\
NOVO MESTO, 5. februarja 1970
ŠTEVILKA 10
//
NAVADNA KMETICA!
//
Bilo je že daleč preko polnoči, ko so zacvilila vrata v Prešernovem stanovanju. Mati, ki dotlej še ni bila zatisnila očesa, je prižgala svečo na nočni omarici. S trdimi, negotovimi koraki je prišel sin skozi sobo.
»France!«
Motne, okrvavele oži sa se ozrle v luč v razsvetljeno materino obličje... šel je mimo kakor mimo vizije, že je zaprl vrata svoje sobe za seboj.
Pijan!
VA

v ' -	^

EJustin; Prešeren v Langusovi delavnici (1937)
Po uvelem materinem obličju, ki se je nagnilo k sveči, so zdrknile solze. Noč jih je zakrila.
Drugo jutro je Katra klicala brata:
»France! Poglej, kdo je prišel!«
S težavo je France odprl oči.
»Mati!« je iztegnil roko.
Mati jo je prijela z obema svojima. Sedla je na posteljni rob in zrla smehljaje se sinu v oči.
»Dobro jutro, France!« ga je pozdravila preprosto. Vse drugo je v ležalo v njenih dobrih sivih očeh.
Francetu je bilo toplo pri srcu. Počasi pa mu je vstajal spomin in vroče ga je izpreletelo: sinoči!
»Kdaj ste prišli, mati?« je vprašal s strahom v srcu.
Mati je brala v sinovih očeh. V zadregi je pogladila njegovo majhno, gladko gosDosko roko s svojo hrapavo kmetiško in odgovorila z dobrotnim smehljajem:
»Včeraj dopoldne. Boštjanov stric so peljali krompir in moko v Ljubljano in sinu nekaj prigrizka, pa sem prisedla. Ponoči sva se odpeljala, ob devetih sva bila že pri ,Figabirtu'. Dobre konje ima Boštjan. Vso pot sva se ustavila samo v Kranju pri Jelenu. Od doma te vsi pozdravljalo: oče in Mina in vsi drugI Tudi Boštjanov stric so ' mi naročili pozdrave.«
Prešeren je dobro čutil, od kod materina zgovornost. Toda njena rahločutna obzirnost je le še bolj mučilo njegovo slabo vest... Edina sreča, da mati ne sluti vse resnice — mu je zatrepetalo v srcu. Jasne je videl, kolikšno trpljenje bi bil povzročil temu srcu, ki ga je tPkc zelc ljubilo. Njegov samomor bi bil skorai gotovo tudi — umor. O, gola sebičnost ga je prignala tako daleč. Ali ni vsak samomorilec sebičnež? Ne, vsak ne. Kdor je •tistim, ki ga ljubijo, v pooubo, se umakne iz ljubezni do niih. In še tedaj samomor ni jtinaštvo. Pivarstvo je. Junaštvo bi bila ponolna IzTjrememba svoieora bitia, boj s samim seboj do konca. Ne, samomor ni junaštvo. Le neozrtravliiva kužna bolezen bi mogla opravičiti samomorilca...
Ob pogledu v materine oči so nekoliko ponehale bolečine, ki so mu kljuvale v srcu. Sklenil je, da
v dnevih, ki jih prebije mati pri njem, posveti ves svoj prosti čas le njej Seveda — mnogo prostega časa mu v tistih dneh ni preosta-jalo, ker so ga bili Čopovi starši pooblastili, da je kot njihov zastopnik prisostvoval sestavljanju seznama Čopove velike knjižnice. V družbi s Čopovim bratom Janezom, s Kastelcem, Kosmačem in dvema sodnima uradnikoma je mnogo ur prebil med nekdanjimi najzvestejšimi Čopovimi tovariši — njegovimi knjigami. Koliko lepih spominov, ko so se znane knjige vrstile pred njegovimi očmi! Koliko dragocenih pobud mu je bil pokojni prijatelj dal ob njih! Mnogokrat so Prešernu solze zalile oči. Ves je živel s pokojnikom, ki mu je bil neprestano pred očmi. Zopet je Matija govoril z njim, mu zopet odpiral bogate zaklade duha in srca.
če se je o mraku vračal domov, se je le s težavo premagoval pred materjo. Pretesno ga je objemal mrtvi prijatelj.
Ip njegova bolečina zaradi Ju-Uje?
še mu je kljuvalo v srcu. A odganjal je boleče misli: Zdaj ne, ko je mati tu! Seveda ga misli niso vedno ubogale. Kadar so ga premagale so materine oči 6 skrbjo iskale v njegovem obrazu.
Zvečer je peljal mater v gledališče. Nedaleč od njiju je sedela v loži Julija Primčeva s svojo materjo.
IVIiha Maleš: Gravura (Monte Carlo, 1927)
Gospa Primčeva se je nagnila k hčeri in strupeno zagodmjala:
»Glej, glej! Tvoj častilec — in Damenbegleitung! Ein feines Lieb-chen, das muss ich sagen!«
Julija se je previdno ozrla na tisto stran. 2e je zagledala Prešernovo karakteristično glavo. In poleg njega?«
Juliji je stopila vsa kri v lica in oči so ji jezno zagorele. Očitajoče je odvrnila;
»To je je vendar njegova mati!«
Kar sram jo je bilo zaradi materine prostaške zajedljivosti.
Gospa je zaničljivo prikimala;
»Navadna kmetica!«
Julijine oči so še bolj zažarele. Roka, ki je držala pahljačo, se je tresla
»Inteligentnejša je kakor marsikatera d^a, ki se nocoj tu šče-piri Kanonik Gollmayer je pravil, da zelo rada bere knjige.«
»Zato se še ne more štuliti med izobražence!« je gospa ošabno vztrajala. »Stavim, da ne zna toliko nemščine, da bi razumela, kaj govorijo na odru. Vidi se ji, da ji manjka potrebna šolska izobrazba. 2e na obrazu se ji vidi.«
Julija se je še enkrat ozrla v inteligentna obraz Prešernove matere. žena je bila nekoč gotovo lepo dekle.
»Ali se meni tudi vidi?« je vprašala Julija in glas se ji je od razburjenja že nekoliko tresel.
»Wa& fUr eine dumme Frage! Kako se moreš primerjati s tisto kmetico!('
»Ker je hodila v samostansko šolo, jaz pa ne. Pokojni bibliotekar Cop je pravil nekoč svoji teti gospe Scheuchenstuelovi, da se je Prešernova mati šolala v samostanu v Beljaku. On je sodil, da je materina nadarjenost močno vplivala na sinovo. Dobro je poznal Prešernovo mater.«
Julijine vzbočene ustne so se tresle. Eoke so se živčno igrale s pahljačo. S trmo in uporom v srcu je še dostavila;
»2e zaradi njenega sina bi jo morali Kranjci častiti.«
Zdajci je gospa Primčeva zardela od nejevolje. Ostro je siknila, medtem ko so ugasnile luči in se je zastor dvigal;
»Fasle nicht soleh einen Un-sinn!«
Jvilija je skomignila z rameni. Skrivaj se je ozrla proti Prešernu. Njegove oči so bile obrnjene naravnost proti njej.
Njegova mati je že opazila, da se ni menil za predstavo na odru. Ugotovila je tudi smer Francetovih pogledov. V prihodnjem odmoru je vprašala, dasi je slutila odgovor:
»Kdo je ono dekle z velikimi modrimi očmi?«
France se je grenko nasmehnil.
»To je ona,« je dejal preprosto.
Mati je prikimala.
Grenak občutek je vstal tudi v njej. Tisto drobno dekletce z rožnatim obrazkom je torej držalo v svoji majhni orokavičeni ročici Francetovo srečo? ... »Ljubi bog v nebesih, odpri dekletu srce, da se moj sin ne pogubi!« je gorko vstala molitev v materinem srcu.
(lika Vašte: Roman o Prešernu,
1958, odlomek iz poglavja »Up sreče onstran groba v prsih hrani«)
France Prešeren:
v
Četrti sanet is Sanetnega venca
Mokrocveteče rož ce poezije
očitajo to, kar se v prsih skriva.
Srce mi je postalo vrt in njiva,
kjer seje zdaj ljubezen elegije.
Njih sonce ti si. V oknu domačije
ne da te najti, luč ti ljubezniva, v gledišču, na sprehodih sreča kriva, ne v krajih, kjer plesavk vrstž se vije.
Koliko kratov me po mestu žene
zagledat' tebe želja; ne odkrije se men' obraz lepote zaželene.
V samoti iz oči mi solza lije,
zatćrej pesmi, tebi v čast zložene, iz krajev niso, ki v njih sonce sije.
OSEMINDVAJSETLETNI DOKTOR PRAVA IN PESNIK
Prešernova zunanja podoba se tudi med strokovnimi študijami in resnimi razmišljanji o pesniškem poslanstvu ni tako kipreme-nila da bi bila na prvi pogled »mnogo obetala«. Osemindvajset-letni doktor prava in pesnik, ki se je v poznem poletju 1828 pojavil zopet na ljubljanskih ulicah, se nastani^, pri Mihi Kastelcu ter stopil dne 1. septembra v prakso pri advokatu Baumgartnu, ni bil tip izrazito »lepega moža«, dasi je njegova zunanjost z marsičim opozarjala na nevsakdanjega človeka.
Prešeren je bil srednje velikosti, prej velik ko majhen, vitke postave, a čokat in nasajen; imel je »pobita« ramena in zgoraj bolj široko glavo z majhnimi, tesno položenimi ušesi in podolgovatim licem, ki si ga je dajal vsak drugi dan čisto briti.
Ob podrobnejšem študiju njegovo fiziognomije se je uveljavilo več črt. ki so napravljale vtisk: nenavadno lepe, drobne, sive, ognjene, a ne hude oči, ki so se zaradi kratkovidnosti zdele samo na pol odprte; široko, lepo oblikovano, a ne opsizljivo visoko čelo; svetle in goste obrvi; kostanjasti, temnorjavi, bujni in zelo gosti lasje, ki si jih ni dajal obično na kratko po modi striči, nego jih je nosil dolge, da so svobodno padali na vrat in ramena; dolg, nekoliko upognjen, »kljukast« nos; majhna, »sladka« usta s finimi in stisnjenimi ustnicami, izmed katerih je zgornja nekoliko molela preko spodnje ki se je ob razburjenju tresla; okrogla mehka brada s plitvo jatnico; majhne roke in noge, kakršnih bi človek ne prisojal kmečkemu sinu. A čim bolj se je opazovalec potapljal v Prešernov obraz, zlasti v njegove oči in poteze okrog ust, tem bolj je morala rasti v njem zavest, da govori z duhovitim, a srčno dobrim človekom. Sam je mislil, da »vidi v dno človeške duše« tn da »nemogoče bi bilo, nalagati ga«. Okrog ustnic mu je igral po navadi smehljaj, medtem ko hmpnega smeha ni poznal, kakor tudi ne joka.
Govornik Prešeren ni bil. Govoril je še vedno počasi. Imel je neko hibo, zbog katere se mu je zatikal jezik. Zato se je včasi zdelo, kakor bi jecljal. Ker se je trudil, da bi hibo zabrisal, je skušal govoriti zmerom premišljeno, kar je prinašalo v govor počasen tempo. Kadair je imel na jeziku kaj dvoumnega ali drugače posebnega, se mu je to že na obrazu čitalo: ustnice so se mu gibale, oko se
mu je svetilo, ves obraz je prerokoval, da bi rad nekaj povedal.
Hodil pač že v teh letih ni nikdar pokoncu, ampak bil je običajno nekoliko sklonjen naprej. Kadar je bil razvnet, je skoraj tekel. Stopinje so mu bile kratke, eno nogo je slej ko prej vlekel deloma za seboj.
S predpisi mode se je Prešeren pod Crobathovim vodstvom in spričo vpliva družbe v odličnih hišah, kjer je bil domači učitelj, toliko sprijaznil, da je umel pogoditi pravo, dasi na obleko tudi sedaj ni znal paziti. V tem času si ga moramo nedvomno predstavljati v obleki po modi, po kakršni so na podobah napravljeni čop, Kastelic in Smole, kajti za ta
ča? velja bolj ko za kateregakoli dnigega poročilo, da »tako se je nosil kot drugi: akurat tako je hotel imeti, kakor je šega peljala«. Med oblekami, ki jih je prinesel s seboj v Ljubljano, je ena utegnila vzbujali pozornost: dar moravske-ga grofa Dubskega, zelenkasto blago nenavadno izvrstne kakovosti, kakršnega je dobil za obleko tudi njegov moravski gojenec. Zlato uro ki mu jo je podaril ob isti priliki grof Dubsky, je nosil vedno brez verižice.
Prešeren je nastopal sčasoma v družbi bržčas bolj uglajeno, dasi mu je nekoliko neokretnosti ostalo.
(Iz: France Kidrič; Prešćren,
1938)
I A
Miha Maleš: LJUBEZEN (Dessin, 1927)

France Prešeren:
Oči sem večkrai
prašal
Oči sem večkrat prašal, ali smem ljubiti te; odgovora ne zvem.
Od daleč gledaš, draga, me prijazno; prevzetno vihaš nos, ko mimo grem. Ak' v tebe so obrnjeni pogledi,
odtegneš precej svoj obraz očem;
al' ak' dekleta druga ogledujem,
zakriti jeze ni ti moč ljudem,
Tako, al' ljubiš me al' me sovražiš,
kak' bi ti ustregel, siromak ne vem.
JAZ SEM PREŠERNA POZNAL
Leta 185^ sem porabil vse počitnice za potovanje po Hrvatskem in Slovenskem. Imel sem dva glavna namena. Na Hrvatskem sem hotel zvedeti, kakove uspehe je dosegel Bachov sistem teh šest let, odkar je jel pritiskati ubogi hrvatski narod, na Slovenskem pa me je najbolj mikalo, da bi spoznal Prešernovo Julijo, ki je živela takrat v Novem mestu. O Hrvatih in Bachovih huzarjih tu neb om govoril, povedal bom le, kako sem se seznanil s slavno milico našega klasika,	J
Kc sem se učil na Dunaju (1849—53), smo se shajali rojaki v Grlovičevi kavarni, da smo čitali no vrne in se razgovarjali o sto različnih vprašanjih in rečeh, ki so nas zanimale. Posebno pogostoma je prišel na vrsto pesnik Prešeren. Vsak JO povedal o njem vse, kar je vedel, in često tudi še kaj več. Pretresali smo vse doživljaje njegove, najrajši pa seveda njegove ljubavne zveze, zgode in nezgode. Mnogi naši akademiki pa so dvomili o vsem, kar se je pripovedovalo o Prešernu, in trdili odločno, da se ve za gotovo samo to, da je zlagal klasične pesmi in da je pil rad vino in včasih tudi žganje. Najbolj neverjetno pa se je zdelo tem kritikom, da bi bil imel Prešeren res kako tesno družbo in znanje s tisto Julijo, katero slavi v svojih pesmih. Po njih mnenju se ta Julija ni rodila v Primčevi rodbini nego v bujni mečti njegovi, ona je njegov ideal, ki ni imel nikoli mesa in krvi. Ti mladiči niso baš tajili, da je živela v Ljubljani neka Prim-čeva Julija, oni so le trdili, da Prešernova Julija ni bila z njo v nika-kem sorodstvu, ni v telesnem ni v duševnem.
Jaz sem Prešerna poznal, ali le po vnanji plati, da na primer dobro vem. kako je bil njegov frak in plašč in cilinder, kako grda kapa mu je včasih čepela na glavi in tudi še to, kako je po malem jecljal in dražil natakarice s slanimi kvan-tam: Natanko pomnim i njegov simpatiča« obraz, nebeško blage oči in dražestno smehljanje njegovo in še već takih reči, ki niso, dokler je živel, nikogar zanimale. O njegovi ljubezni pa sem čul v Ljubljani skoraj samo to, da mu je rodila ljubica dvoje nezakonskih otrok.
Ker sem slišal toliko o lepoti Blejskega jezera in njegovega ob-ližja, sem se hotel z obema korenito seznaniti. Leta 1857 sem se mu o počitnicah naselil na bregu, dobivši si stanovanje v Prešernovi hiši. v kateri je bila ne le izvrstna gostilnica, ampak tudi kopališče —
toplica. Gospodar njen je bil bližnji sorodnik pesniku Prešernu in z njim skoraj istih let. Krstno ime mu je bilo menda Jože. Sole sta pohajala obenem, družilo ju je tesno prijateljstvo že od otroških let. Skupaj sta uganila tudi marsikatero burko in negodnost, sosebno pred pustom na plesiščih. Popisovala stf doma prav majhne listke s kratkim: zabavljicami na slovenskem, nemškem ali laškem jeziku, jih nosila s sabo na zabave ter jih pometalp po tleh, seveda tako skrivaj, da ju ni nihče zapazil. Na li-


Peter Jovanovič: PIVEC, (1969)
stkih se je zabavljalo prvakom ljubljanske birokracije, starim devicam, domišljavim koketam, na-puhnjenim krasoticam in še mnogim drugim ljudem, katere sta imela na rovašu.
Jože Prešeren je bil jako izobražen. Človek je razpravljal z njim vsako politično, narodno ali socialno vprašanje. Mož je znal samostojno misliti, pogovor z njim je bil i prijeten i poučen. V njegovi hiši sem stanoval več tednov. Kmalu sva se dobro sprijaznila in hodila vsak dan skupaj na izprehod po prelepi okolici Blejskega jezera. Zdaj sem si dobil najlepšo priliko, da zvem natanko vse življenje pesnika Prešerna, kolikor ga je bilo znano stričniku Jožetu. Kako se mu je godilo na Dunaju, ni vedel,
prav dobro pa je poznal njegove ljubljanske doživljaje. V gimnaziji ni trpel nobene revščine, veselja mu ni kalila nobena resna skrb. Denarjev je imel zmeraj dovolj. Nekaj jih je dobival od sorodnikov, nekaj pa si jih je tudi sam prislužil s korepeticijami in inStrukcija-mi. Slovel je v mestu za najboljšega hišnega učitelja. Očetje, ki so hoteli dati otroku svojemu spretnega inštruktorja, so šl} vselej najprej Prešerna prosit, da bi jim ga vzel v pouk. V višjih šolah si je toliko prisliižil, da je imel v žep\i vedno kakih deset goldinarjev gotovine, kar je za dijaka že velika glavnica. Privoščil si je lahko marsikatero precej drago zabavo in dobroto. Baš ta denamost pa je Francetu mnogo škodila. Začel je prezgodaj zahajati v krčme; priva-, dil se je vinu in obenem tu^ dekletom, ki so mu stregle. V krčmah sp je naučil i kosmatih šaJ in kvant, katerih ni mogel opustiti niti v zreli dobi svojega moštva. Pravil mi je Jože o našem pesniku še mnogo drugih reči, katere sem že pozabil ker so se mi zdele premalo zanimive.
Mene je najbolj mikalo zvedeti, kakova je bila pesnikova ljubezen do Primčeve Julke. O njej sva govorila z Jožetom malone na vsaki šetnji Strsišno se je smejal trditvi naših mladih kritikov, da je dal France ime Julija praznemu fantomu. izmislici svoje fantazije, ki ni dihale nikoli božjega zraka. Jože je bil popolnoma uverjen, da je slavil stričnik v svojih pesmih hčer bogatega ljubljanskega trgovca Primica ali pravzaprav Primca, katero sta poznala oba Prešerna že od njenih otroških let. Res ni priznal Franc nikoli svoje ljubezni proti nikomur, niti proti svojemu sorodniku Jožetu, ali tako se vedo i mnogi drugi zaljubljeni mladiči. Vzrok je nekaka sramežljivost, še bolj pa ponos, ki jim brani povedati drugim, da so se dali ujeti. »V en glas smo trdili vsi pesnikovi znanci, da mu je zaplenila srce dražestna Primče-va Julka Zahajal je najrajši v take kraje, za katere je vedel, da hodi tja i njegova ljubica. Prav lahko smo zapazili, da je v gledališču, na plesiščih in v vseh večjih zbirališčih iskalo Francetovo oko vselej njo in, če jo je zazrl, da se je ni mogel nagledati, V ra^ovoru je take obračal besede, da je morala priti na vrsto tudi njegova Julka, o kateri je povedal vsak po kaj novega in pikantnega, HvaJiti je ni hotel, ker bi se bil s tem preočit-no izdal Zabavljal ji je brez konca in kraja samo zato, da se je govorilo o njej. Na listih je piknil včasih tudi njo, ali vselej tako, da
o
I--
r*
M O

>«5
X
X
z
O C
ni mogla biti preveč huda, če je tudi z^'edela, kdo da je sporočil strelico na njo. Očital ji je npr. gizdavost, trdosrčnost, neusmiljenost Srdito pa je udrihal nia takih papirčkih po njenih sovražnicah in tekmicah pa tudi po vseh gospodičnah ""ki so slovele da so lepše od nje. Takim je našteval napake, ki niso bile dosti znane, ali pa jih človek ni lahko precej zapazil, npr. grdo hojo, prevelika usta, škrbaste zobe, plošnate prsi, neplačano obleko, kupljene lase itd. Napisi te vrste sc Julki seveda ugajali, kajti podirala so slavo tekmicam in nasprotnicam njenim. Nabrala jih je sčasoma do 50 ter jih skrbno čuvala ob primernih prilikah pa jih čitala svojim znancem in znankam. S takimi zabavljicami se ji je pesnik gotovo prikupil, dasi so izpričevala vsa znamenja, da ni bila vani nikoli preveč zaljubljena.
Včasih se je nanj celo prav hudo ujezila, ka^r jo je dražil le preveč poredno, ali zamera ni nikoli dolgo trajala. Stričnik Jože je mislil. da bi se Franceta ne bila dolgo branila, da je bil on kak bogataš ah vsaj kaka velika zverina v državni službi. Siromaka pa seveda ni marala. Hči imovitega trgovca je vedela že zarana, da je denar sveta gospodar; idealni nazori so bili povsem neznani njenemu duhu in srcu Saj txuii svojega moža ni vzela iz romantične ljubezni, nego zato ker je ugajal roditeljem njenim, pa tudi njej njegov imet^, imenitna služba in plemeniški stan.«
Razen mnogih drugih reči sem vprašal Jožeta, če je Primčeva rada govorila po domače. Dejal je: »Prav rada, morda rajši nego nemški« V hiši njenega očeta se je govorilo skoraj samo slovenski. Nemški jezik je rabil rodovini le za trgovinska pisma, med sabo pa se je pomenjkovala zmerom po domače. Ljubljanski trgovci niso bili nikoli tako okuženi z nemškim duhom in napuhom kakor birokrati, morda zato, ker so občevali zaradi svojih poslov mnogo s prostim, nepokvarjenim slovenskim narodom. Pa treba je pomisliti še nekaj drugega. Starim Kranjcem slovensko rodoljubje ni bilo znano. Nadomeščal jiiii ga je deželjski patriotizem. Slovenskega jezika niso zaničevali, ali imenovali so ga »kranjska špra-ha« To deželjsko domoljublje je navdajalo vse stanove. Ako je vprašal kak tujec kateregakoli meščana ali graščaka, če zna kranjski, je dobil vselej odgovor: »Kako ne, saj sem Kranjec, kranjščina je naš deželjski jezik.« Ko se je v prejšnjem stoletji" igralo v gledališču prvikrat po slovensko, so pozdravili to novico z največjim veseljem vsa ljubljanska gospoda. Ta kranjski patriotizem je vladal tudivPrimče-vi hiši. Hči Julka je torej prav rada govorila po domače z vsakim človekom in ne le s kuharico, kakor se
blede zdaj nekaterim slovenskim kritikastrom.' ... , -
Jože Prešeren mi je popisal tudi natanko vsa duševna in telesna sVojstva Julkina,. kolikor so mu bila znana. Rt^ti je bila tolj nizke, ali ne pritlikave,.» kakor 'nekateri mislijo* Lepote ji ni prav nič ka-zila. 2e takrat se je čula včasih sodba, da ji je erui rama višja od druge, ali Jože Prešeren, ki jo je videl skoraj vsak dan. ni zapazil nikoli te neenakosti. Neizrečeno ljubek, mi! in dražesten je bil Julkin obraz nežnosti njegove ni mogoče popisati. Kolikor dalje si ga gledal, tein lepši in milejši se ti je dozdeval. Ni torej nobeno čudo, da se je Primčeva Julija zapičila tako globokb v petkovo dušo. Razen telesne je -^ila to go^odično tudi duševW krasota. Glavo je imela pra\ dobro, posebno živ in trden ji je bil spomin. Vzgajala se je tako kakoT vse deklice iz bogatih ro-dovin, torej po nemških pravilih in šegah, k: piso bile baš najboljše. Izobraževanje njeno ni moglo biti po takem nI obsežno ni globoko^ Ali po svpii nadarjenosti si je prisvojila gladko "duševno oliko in v
vseh rečeh pravi takt in.'način. Vedla se je i^vsod tako, kakor sO zahtevale prilike. Razgovarjala se je z vsakim človekom pristojno, priljudno, naravno, brez afektacije. Občevala je z visemi tako skromno in pametno, da se ni nikoU nikomur zamerila. V gledališče je rada hodila, sosebno, če se je ignilo kaj veselega. Tudi godba in petje sta. ji jako ugajala; ljubila je pol^ nemšk'h tudi slovenske pesmL
Po vsem tem, kar mi je povedal Jože Prešeren o našem pesniku In Juliji, nisem mogel več dvomiti, da je bila Primčeva Julka res Prešernov ideal, ne pa le kaka teatralna prikazen, za katero se skriva njegova prava, v pesnikovi mečti rojena ljubimka,* ki ni nikoli živela. Zanimalo me je zdaj stokrat bolj nego prej in zarekel sem se za trdno, da ne bodem miroval, dokler je ne bom videl na svoje oči in slišal na svoja ušesa. Ta nakana se je dala najlagje izpolniti o velikih počitnicah,
fiz: Janez Trdina: Dve ljubici;
Janez Trdina: Zbrano delo, 7.
knjiga, 1955)
Z eno besedo večni pesnik!
Tu je voda. ki je nikdar ne zmanjka, naj jo tudi vedno zajemamo. Tu je obnebje, k! se nikjer zemlje ne dotika, ampak nam zmeraj nove, neizmerne lepote v jasni daljavi kaže. je vijolica, ki nikdar duha ne zgubi. mar>'eo nam kakor staro vino oneraj žlahtneje diši, kolikor dalje jo duhamo. Tu je godba, ki nam zmeraj nove glase daje in naše,srce v vedno novih harmonijah guglje.. Tu je 2 eno besedo večni pesnik, čigar poezije so iz srca kali po-* gnale, iz katerih je drevo zrastlo, ki bo s svojim sladtim sadjem tudi še pozne vnuke radovalo.
Pogledamo na vnanjo obliko, se nam enake prednosti odkriva^ jo. Tu najdemo govor, ki ga vsak otrok zapopade, tu niso le gorenjske besede, kakor se je nekdaj očitalo, ampak besede, ki so tako koroškemu in štajerskemu kakor istrijanskemu Slovencu znane. Tu je neizmerno lepih in visokih misli, pa one niso temno in visoko, ampak v domačem jeziku po domače povedane. In to je brez dvombe večja umetnost kakor pa izraz visokih misli v visokih besedah.
Tudi Pr^ren je bil pesnik ljubezni. Pa njegova ljubezen ni imela korenine v umazani domišljiji, ampak v srcu in naravi. Povsod, kjer so ga lastni občutljaji vodili, in, to se je razen malo izjem v vseh poezijah godilo, se nam ljubezen razodeva, U je ne moremo zavTeči. ampak ki jo le obžalujemo, ker je tako nesrečno usodo imela.
Počivaj tedaj v miru, slavni mož! Nezacenljive rane ti je svet vsekal, pa kar se je nad tabo pregrešil, bo tvojemu spominu po- I vrnil, častili te bodo vekomaj učeni in prosti, zakaj zaklad svojih poezij si obema zapustil. In kadar bodeta mladenič ali deva, ki ju enaki občutljaji navdajajo, mimo t^'ojega groba šla, se jima bo bridka solzica ulila in ginjeno bodo v tvojo gomilo besede donele: lahka naj ti zemljica bode!
(Iz Pretresa slovenskih pesnikov, Janez Trdina, Zbrano delo IV^ 1952)
Ivan Perhaj:
Ivan Zoran:
Is cikla ^^Ognjeni jezdeci
Trg ^ . s rosnimi grmi
*66
F.
VIII.
Nekje v močvirjih Mekonga med trs jem leži moje telo prestreljeno z rafali.
L6ži in ne vidi svetlobe sveč,
sveč,
ki jih prižigajo zlovešče roke ovijalk.
Leži in ne sliši pogrebne pesmi,
pesmi,
ki jo pojo močvirne ptice.
Nekje v močvirjih Mekonga med trs jem je obležalo
moje prestreljeno telo.
Nad pokrajino,
ki je v ugaslem očesu ostala kot pravljična slika
mladosti, je jutro razlilo svetlobo, svetlejšo od dneva,
močnejšo od sonca.
Sonce in dan sta se zlila
v razkošno in praznično luč.
O, sonce! O, dan!
Vmita mi vid!
Prižgita mi v mrtvem očesu
modrino neba
in pesem pomladnega jutra!
O, sonce! O, dan!
Vmita mi ogenj moje
mladosti! Vmita mi vero v človeka! Vmita mi ogenj mojih oči!
Vsak dan gre sklonjen mimo s sedmimi križi v tilniku, v resnici pa še ni praznoval svoje tridesete pomladi.
Ko hodi po utesnjeni ulici, mračni do strehe z golobi, bi ga moral videti slikar ali vsaj lirični fotograf.
Globoko ujedkanega v misli nosim samotni sprehajalec na trg z rožnimi grmi.
Sebičen sem in nikomur ga ne pokažem.
Večer
Večer.
Večer ob domačem ognjišču. Večer, ko po pokošenem senu diši na vseh oknih in vratih.
Stara očetova hiša.
Stara očetova hiša je mir. Njegova desnica na mizi '
je sreča. Njegova beseda je ključ, ki domačijo odpira.
O, oče, kakor nekdaj se vračam spet.
O, oče, poglej:
mesec se j& nad hišo ustavil, mesec z rdečo krono in novim slamnikom postrani.
Dolenjska
Nekje je zemlja,	(
kjer v dolini zjutraj se kadi iz njiv in po razmočenih poteh v ljudi doraščajo otroci.
Nekje je zemlja,
kjer na kmetih ptice so doma in veter,
ljudje o rojstvih na poteh, o delu in o smrti govorijo.
Nekje je zemlja,
kjer v jeseni
z brega praprot zadiši in vresje in le mir je na poteh,
v dolini tanke kite dima.
DOLENJSKI RAZGLEm
Silva Zlobec:
Jtiia sem-r> Begunjah
Deset celic.
Deset majhnih prostorov, zgrajenih iz kamenja, s človeško roko zgrajenih. Deset zamreženih oken, deset mrzlih peči v kotih.
Okovi na zidu,
znamenja strelov na steni skozi človeška trupla izstreljenih. Deset okopanih, težkih vrat z zapahi z linami, kakor za pse izrezljanih Koraki pijanih, oboroženih stražarjev.
Samo deset celic,
majhnih, kanmitih in mnogo velikih, živih usod
Za te mračne zidove so jih pregnali.
Slabe in dobre.
Toda bili so ljudje!
Za vsakdanji kruh so živeli doma,
25a dekle,
za bolno mater,
za brata, ki je študiral v Ljubljani. Tu, za temi zidovi pa jim je ena sama misel ostala — zbežati v življenje-
A tisti, ki so jih semkaj prignali,
niso bili ljudje! -Bili so živali?
Ne!
Kako bi bili ljudje,
ko so pobijali nemočne,
njih dostojanstvo teptali, se smejali ob krikih trpljenja?
Kako bi bili živali?
Žival se razneži, ko vidi mladiča.
Oni pa so pobijali otroke!
Ne, niso bili niti živali!
živali ljubim,
njih pa ne bom mogla nikoli ljubiti.
Bila sem v Begunjah. Občutila sem veličino gora, videla sem gorenjske vasi,-deviške gozdove in kmete, povezane z zemljo, polno leDOt in bridkosti, videla sem gorenjske otroke.
Ko bi bili tisti,
ki so' hodili sem pobijat, ljudje, bi to spoštovali!
Nikoli ne bi hodili sem, ^
nikoli ne bi zapirali desetih celic z desetimi težko okovanimi vrati z linami, kakor za pse izrezljanimi.
Anton Repnik: RISBA (1969)
Janja Kastelic.
Ejedene rase
Na Mojčkovem oknu ' so rože vzcvetele:
velike in majhne lilije bele.
Mojček jih boža in premišljuje, sto Robnih sreč mu srčece kuje.
»Za mamico, očka en sam,
toda najlepši cvet.
Šopek
za babico drago,
venček
pa na gomilo,
kjer spi moj ded.
To cvetje pa bom raztrosil na širne poljane sveta, • da poprosi ljudi,
naj bo konec sovraštva, lakote, vojne,
konec gorja.«
Toda, ojoj!
Oči so le vlažne in mokre dlani Mojčku ostale.
Konec je sanj, rož — ledenih več ni.
Vladimir Baje:
Sanje
2e dalj časa me vsako noč preganjajo hude sanje. Premetavam se po postelji, ves potan in trepetajoč bijem okrog sebe in izdav-Ijam — po izjavah moje žene — živalske glasove. Zaradi tega sem iz dneva v dan bolj utrujen, sem vase zaprt in zamišljen, za delo skoraj nesposoben in bojim se, da me bodo z^j zdaj vrgli iz službe. Dokaj očitno je namreč, da v takšnem stanju ne morem uspešno delati, še zlasti ne v zaostrenih, pore-formskih delovnih pogojih. In tako bom morda zaradi zlih sanj ob službo, osebni dohodek in v posle^ dici tega ob pokojnino.
Komaj zatisnem oči, se začne. Vedno enako in do pike natanko.
Pridejo možje v belem, brez obrazov. Zgrabijo me in odnesejo; vedno tako, da mi glava visi navzdol Zakričati hočem, pa mi glas ne gre in ne gre iz grla. Nesejo me mimo vseh sosedov. Slišim, kako se odpirajo vrata. Slišim glasove in čutim škodoželjne poglede, pa si ne morem pomagati.
»Ga že imajo. Prav je tako. Saj je bila že skrajna sila'...«
»Kdo bi si bil mislil! Tako mlad, pa že tako daleč...«
»Sreča za sosesko! Kar naprej z njim, brez povratka...«
»Pa dobro ga zaprite, da zlepa ne pride nazaj...«
V duši mi besni vihar, rjovel bi, pa ne morem. Nesejo me naprej, skozi vrata na cesto in še dalje.
Ulica je dolga, predolga... Ob straneh stoje ljudje in gledajo.
»Ga poznate?«	'
»Ali je tisti?«
»Tisti, tisti.«
Mi pa gremo naprej, čez glavni trg in most, kar naprej. Odpro se velika vrata in nesejo me v sivo stavbo Votlo odmevajo koraki belih mož in se odbijajo v neskončnih hodnikih, mimo neštetih sob. Iz vsake stopi bel mož brez obraza in zakliče:
»Ali ga imate?«
In nešteto glasov odgovarja:
»Imamo, imamo ...«
Prinesejo me v belo sobano in polože na belo mizo. Nad menoj se skloni tisoč oči, brez obraza in postave ... Gledajo me, prihajajo vedno bliže, pa ničesar ne rečejo. Gledajo me, žgoče... Vem, da bodo z menoj nekaj naredili. Počutim se kot... kot,.. poslanec? ... odbornik?... politik?
Navsezadnje: naj bo tako ali
\
DROBEC ZA PREŠERNIANO
drugače^ saj tako nič ne morem.
Oči se odmaknejo in pokažejo se nox& Globok glas vpraša:
»Je to on?«
Ir. nešteto glasov pritrdi:
»Da, to je on...«
Spet me gledajo In spet bi se rad Iztrgal iz te sredine. Vijem se in obračam., poskušam vpiti... Vse zaman.
»Ali ga bomo, šef?«
Z grozo v srcu prisluhnem.
»Da, bomo ga. Tako je sklenil svet...«
»In kako?«
Zberem vse svoje moči, iztrgam roko In usekam...
»Govedo nemarno! Kaj pa počneš Si znorel?«
Zbudim se in vidim svojo ženo, kako. me grdo gleda. Zastokam in se ji opravičim.
Spet sem zaspal, pa se vse začne vnovič...
»Svžt je odločil. In zato bo tako in nič drugače!«
Spet trzam in stokam, a spet zaman.
»Kar takoj?«
»Takoj Skalpel.,.«
Zarežejo me v živo in zatulim ko zverina. Pa nič ne pomaga. Režejo naprej, trgajo, stiskajo, šivajo in mašijo.,. Kri lije kot iz škafa in jaz vse to ^tim, pri polni zavesti... Boli me, da je joj. Tulim In kličem vse svetnike na pomoč, kolnem, grozim z organi oblasti. Brez uspeha.
Ko mi pri živem telesu izrežejo del telesa, ko vse pretrpim in neštetokrat zakolnem, me končno zašijejo.
»Gotovo, šef?«
»Gotovo«.
»A zakaj tako, šef?«
»Zakaj? Odslej bomo marsikoga take ... tako... po hitrem postopku.«
»Zakaj po hitrem?«
»Tako je v praksi, dragi moji. Ce stvari ne moreš urediti po običajni poti, kreneš po hitri. Vse je takoj urejeno in nihče ti ne more ničesar očitati.«
»Pa bolniki?«
»Ce ostanejo živi, so zadovoljni. Ce pa umrejo, jim je tako vseeno ...«
»Torej se v bodoče splača... hi-/tri postopek?«
»Splača, splača. Saj je dela manj, zdravstvena ustanova pa dobi od socialnega enako plačilo kot doslej...«
Si^ se zbudim in se zgrabim za trebuh, kjer je bila izvršena operacija. Ničesar... oddahnem se in ugotovim, da so bile vse skupaj le sanje. Svoji ženi, ki se med tem zbudi, pa nežno rečem:
»Veš draga, hvala bc^, da v naši stvarnosti nič ne ^e po hitrem postopku. To se dogaja — samo v sanjah.«
Studijska knji&iica Mirana Jarca v Novem mestu hrani v svojih zbirkah tudi knjižico z naslovom »Sla vensko berilo. Izdaja višjih ženskih kurzov v Moskvi. Uredila W. in W. Sčepkina. V Moskvi. Tiskala Sinodalna Tiskarna. 1915.« Novo meški primerek, ki je bil last publicista Janka Travna iz Ljubljane, je bil podloga za bibliografski popis v »Prešemiani« (Ljubljana 1946, Pc^ledi 9/10).
Ker je to menda edini ohranjeni izvod pri nas, naj mi bo dovoljeno, da ga popišem. »Slovensko berilo« vsebuje Prešernovo življenje v celoti prevzeto iz Jurčičeve in Stritarjeve izdaje »Pesmi Franceta Prešir-na«, iz Klasja 1866. Drugo poglavje
Usti dolenjske \ \ tvornosti	j
j ^lefl prireditvami, ki jih priprav.	1
j Ijajo v Novem mestu na čast Pre-	1
1 šernovemu spominu, bo tudi literar-	i
I ni večer dolenjskih ustvarjalcev 27.	'
i februarja v DoJenjski galeriji.	j
I Kot že ime pove, se bodo na tem | j večeru predstavili obiskovalcem do- | I lenjsiki ljudje, ki jim pehanje za i ! vsakdanji kos kruha ne pomeni | i ga, kar bi radi dosegli v življenju, i To so hkrati tisti »neznani« pesniki ; j in prozaisti, ki imajo literarno »uč-1 no« dobo že daleč za seboj, so pa j toiiko »nepcg^inmi«, da se v javnosti zelo poredko pojavijo. Torej nimamo opraviti z nekakšninU jecljajočimi začetniki, marveč z zrelimi ust-j varjalci in, če hočete, tudi z zrelimi osebnostmi. Poudariti pa velja, da ne gre za nikakršno formalno skupino. Prireditelja večera, DPD Svoboda Dušan Jereb In podružnica i Slavističnega društva v Novem mestu, sta te ustvarjalce ijovabila k sodelovanju in to je vse. Odločila sta se, da dasta motnost sodelovati ljudem, ki poskušajo v umetniško besedo zajeti prostor in čas tu, svoja i do?i\-etja in čustva v njiju.
Nekaj prispevkov teh dolenjskih ustvarjalcev objavljamo tokrat v Dolenjskih razgledih, ker menimo, da batno tudi s prikazom tovrstne tvornosti na Dolenjskem dopolnili manifestacije v Prešernov spomin. Hkrati pa začenjamo s tem uresničevati tudi eno iismed zkmisli bb rojstvu »DOLENJSKIH RAZGLEDOV«: da odpTD svoje strani tudi domačim izvirnim ustvarjalcem. »Al' j bo kal pognalo seone...« pa naj pokaže bližnja prihodnost.
»Prešernove poezije« je tudi prevzeto od tam, toda ne v celoti in preneha tam, ko 2ačne Stritar razlago pesmi, balad in romanc, različnih poezij, gazel, sonetov in Krsta pri Savici. Tretje poglavje vsebuje izbor Prešernovih poezij. V zbirko so prevzete te: Prošnja, Kam? Sila spomina, V spomin Valentina Vodnika, V spomin Andreja Smoleta, Pevcu, Učenec, Turjaška Rozamunda, Zdravilo ljubezni. Ne iztrohnjeno srce, Ribič, Orglar, Sonetni venec, dve Gazeli in sonet Vrba. Vse to obsega 42 strani in je pisano v slovenščini. Od tu dalje pa je knjiga v ruščini. Najprej ob javlja prevode v nevezani besedi objavljenih pesmi, nato pa je dodano še nekaj slovnice.
Zanima nas kdo sta prevajalca ali prevajalki. Eden izmed prevajalcev je menda Vjačeslav Nikola-jevič Sčepkin (1863—1920), zname niti ruski slavist, jezikoslovec, pa-leograf in umetnostni zgodovinar. Bil je učenec pomembnega ruskega slavista Filipa Fedoroviča For-timatova (1848—1914). To omenjam zaradi tega, ker je bil Fortu-natov mlajši brat Evgcnij nekaj časa tudi na Dolenjskem, kjer se je seznanil s Topličanko Ljudmilo šmajdkovo. To Fortunatovo bivanje in poznanstvo opisuje Trdina v črtici Fortunatov. Vjačeslav Sčepkin je- služboval v državnem zgodovinskem muzeju v Moskvi, od leta 1907 pa je bil profesor moskovske imiverze Višjih ženskih kurzov v Moskvi. Ker je bila knjiga namenjena šoli Višjih ženskih kurzov v Moskvi, na kateri je poučeval V. Sčepkin in ker ima knjiga dva urednika — W. in W. štepkina, lahko sklepamo, da je eden med njima Vja^teslav Nikolajevič Sčepkin.
Bogo Komelj
/
DOLENJSKE RAZGLEDE — po sebno kulturno rubriko Dolenjskega lista, urejajo: Jože Dular, Tone (jošnik (odgovorni ured nik), FYance Grivec, Janko Jarc, Bogo Komelj, Lado Smrekar, SeveriD šali in Stanko Skaler Lektor: Karel Bačer. Oblikovalec: Marjan Moškon '
120
■i DOLENJSKI RAZGLEDI