List 7.
Gospodarske stvari.
Vipavci in njih vinstvo.
Spisal sam Vipavec.
Ako se kdo pazljivo s čitanjem naših kmetijstvo zastopajočih časnikov peča, mora se čuditi, da se v vinstvu tako poredkoma kaj črhne.
Kaj je neki temu vzrok? — Na to vprašanje odgovoriti mi ni lahko, marveč, naravnost rečeno, skoro nemogoče. Ako po pomenljivosti kranjskega vinstva prašam, pozvem, da ni ravno tako majhena, kajti pridela se, kakor zadnji statistični izpis kaže, blizo 335.340 avstrijskih veder, in to v primerljeji z druzimi vinskimi deželami na majhenem prostoru. Pridelek toraj ni tako majhen, da bi bilo molčanje o vinstvu opravičeno.
Al znabiti smo pa glede na vinstveno popolnost že tako daleč prišli, da nobenega poduka in opomina ne potrebujemo? — Na to misel mi bode marsikdo zavrnil: no, zdaj si jo zadel; zdaj pa res zaslužiš, da bi se tvoje im6 z ogljem v dimnik zapisalo; kaj mar ne veš, da smo v vinstvu še vedno tam, kamor nas je oča Noe pripeljal?
Da, res je, pritrditi moram temu izreku, al vendar ne brez izjeme; ker nespametno bi bilo o rečeh govoriti, o kterih ni pravega pojma. Nespamet bi se morala ravno meni očitati, ako bi hotel o vinstvu tacih krajev kaj govoriti, o kterih nimam nobenega zapo-padka, naj bo že zavoljo pomanjkanja dostojnih sporočil ali pa lastnega prepričanja.
Zatega del se hočem strogo naslova držati in govoriti le o vinstvu onega kraja in ljudstva, v kterem in med kterim živim in si lahko vsaki dan novih prepričanj in pojmov naberem, to je, o vipavskem. Poročila o druzih krajih, na primer Dolenskega, prepuščam osebam, ktere so s tamošnjimi razmerami tako dobro znane kakor jaz z našimi.
Pričnemo toraj z vipavskim vinstvom.
O tem se je nekdaj dosti govorilo in pisalo; komu a* znana Vrtovčeva „Vinoreja", ktera se je najpo-PreJ v posamesnih spisih v „Novicah" natisnila in potem še le v posebni knjigi na svetlo dala.
Vrtovec je o vinstvu obširno pisal z namenom, tla svojo izvedenost v prid in korist vsi deželi obrne. Al on je umrl, in ž njim skoro tudi blagi namen vipavsko vinstvo na višo stopinjo potisniti. Za njim se ^i več rodil mož, kteremu bi bilo na občni povzdigi ^asega vinstva toliko ležeče kakor njemu, akoravno je QaeU k povzdigi, to je, pravo obdelovanje trt v Pogradu že on postavil. ^      *° je brž ko ne vzrok, da se je o našem vinstvu
bPreteklih letih skoro popolnoma molčalo. Al  pri  molčanji   ne  sme   obstati,   kajti  bolj   ko
kedaj pogrešamo v Vipavi dandanes drugega dela pravega vinstva, to je pravega ravnanja z vinom v k le tih (hramih) ali kletarstvo. Tudi Vrtove c je učil, al žalibog! nevspešno. Besede „nevspešno" pa ne rabim v tem pomenu, kakor da bi vinščaki njegovega nauka posnemati ne hoteli; marveč jo rabim le zato, ker je gotovo, da se z vso posnemo Vrtovčevih naukov ven-dar-le današnjim zahtevam ustrežljivo vino doseči ne d&, kajti oni so nasprotni dandanes spričanim naukom pravilnega vinstva. Al to se mu ne sme očitati, kajti pomisliti gre, da je pravo kletarstvo z vedo, posebno s kemijo in goboznanstvom (Pilzkunde) v ozki zvezi, da se toraj ne da tako naučiti kakor obdelovanje trt, ktero se lahko iz lastnih večletnih skušenj prav zadene. Da je temu tako , tega se lahko prepričamo, kajti v nemških in francoskih kletarskih knjigah se nahajajo imena prvih učenjakov, na primer Reamur, Libich, Gall, Pasteur, Babo itd.
Z vedo se je pa tako ukvarjati, kakor so se in se deloma še zgorej omenjeni možje, ni bilo Vrtovcu mogoče, kajti poklic njegov bil je drugi.
Tudi ni bilo v Vrtovčevih časih tako lahko dobre knjige dobiti, ker obili tisk knjig in časopisov in železnica so osnove novejšega časa.
To so eni vzroki, zavoljo kterih smo v kletarstvu zaostali, poglavitni vzrok pa še le sledi.
Kakor znano, imeli smo v Vipavi to veliko srečo, da je našim trtam trtna bolezen prizanašala, med tem, ko je na Laškem grozno razsajala. To je storilo našemu vinu lahak in dober prodaj, a to je ravno krivo bilo, da se ni nobeden za višo žlahnost, posebno pa za stanovitnost brigal, kajti prodalo se je vse proti, da je le po vinu dišalo.
Dandanes sicer tudi ni Laško te nadloge popolnoma oproščeno, pa vendar ni več tistih časov, kajti železnica jih je pozobala. Ne da bi se naša vina sku-povala, se vozijo boljša (stanovitna) iz druzih dežel; pred vpeljavo železnice gotovo ne bi se bilo to godilo. Pa ne le v tujih deželah, ampak še cel6 v naši lastni je prišlo naše vino ob velik del nekdanje vere, in kako bi to tudi ne bilo? — saj mora vendar-le vsak gostilničar in krčmar na lastni dobiček gledati in kupiti vino tako, pri kterem ni strahu, da bi se mu skazilo. Koliko Gorencev, Pivčanov itd. je zahajalo nekdaj v Vipavo? zdaj se raji vozijo po železnici na Štajarsko in Hrvaško.
Ljudje so se pa že tudi na lepo tuje vino privadili, tako, da vipavskega skoro piti nočejo. Vzemimo v račun konečno še pivo (pir), kterega se od dne do dne več izpije, in ne bomo se čudili, zakaj da so naša vina v ceni tako padla.
Da bi   se   naša  vinska  kupčija  brez vsega zboljšanja zopet povzdignila, ne smemo misliti, lože se pri-
-----    54    -----
peti ravno nasprotno. Po sprevidu lahko slednji prebivalec naše doline, ako ima le količkaj možganov v glavi. In kako se tudi za povzdigo ne bi potezali, saj nam gre tako rekoč za glavo; vzemimo, da niže vinske cene v kratkem ni konca, in prišli bomo tako daleč, da se nam skoro ne bo splačalo vino pridelovati. Kaj pa potem početi? — od česa živeti, s čem davke plačevati? — Bogme! težko je odgovoriti, kajti vse tiste kmetovalce naše doline, ki za domačo potrebo zadosti živeža pridelujejo, našteje se lahko na deset prstov, — kje je pa še obleka in vse drugo?
Marsikdo, ki bo te vrstice bral, si bo mislil, da morejo Vipavci vendar-le več kakor zabiti biti, da se ne ganejo in za zboljšanje svojega vina ne potezajo.
Zares! trma in kratkovidnost ne vseh, al vendar večine naših kmetov in tudi mnogo tacih gospodarjev, ki se prištevajo inteligenciji, sme se še originalna imenovati. Ne da bi se za dobro kar le mogoče potezali, ampak še le z vso silo nasprotujejo. To pa morem spričati.
Razun trmastih kratkovidnežev, kteri dle ne vidijo kakor nos seže, in kteri koristi ene ali druge osnove ne zapopadejo, ako se ne da s kuhovnico zajeti, razun takih — pravim — imamo v naši dolini, Bogu čast in hvala! tudi nekaj pravih možakov, kteri se s krepkim potezanjem za povzdigo našega vinstva odlikujejo. Ti možje so se združili ter posvetovali, kako da bi se dalo od Vrtovca pričeto delo z združenimi močmi zopet oživiti in dovršiti.
K temu početju jih pa ni slepa, z zraka zgrab-ljena ideja pripravljala, ampak trdno prepričanje, da se d& naše vino s pravim ravnanjem do stanovitnosti, in s tem do prave visoke dobrote in više cene povzdigniti.
In kaj jih je k temu prepričanju napeljalo? — Prvič izreki v vinstvu jako izvedenih mož, in drugič in še bolj djanja, ki so se po nekem g. Scheinsber-gerju, bivšem grofu Lanthierovem vinščaku, v naši sredi vršile.
Od veljavnih izrekov naj omenim le onega od slovečega barona Babota, in pa onega od nekega Koehna, velicega vinskega trgovca.
Ko je bil Babo pred nekoliko leti od vlade na ogled vseh avstrijskih vinskih dežel poslan, prišel je tudi v našo dolino. Tukaj je bil sicer malih besed, in kmalu jo je zopet odrinil. Ko pa je prišel na Dunaj nazaj, je neki pri seji, v kteri je poročal o svojem popotvanji, rekel, da imamo mi Vipavci, in sploh vsi vinščaki južnih dežel zlato v vinogradih zakopano, al izkopati ga ne znamo. Bab o tu pa menda tudi ni ravno dosti na tem ležeče, da bi mi kedaj omenjeno zlato izkopali, saj njegova „Weinlaube" prinaša sicer mnogo koristnih podukov in nasvetov, al za južne dežele kaj specijelnega v njej žalibog! ni najti, k večemu kako sporočilce. Ne more se sicer trditi, da marsikaj tega, kar velja za severne dežele, ne bi tudi nam koristilo; v celoti je pa med severnimi in južnimi razmerami vedno velik razloček. Sme se toraj izreči, da je „Weinlaube" enostranska, in sicer ne samo zarad nas, temuč tudi zarad Ogrov, kteri so jo enostranosti že zdavno obtožili.
Koehn, kakor rečeno, veliki vinski trgovec, je bil nekdaj v Postojni. Pri obedu je jedel vipavsko grozdje in pil vipavsko vino. Ko izv6, da oboje je iz enega in istega kraja domd, začudi se ter reče: „No, to so pač dobri kemiki, ki umejo iz tako žlahnega grozdja tako podružno vince pridelovati l1'
Kar se Schwainsbergerja tiče (on se je v Klosterneuburgu izučil), morem omeniti, daje bil v stanu vipavsko vino stanovitno narediti;  kajti še zdaj (čez 3
leta) se pije njegovo vino. To vino pa ni nobeno posebno vino (pikolit ali kaj takega) kakor bi kdo mislil, da! še celo nogradskoni, in vendar prekosi marši* ktero tistih, o kterem bi Ipavec rekel, da ga nobeden v dolini ne „prehaupta".
To mislim, je najlepši dokaz, da se dajo naša vina stanovitna narediti, in to ne s tako imenovanim „erznavanjem", ampak le s pravim, nikakor škodljivim ravnanjem.
S to psovko: „ja! ta in ta ercnava vino", se pri nas sploh vsi bolj razumni vinščaki pitajo. Al kdo so ti obrekovalci? — prav največi vinski „fušarji" in ne-voŠljivci, kteri brez vsega uma skrivaj z vinom mani-polirajo. Oni res vino „ercnavajo", kajti lotijo se še le takrat vinu pomagati, kedar je že tako daleč prišlo, da je vse kaj druzega kakor pa vino.
(Konec prihodnjič.)
------   62   -----
Vipavci in njih vinstvo.
Spisal sam Vipavec. (Konec.)
Al vrnimo se zopet k svoji nalogi.
Kakor sem rekel, združila se je peščica veljakov v posvet: kako da bi se dalo naše vinstvo še o pravem času vspešno povzdigniti.
Jedro posvetovanja bila je občna misel, da bolj zdatnega sredstva ni, kakor to, da se ustanovi vino-in sadje rej na učilnica v dolini.
Kakor lepa in dobra je ta misel bila, ravno tako je bila njena izpeljava skoro nemogoča, kje namreč hočemo vzeti denar za najem ali pa cel6 za nakup potrebnega posestva, — kje dobiti toliko denarja, da bi se učeniki in vsi drugi vsakoletni stroški plačevali? Po dobrem ugibanju splaval je tedaj skoraj ves up po vodi.
Al naenkrat poči nepričakovana novica, da je častiti naš grof Lanthieri pri glavnem zboru kmetijskega društva v Ljubljani svoje posestvo na Slapu brezplačno za ustanovitev vino- in sadjerejne šole ponudil. Ta novica vdihnila je v že skoro zamrle misli zopet novo življenje.
Na to se zopet omenjeni veljaki snidejo, in sestavil se je program, v kterem se je posebno na potrebne stroške ozir jemal.
Opiraje se na to, da bosta slavna vlada in deželni zbor zadovoljno s primerno podporo sila hasljivi učilnici na noge pomagala, odmerila se je vipavskim vin-ščakom zelo majhna priklada na direktni davek, namreč le 5 od sto.
Dovršeni program se je poslal si. kmetijskemu ministerstvu v prevdarek. Ministerstvo je nemudoma odgovorilo, da se z omenjeno osnovo popolnoma sklada, samo da bo tudi večina občine s prikladami zadovoljna. Da se to v kratkem poz ve, je ministerstvo velelo, naj se vsi županje v posvet skličejo.
Vse to se zgodi. Ko pride glasovanje na vrsto, je od nazočih 14 županov glasovalo 7 brez vseh ovinkov za osnovo učilnice in odločeno priklado, 6 z opombo, da se bodo pred glasovanjem še domd v občinskem zboru o tem posvetovali, samo eden, in to je bil tisti modrijan, o kterem so nedavno „Novice" poročale, da jemlje kmetovalcem „za rubivšno" orodje koj od dela, o kterem je pa dopisnik pozabil omeniti, da so ga, menim, še tisti večer, vsega trudnega (od pre-vnetega vtikanja uradnega svojega nosa v uradno ma-joliko namreč) v gnojnem košu domii peljali. Ta župan zarenčal je naravnost: „mi te šiile ne nticamo in nečemo" ter je šel brez podpisa iz izbe.
Tako se je končala seja, v kteri bi bila imela odločena biti povzdiga, in s tem se v6 da tudi obstanek našega vinstva.
Akoravno ni pri tej seji koristna osnova omenjene šole zaželene večine glasov dobila, vendar se je mislilo,   da se bo naredila,  kajti  vsi tisti župani,   ki so
obljubili zarad glasovanja srenjski zbor 7 posvet sklicati, bili so večidel iz takih srenj, v kfcrih se največ vina prideluje, namreč iz Goč, PodragJ, Rzelja itd. Al tudi ta nada je splavala po vodi, kati v vseh občinah razun v eni, menim, da v Rzelj, se je proti osnovi učilnice glasovalo, in sicer z veliko večino glasov. Da! še celo v St. Vidu, kjer jec. k. okrajno glavarstvo sprevidelo, da premodri župat nima nikake pravice tako samoglavno glasovati, in kjer je zarad tega naravnost zaukazal srenjski zbor sklicati, )adla je osno-vitev učilnice z 20 glasi proti 6.
Na drugi ukaz c. kr. okrajnega glavarstva, ktero je velevalo, da se morajo vsi tisti, ki jo glasovali v zapisniku podpisati, odpadli so še trije, tako da so le trije ostali. Tako se je godilo v tistem Št. Vidu, v kterem je Vrtovec živel, in kjer je lazvijai ravno najveeo delavnost, s ktero se še dandaaes marsikdo kaj rad sponaša.
Ako bi kdo utegnil prašati, kaj je irivo neugodnega glasovanja, priznati bi se mu mogo, daje bilo krivo marsikaj.
Prva in poglavitna napaka je bila goovo ta, da se je prenaglo ravnalo. Pred glasovanjem še skoraj nobeden ni vedel, za kaj da gre! Ako bi e bilo popred posamesnim županom, večim posestnikom, in, kar bi bilo gotovo najboljše, gospodom duhovnikom,ki imajo naj-veči upliv na kmeta, o tem kaj naznanio, gotovo bi se bilo pametneje glasovalo. Tako je pa rse nepripravljeno bilo, in ni čuda, so se slišali glasvi, kterih se menda nihče ni nadjal. Mnogo kmetov se je tega balo, da bodo morali grofu vinograde obdelaati, — drugi so rekli: „ako hoče gospoda šolo imei, naj si jo sama napravi" in tacih besedi več. Saj 3 vendar grof Lanthieri z visokodušno ponudbo se zaveal, da brezplačno da pohištvo za šolo in zemlje za dansko učenje, — in če bi učilnica res bila za gospodo, vprašamo, koliko pa je gospode v dolini, ki ima nogr,de, in koliko je druzih kmetiških gospodarjev?
Drugi vzrok je ta, da se je več ned „inteligen-cijo" spadajočih oseb, ki pa sami niso knetovalci, iz gole osebnosti in sebičnosti podpihovalnov reč vtikalo. In kako bi se moglo to celo opustiti, sajgr6 vendar-le enemu za to, da bi njegovemu neprijatelji, kteri se pa med ustanovitelje prihodnje šole šteti snž, ta čast ne pripetila; drugemu zopet zato, da bi še za laprej skrivno kupčijo imel z vinskimi „purfeljci" in z dngo tako šaro; tretjemu, četrtemu itd. pa Bog zna, za kj še!
Pa naj se nasprotniki upirajo, koliko) hočejo, prišel bode gotovo čas, ko bo prepričanj epodrlo meglo nevednosti, — vsaka nova stvar ima i začetka nasprotnike , in saj tudi Rim ni bil zidan \ enem dnevu!
Za zdaj čakamo odgovora si. c. k. kmetijskega ministerstva in deželnega odbora, kterim se je podpisana prošnja zaradi subvencij poslala. Ao se za zdaj osnova tudi ne odobri, znabiti zavoljo poaanjkanja absolutne večine glasov, to nič ne škodue; gotovo bo zmaga pri drugem glasovanji toliko sijajnia. — Vipavci v veliki večini so prebrisane glavice, V tovec jet bil naš in iz naše doline je on prvi po\sdignil krepki svoj glas po vsem Slovenskem: naprej    vinstvom!