Zadnie vesti. ZBOROVANJE UPRAVNEGA ODBORA ZAVEZE. Danes od 8. ure zjutraj dalje zboruje vl magistratni dvorani v Ljubljani upravni odbor Zaveze pod predsedstvom tovariša L. Jelenca. Po poročilu tov. E. Gangla o našem položaju je upravni odbor sprejel več predlogov, ki jih je deputacija takoj odnesla na poverjeništvo za uk in bogočastje. Predlogi se glase: I. Izvoli se takoj deputacija treh članov, ki naj gre še tekom soje do g. poverjenika za uk in bogočastje ter ga prosi jasnega in nedvoumnega odgovora na vprašanje, hoče li Narodna vlada nemudoma skleniti izenačenje in začasno regulacijo službenih prejemkov učiteljstva in hoče li io uredi tev izvesti tako, da bo odgovarjala našim v spomenici z dne 2. novembra 1.1. izraženim zahtevam in izjavam vseh članov Narodne vlade, ki so jo podali učiteljskim deputacijam? Na podlagi odgovora, ki nam ga prinese deputacija, sklepajmo potem. o nadaljnjih svojih korakih, ki bodo posledica dobljenega pojasnila. V to deputacijo predlagam: tov. predsednika Jelenca ter tov. upravna odbornika Rajšpa in Aichholzerja. Predlagam, da se tej deputaciji pridruži tud: zastopnik Slomškove Zveze, tovariš Fabinc. II. Glede šolskega nadzorstva vztrajamo na 3. in 4. točki spomenice, ki smo jo sprejeli dne 2. novembra in izročili v roke predsednika Narodne vlade dne 3.. novembra letos. — Pričakujemo, da naših načel poverjeništvo za uk in bogočastje ne bo prezrlo, ker govori spomenica tudi v omenjenili dveh točkah popolnoma jasno in nedvoumiio, izrečno poudarjajoč, da se z drugačc izvedenimi imenovanji ne bi mogli si.rinjati. Poudarjamo, da je doba okrajnim šolskim nadzorr.ikom na bivšem Štajerskem že davno potekla, onim na bivšem Kranjskem pa mine s tekočim letom. Zato je imenovanje novih nadzornikov ria podlagi naše spoinenice iz stvarnih ozirov nujno potrebno. Enako govori nujnost položaja za imcnGvatlje vseh nadzornikov na bivšem Koroškem, kakor bo to imenovanje takoj pottebno, ko to dovolijo razmere na bivšeiii Primorskem s Trstom vred. Solidarni se izjavljamo s svojimi sredniešolskimi tovariši, ki pravijo v svoji sporrienici, predloženi Narodni vladi, da v Jugoslaviji, ne smejo šolstva več voditi in nadzirati možje (nadzorniki), ki so se tekom vcjne osebno kompromitirali za nemško-a\strijski sistem. Zato izjavljamo, da višjima šolskima nadzornikoma, dr. Janku Bczj;iki: in dr. M. Opeki ne moremo priznati moralne opravičenosti, vršiti nad_crstvo našega šolstva. Udeležba na uradnih pf;slih, ki bi jih vodila ali izvrševala onuuijena gospoda, je učiteljstvu s stanovsko- zavednega stališča nemogoča. III. Narodna vlada SHS v Ljubljani je imenovala za predsednika višjega šolskega sveta prof. Antona Sušnika, za podI lvdsednika pa prof. dr. Ilešiča. Ne da bi lir.-n eli demonstrirati proti imenovanima gcspodoma profesorjema, izjavljamo, da sf. s tem imenovanjem ne strinjamo, in sicer iz teh razlogov: 1. To imenovanje se je izvršilo brez vednosti tako srednjesolske kakor ljudskošolske organizacije; je torej čin avtokracije, nikakor pa ne odgovarja principom demokracije, ki bodi glavni temelj naše mlade države, kakor je to tudi poudarjal regent Aleksander v svojem odgovoru na adreso Narodnega Vječa dne 1.1. m. v izrečui izjavi, da hoče vedno zvest ostati široko demokraškim načelom. S tem imenovanjem je to demokraško načelo kruto kršeno, ker se je izvršilo brez znanja strokovnih organizacij, katerih člani bodo imeli z višjim Šolskim svetoiii odločno največ posla. 2. S tem imenovanjem so ljudskošolsko in meščanskošolsko učiteljstvo popolnoma prezrli, ker ni niti predsedriik, riiti podpredsednik vzet iz naših vršt, dasl je imenovano učiteljstvo v pretežni večinl nasproti srednješolskim tovarišem. Po principih demokracije, enakosti in proporca bi moralo vsaj mesto predsednika pripadati članu naše organizacije, sedaj smo pa iz predsedstva višjega šolskega sveta popolnoma izključeni. To dejstvb zbuja v nas opravičeno prepričanje, da tli bilo imenovanje izvršeno n'a temelju objekiivnosti, zato do imenovanega predsedstva ne moremo imeti zaupanja. 3. Vsaka korporacija, ki je sestavljena in iioče poslovati na temeljih detnokracije, voli predsedstvo samo iz plenuma. Tudi ti» najprimitivnejše pravilo zdrave ustaviK.sti in demokracije so s tem imenovar.jem popolnoma prezrli. 4. Z ozirom na vse navedetio je upravičena naša zahteva, da se to ime^ novanje razveljavi in v srhislu demokracij^- poveri strokovnim organizacijam vsega učiteljstva, naj nominirajo za predsednika in podpredsednika višjega šolskega sveta svoja dva kandidata. IV. V slovenskem delu Jugoslavije je okroglo število 3000 glav ljudskošolskega uCiteljstva, srednješolskih profesorjev je pa najevč 360. A v višjem šolskem svetu ima naše število (3000) dva zastopnika, kakor jih dobi 360 profesorjev tudi dva. To ni pravično! Tem rrianj je to pravično, kei stopi proti dvema našima članoma v;.sjega šolskega sveta večina manjšine profesorjev, ki ne dobe le dveh članov po toni izvolitve, ampak imajo že sedaj 4 pr< iesorje, ki so višji šolski nadzorniki (dr Bezjak, dr. Opeka, dr. Poljanec, dr. Grafenauer). Vrhu tega sta predsednik in podpredsednik višjega šolskega sveta tudi profesorja, tako da bodo imeli profesorjl, ki jih je 360, 8 zastopnikov, mi pa, ki nas je 3000, bomo imeli samo — dva! Tudl g. poverjenik je profesor in še eden gospod ki je prideljen višjemu šolskemu svetu, je profesor! Skupaj imamo 10 profosorjev na poverjeništvu, oziroma na višjcm šolskem svetu, a mi naj bi se zadovoljili zgolj z ubornim številom svojih dveh zastopnikov! Na poverjeništvu samem ni sploh nobenega ljudskošolskega učitelja, niedtem ko je tam stalno 6 profesorjev! Proti taki sestavi višjega šolskega svtta in proti takemu preziranju našega shtnu moramo najodločnejše ugovarjati. Ugovarjati moramo pa tudi proti načinu vdiiev v višji šolski svet, ki je bilo treba z nj^mi tako hiteti, da je bila splošna udelc?:i?ev netnogoča, a katerih izid še daries ni dognan, in ker je bila njih čist^st vs_ij iluzorična, ako ne onemogočena. Iz teh razlogov zahtevamo: 1. Z ozirom na število našega stanu gre ljudskošolskemu učiteljstvu tako na poverjeništvu kakor v višjem šolskerii svetu drugačno zastopstvo, nego rriu je priznano sedaj, oziroma ki ga sploh nima; 2. Upravičenosti in utemeljenosti sedanje sestave višjega šolskega sveta ne ptiznamo. i 3. Ta sestava naj se v soglasju s priz^detimi strokovnimi organizacijami naiicvo uveljavi, kakor to zahteva pravičnost in enakopravnbst. 4. Sedanje volitve naj se anulirajo inn.i podlagi novega ustavnega štatuta razpišejo in izvedejo nove po načelu enakosti, tajnosti, direktnosti, splošnostt in propcrca. V. Dne 12. t. m. je zboroVala na poverjeništvu za uk in bogočastje enketa glede udeležbe šolske mladine pri telovadbi nartščaja telovadnih društev »Sokol« in telovadnih odsekov »Orel«. V tej enketi so bili zastopniki poverjeništva za uk in bogočastje ter poverjeništva za socialno skrbstvo, dalje zastopniki Slovenske Sokolske Zveze in Zveze Orlov, niso pa bili na to posvetovanje vabljeni zastopniki nobene učiteljskih organizacij, dasi bi vendar te morale priti do be^ede, kadar in kjer je govor o vzgojl s«. Iske mladine. Ako se stavljajo na učiteljstvo opravičene dolžnosti glede intenzivnega poučnega in vzgojnega delovanja se- ai. ko sta zaradi vojnih divjih razmef pouk in vzgoja toliko trpela, smemo zahte; vati, da nam priznajo tudi nekaj pravic, kadar razpravljajo o vzgoji šolske mla^ dine. Ker se to ni zgodilo, smo opravičerfi proti temu ugovarjati ter se ne moremo z ozirom tudi na to preziranje iznebiti slutnjc, da vlada na imenovanem poverjeništvu močna struja proti ljudskošolskemu učiteljstvu in njegovim organizacijam. VI. Da bosti iz prvega in pravega vira u našem položaju, o naših. težnjah, željaii in potreoan oDveSčeni centralna vlada in ministrstvo prosvete v belgradu, pošljimo tja svojo deputacijo! Cimprej se to zgodi, ien; boije bo za vse naše šolstvo in za ves naš stan. V to deputacijo predlagam: kot vodireija deputacije predsedmka tovariša L. jeienca, kot Clane deputacije pa tovarise Josipa Rajšpa, Frana Aichliolzerja, Pavla Flereta in Josipa Pahorja. Potne stroške za to deputacijo pokrijmo sami iz svojega tako, da prispeva vsak član, oziroma vsaka članica naše Zaveze takoj 1. januarja 1919 po 5 do 10 K organizačnega davka. Kolikor tega denarja po pokritju stroškov deputacije še osiane, se naloži in upravlja kot rezervni sklad Zaveze. Pozoveta naj se Slomškova Zveza in Društvo slovenskih profesorjev, da imenujeta po dva ali tri svoje zastopnike k tej deputaciji, ki jim sama pokrijeta potne strc.ke. Ta skupna deputacija naj pred odhodom sestavi spomenico o vseh naših š.lskih in stanovskih razmerah, ki jo naj izroči ministru prosvete Davidoviču. Pri tej priliki naj stopi deputacija v stik s hrvatskim Savezom v Zagrebu in s srbskim Udruženjem v Belgradu zaradi ujtdinjenja vsega jugoslovanskega učiteljstva in zaradi enotne reforme vsega šolstva v Jugoslaviji. Vodstvu Zaveze se nalaga, da ob povratku deputacije takoj skliče Zavezino delegacijsko zborovanje, ako se mu to zazdi nujno in potrebno. VII. Naraščajoče delo pri Zavezi in naše stremljenje, da se more to delo nemoteno in smotreno vršiti, nam narekuje potrebo, da kolikor možno hitro ustanovimo in organizujemo v Zavezi urad stalnega tajni.štva. Rešitve tega vprašanja naj se nemudcraa lotita stanovsko-politiški in gospodarski odsek. lz preostanka v prejšnjem predlogu ¦r.avedenih doneskov bi se krili stroški stalnega tajništva v prihodnjem letu; tekom prihodnjega leta pa bi ona dva odseka izgotovila vsa pripravljalna dela, ki bi za vedno zagotavljala obstoj našemu stalnemu uradu. Potemtakem bi stalno tajništvo začelo lahko poslovati že s prihodnjim letom. * V Belgrad je bil poslan ta brzojavni protest: Učiteljstvo, zdruieno v Zavezi jugoslovanskega uciteijstva v LjuDljani najodiocne]_e protestuje proti nattanam itnpenaiisucne italije, iu si lioce prMastiti najlepsi uei nase ztinlje in najza eanejsi uei nasega oaroua, onega naroaa, _i ze od paiuiiveka imenuje ono, setiaj zasedeno ozeiiiije svojo neprekitcno in najsvetejso iast. uciteljstvo izjavija, da ne prizuava nooene najiuaiijse opravičene utemeijenosti teia poaiepnun aspiracijam itauje ter ugovarja proti njim! tuako protestuje proti nakanam rsemške Avstrije, ki izteza svoje roue po oasetn Korotanu in po naši _tajersKi. Vst ti slovcnsKi aeii Jugostavije ostanejo iast države _xib, in uciteljstvo, zaru_eno v nasi Zavezi, svečano ooijuMja, da hoce kakor dosedaj, tako tudi posiej skrbeti z vsemi svojimi silami za kulturno veličino svojega nedeljenega naroda in svoje celotne domovine. L. jelenc, predsednik. Deputacija ni dobila poverjenika dr. Verstovška v uradu. Odsoten je v Mariboru. Deputacija pojde k njemu jutri, v soboto. Ako bo njegov odgovor glede 1. predloga neugoden, se skiiče za Svečnico popoldne ob 2. uri velik shod vsega učiteUstva v Mestnein domu v Ljubljani. Za vsak slučaj bodite pripravlieni! Poročilo o seji upravnega odbora pritipdnjič.