam izrekli ustno ali pisno sožalje.
Vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ljubi dedek Mraz!
Res te lepo prosim za boben, čeprav sem punčka. Mamika in oči mi ga nočeta kupiti, tebe pa LEPO prosim zanj. In potem rabim kombinezon, rada bi rdečega. Če ga nimaš, nič hudega, ga bom dobila pa kdaj drugič. Prosim te tudi za dva balona in če ti bo kaj ostalo, še lučke za drevešček. Za tiste, ki se same ugašajo in prižigajo. ,J'Aja, pa tako naredi, da bi oči pa mamika nodiia z mano k telovadbi. Druge otroke gledajo starši, mene pa ne. Kako že znam splezati po tisti lestvi! In da bi imela v službi manj sestankov, ker moram biti potem tako dolgo v vrtcu. In da ne bi mamika začela takoj kuhati, ko prideva domov, ampak da bi se šli raje vozit s kolesom. Se to naredi, lahko jima pa tudi telefoniraš, ne bolje je, da poveš kar po televiziji, saj drugi otroci v vrtcu tudi tako mislijo, da bodo še njihovi starši slišali: vsaj včasih naj bosta dve nedelji na teden. Najbolje namesto srede. Lahko bi bila pa tudi dva četrtka. Ker imamo takrat na Vrhniki uro pravljic. Tista tovarišica sploh ne rabi knjige za pripovedovanje. Kako s.e smejimo! Gremo se razne igre pa plešemo pa pojemo. Doma imam omaro potopljeno: plašček za Barbaro, Moj dežnik je lahko balon, Fižolček, ogelček in slamica... Lahko pogledaš, ko boš prišel po pismo. Naši starši nas pa čakajo v knjižnici, in imajo malo mir, Ao berejo. Pridi nas enkrat pogledat, kako poslušamo pravljice, saj ni treba prinesti daril, samo toliko, da nam poveš, kako v bloku splezaš v četrto nadstropje po pošto in če boš letos prišel z avtobusom, ko še ni snega.
Veš, pri nas je sedaj prima. Ker nimamo avta, pravzaprav bencina, hodimo vse peš. In v vrtec to kar dolgo traja. Vse mi še povesta, kaj bosta delala v službi, jaz pm i« odtrgam kakšen lep list za tovarišico. Rožic ni več.
Ljubi dedek Mraz! Nikar sedaj ne dobi rdečk ali vodenih koz, koliko otrok bi bilo žalostnih! Pa tudi odraslih.
Tudi tebi želim veliko sreče v novem letu. Ne pozabi na boben! tvoja Katka
Prijetneje v Močilniku
Če hočete preživeti prijeten večer vam ni treba daleč. V Močilniku, v lepem lokalu imajo vsak večer glasbo. Torej poleg .dobre postrežbe, tudi muzika, da je večer res prijeten.
Kljub temu pa se delavci — tako kot vsi gostinci v zadnjem
MERCATOR — HOTELI-
GOSTINSTVO
TOZD HOTEL MANTOVA
VRHNIKA
Želimo vas seznaniti z družinskimi kosili za nedelje v januarju 1983:
v nedeljo 2. 1. 1983
MILIJONSKA JUHA NARAVNI ZREZEK PIRE KROMPIR MEŠANA SOLATA KAVA ALI PUDING
v nedeljo 9.1. 1983
ZELENJAVNA JUHA SESEKLJANI ZREZEK SLAN KROMPIR DUŠEN STROČJI FIŽOL KAVA ALI KREMNA REZINA
v nedeljo 16. 1. 1983
GOVEJA JUHA S FRITATI ZREZEK V GOBOVI OMAKI DUŠEN RIŽ MEŠANA SOLATA KAVA ALI KOMPOT
v nedeljo 23. 1.1983
PARADIŽNIKOVA JUHA DUNAJSKI ZREZEK PRAZEN KROMPIR MEŠANA SOLATA KAVA ALI PALAČINKA
v nedeljo 30. 1. 1*83
GOVEJA JUHA Z DOMAČIMI REZANCI
RAMSTEAK NA ŽARU OCVRTE KROMPIRJEVE REZINE
MEŠANA SOLATA KAVA ALI GIBANICA
Zraven j« vključena tudi buteljka betags aH rftu§* vina.
Cene koeH: S oeeto 799 din; 4 oseb« «00 din; 3 osebe 500 din; 2 osebi 400 din.
VABI VAS KOLEKTIV MOČH.NIK
Nas časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika _ ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Bprčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka žiro računa: 50110-678-54000 — Tssstorv ska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
Franci Šinkovec, poslovodja: »Se bolj se bomo potrudili.«
času — ne pohvalijo kaj preveč z »dobičkom«. Zato si kolektiv prizadeva, da še popestrijo ponudbo in se še bolj prilagode gostom.
Za praznik ob dnevu republike jim je lepo uspela »Prekmurska kuhinja«. Poslovodja Franci Šinkovec pcavi, da so bili zadovoljni z obiskom. Tudi Vmničanom je prijalo nekaj sprememb« v priljubljenem lokalu. Zato bodo že v januarju spet imeli goste. To pot bodo prišli kuharji iz Izole in kolektiv že vabi na%»teden morskih rib«.
Se nečesa novega so si domislili v Močilniku. Ob nedeljah imajo družinska kosila. »Odziv je za zdaj kar zadovoljiv. Tisti, ki so doslej prišli so bili zadovoljni. Tudi ugodne cene in seveda dobra hrana jih bosta še privabili.« meni poslovodja.
Zdaj pa je že vse pripravljeno za rajanje v silvestrski noči.
Proslava
39 let od zgodovinskega trenutka, ko smo z največjim ponosom rekli, da bomo sami in svobodni odločali o svoji usodi, o svojem razvoju in tako stopili na pot zgodovine kot gospodarji in ne več kot hlapci, se je naša mladina zavedala tega trenutka in tako pripravila proslavo pod vodstvom predsednika mladinske organizacije Simona Ogrina in Mojce Pe-klaj, ki je ves program vodila.
Recitacije in pesmi, ki jih je zapel pevski zbor je bilo posvečeno temu zgodovinskemu prazniku. Težko bi pilo našteti vse nastopajoče, kajti nastopili so cicibančki, pionirji in ' mladinci. Ob koncu slavnostnega dela so trojčice Lorenčič odigrale partizansko igrico.
Upravne in družbenopolitične organizacije želimo, da bo naša mladina stala ob braniku naših meja, branila našo svobodo, za katero je bilo prelite mnogo krvi.
Naj končam z željo, da bo naša mladinska organizacija vključila v svoje vrste še tiste mlade, ki še niso v tej organizaciji. Seveda pa je dolžnost vsakega, ki še ni v mladinski organizaciji, da jo poišče.
CT
Člani biološkega krožka smo obiskali planetarij
V petek, 10. 12. 1982 smo učenci biološkega krožka iz Oš Log — Dra-gomer obiskali planetarij. Ogledali smo si razne zvezde, ozvezdja in njihove položaje. Nato nam je predavatelj pokazal planete v našem osončju. Po pripovedovanju nam je pokazal še diapozitive. Odgovarjal nam je na vprašanja, ki smo jih zastavljali učenci. Po enournem predavanju smo odšli nazaj v šolo.
ANDREJ ODAR
Vztrajni zbiralec vžigalnikov
Na Drenovem griču živi upokojeni starejši vodnik milice Cveto Mole, ki je v treh desetletjih zbral približno 800 vžigalnikov vseh starosti in oblik. Vžigalnike je začel zbirati 1952 ali 1953. leta ko je bil v naši državi na obisku indonezijski državnik general Nasution. Cveto je tedaj služboval pri »leteči« v Ljubljani in je moral po službeni dolžnosti spremljati z motorjem uglednega gosta na Bled. Razpoloženi gost je svoje spremstvo nagradil z vžigalniki, ki so imeli srebrno preobleko in vgravirano ime darovalca. Čeprav nekadilec se je Cveto tedaj odločil, da si podobnih »trofej« nabere še več. Priložnosti za zbiranje vžigalnikov je bilo obilo, saj je Cveto mnogo potoval, spoznal mnogo ljudi in prijateljev.
Največkrat je spremljal maršala Tita in državnike, ki so v letih 1952 do 1967 obiskali Slovenijo. S svojim BMW je bil v spremstvu Sukarna, Sihanu-ka, Naserja, Brežnjeva, Hruš-čova, Bulganina, Žukova, Bandanaraike in nešteto drugih. Na prvi konferenci neuvrščenih septembra 1961 je bil v
spremstvu U NU in se ponaša s posebno spominsko plaketo. Na enem izmed potovanj mu je predsednik Tito poklonil trofejno avstrijsko manliherico, ko je povedal, da zbira tudi staro orožje.
V hiši na Drenovem griču, kjer živi v harmoničnem sožitju s svojo družino, se je v treh de-
setletjih nabralo — s posredovanjem, zamenjavo ali nakupom 800 .vžigalnikov — skoraj zagotovo največja tovrstna zbirka v Sloveniji. Ima 13 vžigalnikov v obliki samokresov, eden od vžigalnikov ima celo glasbeno skrinjico, potlej so tam vžigalniki v obliki fotoaparatov, vžigalniki, ki so jih izdelali zaporniki v stari Jugoslaviji
in taboriščniki med vojn« Zbirka je zanimiva tudi z zemljepisnega vidika: največ jih j<\ iz Evrope, pa tudi iz drugitl držav, eden celo iz daljne Jaj ponske. Cveto vabi vse imeti nike in zbiratelje vžigalnikoVj da sodelujejo z njim, ker bi rafl popestril in izpopolnil svoj« zbirko.
M.Kj
lagradna novoletna križanka
Rešitve pošljite do 15. januarja na uredništvo. Izžrebali bomo tri nagrade': 500 din, 400 din, 300 din.