lik 06/89 Ljubljana SloweniJa STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO "1989 • LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 6 Ljubljana, junij "1 989 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 241 Janez Pogačnik Načrtovanje in planiranje gozdne rekreacije The Planning and Exercising of Forest Re- creation 252 Niko Torelli, Andrej Kermavnar, Katarina Čufar, Dušan Robič Zveza med reprodukcijsko rastjo jelke in njenim propadanjem Correlation between the Reproductive Growth in Silver Fir and its Decline 256 Janez Titovšek V Sloveniji je poleg sivega tudi rdeč maces- nov zavijač (Spilonota laricana Hein.) Besides Zeiraphera diniana Gu. also SpiJo- nata laricana Hein. has emerged in Slovenia 260 Lojze Žgajnar Vrste in uporabnost strojev za cepljenje lesa 267 Slavko Klančičar Destilarna eteričnega olja v Obrhu 271 Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo - mnenje o MHE Zadnjica 273 Živan Veselič Strokovna ekskurzija slovenskih gozdarjev v gozdove ZR Nemčije 279 Marjan Zupančič, Miran čas Kamenodobna narava sodobnega človeka 282 Iz domače in tuje prakse ~84 Sporočilo - stoletnica izločitve pragozdov na Slovenskem 285 Strokovna srečanja Naslovna stran: Igor Smolej: Na Ciglarjevi poti Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir,. Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anke, dr. Franc Batlč, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta "1 5 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 501 0"1 -678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Letna naročnina za delovne organizacije 500.000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 50.000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. "1 974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Oxf.: 907.2 Načrtovanje in planiranje gozdne rekreacije Janez POGAČNIK* Izvleček Pogačnik, J.: Načrtovanje in planiranje gozdne rekreacije. Gozdarski vestnik št. 6/1989. V sloven& ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 13. Avtor definira rekreacijsko območje in podaja nekaj domačih in tujih izkušenj o načrtovanju rekreacije sploh. Na teh izkušnjah je oblikovan sistem in opisane so stopnje načrtovanja in plani- ranja gozdne rekreacije. Rezultate posameznih stopenj načrtovanja je mogoče vključiti tudi v sistem gozdnogospodarskega načrtovanja. 1. UVOD Hkrati z naraščanjem prebivalstva, ki je tudi vedno bolj gibljivo in ima več prostega časa ter vse hitrejšim razvojem urbanizacije se povečujejo tudi zahteve in potrebe po gozdni rekreaciji. Razvoj rekreacije v gozdu je nujno treba strokovno usklajevati z go- zdom kot naravno tvorbo in z njegovimi ostalimi vlogami. Pri tem je potreben inter- disciplinarni pristop. Gozdarji se moramo pri svojem rednem delu vključevati v zbira- nje nekaterih podatkov o obiskovalcih go- zdov, kakor tudi o tistih dodatnih informaci- jah, ki omogočajo ugotavljanje primernih površin za rekreacijo. Le tako bomo že od vsega začetka lahko dejavno sodelovali pri načrtovanju rekreacije ljudi v gozdni krajini. Zato bom skušal na podlagi domačih in tujih spoznanj podati faze načrtovanja in planiranja gozdne rekreacije. Tako bi lažje raumeli, koliko in kdaj moremo in moramo že pri gozdnogospodarskem načrtovanju vsebinsko upoštevati posamezne stopnje načrtovanja rekreacije, ko uveljavljamo več- * Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 61000 Ljubljana, Mikloši- čeva 38, YU Synopsis Pogačnik, J.: The Planning and Exercising of Forest Recreation. Gozdarski vestnik, No. 6/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. The article gives a definition of the recreation area phenomenon as well as it presents some experiences in the planning of recreation in ge_ne- ral. Based on these experiences, the system of planning and exercising of forest recreation has been formed and a description of planning and exercising stages has been made. The results of individual planning stages can also be incorpora- ted into the forest management planning system. namensko vlogo gozda. Na območjih, kjer bo gozdna rekreacija dobila velik pomen, jo bomo gotovo morali načrtovati tako, kot je prikazano v tem prispevku. Izdelati bo treba ustrezne (posebne) načrte, na podlagi katerih bomo usklajevali interese in dejavno usmerjali razvoj gozdnega prostora. S temi načrti bomo morali predvsem zagotoviti: - določene usmeritve (poučitve) za obi- skovalce; - prilagoditev gozdnogospodarskih ci- ljev; - prostorsko in funkcionalno členitev po- vršin za rekreacijo; - program potrebne opreme za načrto­ vane dejavnosti; - kalkulacijo stroškov za vsa dela v ob- močju, ki jih zahteva spremenjena raba gozda. 2. OPREDELITEV PROBLEMATIKE Načrtovanje rekreacije sploh (in tudi goz- dne) ima nalogo zagotavljati razumno iz- rabo rekreacijskih možnosti, ki jih ponuja določen prostor. Pri tem je treba določiti zadovoljive rekreacijske površine in na- prave za sedanje in bodoče potrebe prebi- G. V. 6/89 241 valstva. To pa pomeni določiti tipe uporab- nikov rekreacije, kakovost, lokacijo (pro- stor) in časovno merjenje rekreacijskega razvoja. Za vse tipe uporabnikov moramo predvideti razvoj in vrsto rekreacije, kdaj in v kakšnem obsegu bo določena lokacija uporabna za javnost. Določiti moramo tudi, kdaj in v kakšni meri razviti določeno ob- močje za uravnotežen prostorski razvoj. V primeru načrtovanja rekreacije moramo tudi ugotoviti kako bo vplivala na ostale gozdne površine. Rekreacijsko območje je slabo določeno, pojem različno uporabljajo, saj ga je težko opredeliti in omejiti. Rekreacijsko območje je lahko vsak prostor nepozidane krajine, v katerem prevladujejo naravne prostorske prvine. Pri izločanju rekreacijskega območja od- ločajo na splošno merila rekreacijske dejav- nosti in merila 'fiziognomske narave. Merila dejavnosti izbiramo na podlagi ugotovitve, kaj je za določeno dejavnost primerno (npr.: za taborjenje, smučanje, sprehode ... ). Me- rila fiziognomske narave pa izražajo značil­ nosti območja, ki jih zaznavamo in opisu- jemo z izrazi kot lepo, raznoliko, privlačno itd. Rekreacijska območja so območja, ki omogočajo ljudem sproščanje in krepitev duševnit-1 in telesnih moči. Izločanje površin za rekreacijo sodi po svoji naravi k regionalnemu načrtovanju (razen gozdnogospodarskega območja), kjer je mogoče zahtevam za rekreacijo iz večjih mest zadostiti šele v širšem prostoru. Rekreacijo je mogoče uspešno načrtovati le, če imamo pred očmi vso krajino in vse rabe prostora (npr. ne le gozdarstva v gozdu). Zato moramo vedeti, da je pri izdelavi načrtov za rekreacijo nujno po- trebno tesno sodelovanje med krajinskim in urbanističnim načrtovanjem ter med kra- jinskim načrtovanjem in načrtovanjem dru- gih strok (npr. kmetijstva, gozdarstva, na- ravne dediščine itd.). Krajinski načrtovalec je najbolj poklican za to delo, ker pozna razvojne potrebe v prostoru in s krajinsko- načrtovalskim raziskovanjem osnov izdela predloge za večstranske in sočasne inten- zivne rabe krajine. Možnosti, da bi lahko enostransko razvijali določeno območje, bodo vedno manjše. Pri obstoječem si- stemu urejanja prostora je izločanje rekrea- 242 G. V. 6/89 cijskega območja pri družbenem planiranju in urejanju prostora na ravni republike in občin. 3. DOMAČA IN TUJA SPOZNANJA Domače izkušnje z načrtovanjem rekrea- cije segajo v preteklo desetletje, ko je bila za Regionalni prostorski plan SR Slovenije izdelana študija o zasnovi uporabe prostora za rekreacijo (Jeršič, 1976). Z njo so poda- ni: - vsebinski in metodološki temelji na- črtovanja rekreacije, - osnovna izhodišča izbire, oblikovanja in opremljanja rekreacijskih območij, - stanje ter predvidevanje razvoja re- kreacijskih navad in - določitev primernosti prostora za re- kreacijo v Sloveniji. Na teh izkušnjah in po tujih zgledih so bile napravljena nekatere študije, ki vključu­ jejo tudi vrednotenje rekreacijskega poten- ciala (1, 12) ali izdelane analize ritma dnev- nega in letnega obiska v gozc;lu, dejavnosti obiskovalcev in njihove socialne strukture itd. (1 O, 13). številni avtorji (1, 2, 4, 1 O, 11 ... ) pri ugotavljanju območij za rekrea- cijo poudarjajo pomen naravnih dejavni- kov. Tako kot merila vključujejo: gozdne in vodne robove, razgledišča, višinsko razliko, tipe tal, podnebje itd., s katerimi je mogoče opredeliti naravno osnovo območja. Za do- ločitev dostopnosti jim služijo merila, kot so vrsta, obseg in kakovost komunikacij ter časovna oddaljenost od večjih krajev, med- tem ko pri družbenoekonomski opremljeno- sti prostora vključujejo vse možne poto- valne cilje (npr.: naravni in kulturni spome- niki ali znamenitosti, gostišča, rekreacijska oprema itd.). Seveda pa pri tem upoštevajo tudi moteče dejavnike, kot so: onesnaže- nost ozračja, hrup, neprimerne zgradbe, neprimerni sestoji, daljnovodi, smetišča itd. Na podlagi potreb po rekreaciji in norma- tivni površini za posamezne rekreacijske dejavnosti ter z opisanimi merili so že izločena rekreacijska območja okoli večjih uporabnih središč, okrevališč ali počitniških območij. Ugotovljeno je, da so potrebne skupne osnove za gospodarjenje z gozdom in razvoj rekreacije (11 ). Tujski promet prinaša obveznosti tudi gozdarstvu (SCHEIRINA 1982), saj so gozdovi tudi prostor za rekreacijo ter dejavnik varovanja širšega okolja. Po nekaterih virih ugotavlja~ mo, da je znatna povezanost med gozdna- tostjo in vrednostjo površin za rekreacijo. Tako Turovski uporablja trigonometrično funkcijo in dobi najvišjo vrednost pri 40% gozdnatosti. Bergman uporablja eksponen- cialno krivuljo, ki daje optimalno vrednost pri 60% gozdnatosti. Po Harwegu naj bi bilo v rekreacijskem območju minimalno 30-40 %, maksimalno 80% in optimalno 67% gozda. Ni pa v rekreacijskem območju vsa površina enakomerno obremenjena. Po neki raziskavi (9) v izrazito rekreacij- skem območju, v katerega je prihajalo do 90 obiskovalcev/ha v enem dnevu, na 60% gozdnih površin sploh niso opazili obisko- valcev. 4. OSNOVNE STOPNJE NAČRTOVANJA REKREACIJE Stopnje načrtovanja in planiranja rekrea- cije so: l. Opredelitev stanja in problemov JI. Razvojni del: globalna prostorska, ekonomska in socialna politika (opredelitve ciljev) liJ. Ugotovitev stanja in napoved potreb lV. Vrednotenje prostora V. Izločitev prednostnega območja za rekreacijo VI. Usklajevanje s strokovnimi in delnimi plani VIl. Detajliranje in oblikovanje plana in ukrepov Vlil. Predstavitev plana v končni obliki Težišče načrtovanja je na prvih petih stopnjah, medtem ko gre pri zadnjih treh predvsem za proces planiranja; naloga načrtovanja je, da pokaže alternativne možne rešitve. 4.1. Opredelitev stanja in problemov V tem delu zajemamo: osnovno oprede- litev prostora, naravne razmere, obstoječe rabe tal, obstoječe prednostne površine, škode in nevarnosti ter pomembnost ob- močja za rekreacijo. Prikažemo jih opisno, tabelarno in s kar- tami. Večino podatkov lahko dobimo iz osnovnega gozdarskega informacijskega sistema, prikažemo pa jih prirejene oz. dopolnjene glede na potrebe in zahteve rekreacije. 4.2. Razvojni del, opredelitev ciljev Kompleksni cilji razvoja rekreacije so se- stavni del globalne prostorske, ekonom- ske in socialne politike. S splošnimi cilji naj bi vplivali tudi na rekreativna navade. Družbeni cilji razvoja rekreacije v prostoru so opredeljeni z ustavnimi in zakonskimi določili. Zajeti so v različnih dokumentih, ki se nanašajo na dolgoročni razvoj prostora. Stopnja konkretizacija teh ciljev je še nizka, ker je vrednotenje zahtev in potreb družbe lahko zelo različno. Nastal je problem, ker ne vemo, kaj je za človeka največja vred- nost: manjkajo merila in količinski kazatelji nekaterih vrednot, tudi rekreacije. Vrednost posameznih prvin se hitro spreminja, zato jih prav v navedenih dokumentih za prostor- ski razvoj navadno ni in jih je treba šele smiselno izluščiti iz osnovnih izhodišč zako- nodaje. 4.3. Ugotovitev sedanjih in prihodnjih rekreacijskih potreb številne raziskave kažejo, da se želje in potrebe po rekreaciji na posameznih re- kreacijskih območjih razlikujejo. Statistika zajema zelo malo uporabnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko odgovorili na vse želje in potrebe. Za ugotavljanje rekreacij- skih potreb in navad prebivalcev lahko uporabljamo različne metode: - metoda opazovanja: • postopek trenutnih posnetkov na vid- nem območju, • postopek intervalnih posnetkov, • celodnevno opazovanje po programu na določenih točkah. Opazovanje je lahko vezano na: • opazovanje v določenih dneh, • celoletno opazovanje; - metoda anketiranja obiskovalcev; - kombinirana metoda. Ločimo: - izvirno območje, G. V. 6/89 243 - izvirno in ciljno območje, - ciljno območje. Uporabljamo: - pragmatsko merjenje, štetje, hipote- tične cenitve, neposredne cenitve. Za napoved povpraševanja po rekreaciji uporabimo splošna izhodišča za napovedo- vanje: - ankete, - ekonomske kazalce in - matematično statistične modele. Izhodišča: - prevzeto ravnanje, - različno časovno razdobje in težnje, - gospodarska teorija z eno ali več ja- snimi spremenljivkami. Prvi dve izhodišči sta razum ljivi, pri zadnji pa uporabljamo npr. zakonitost gibanja šte- vlla ljudi, ki se rekreirajo, v odvisnosti od osebnih dohodkov in izobrazbe, tj. oslonimo se na tiste zanesljive spremenljivke, ki so v tesnejši povezavi s kazalci, ki nas zanima- jo. Za izračun omenjenih povezav (odvisno- sti) uporabljamo različne enačbe: linearne, potencialne, eksponentne ali hiperbolske. Sinteza podatkov nam omogoča, da opre- delimo: - število udeležencev v rekreaciji, - normative potrebnih površin za posa- mezno dejavnost na prebivalca, - izračun potrebnih površin za posame- zne oz. skupne dejavnosti v določenem prostoru. Načrtovalci skušajo ugotoviti rekreacijske navade prebivalcev z višjim standardom ali pa iščejo primerjavo z razvitejšimi država- mi. Vsekakor bi morali glede bližnje rekrea- cije, izletniških potovanj ali počitniških oddi- hov z anketo ugotoviti: - koliko ljudi hodi na omenjene oblike rekreacije, - zakaj hodijo na določeno rekreacijsko območje, - odvisnost posameznih motivov, ki pri- vabljajo obiskovalce, - kam hodijo, - kaj potrebujejo za rekreacijo, - morebitne težnje spreminjanja zahtev, ki jih narekujejo dejavniki (razvoj prebival- stva in urbanizacije, gospodarska rast in družbeni razvoj, možnost reševanja delov- nega časa, spremembe standarda in so- 244 G. V. 6/89 cialne strukture, spremenjene transportne razmere) in tudi endogeni dejavniki (spre- menjene potrebe, prestiž, modne spre- membe ln težnje, spremenjene rekreacijske ponudbe, vprašanje presoje usmerjanja razvoja v prostoru ipd.). 4.4. Vrednotenje prostora 4.4.1 . Uvodna razlaga Pri vrednotenju prostora za rekreacijo moramo upoštevati: - katere so pomembne rekreacijske de- javnosti obiskovalcev območja, - kakšne zahteve (merila) so pomembne pri izbiri prostora za določeno dejavnost, - kako določiti prioriteto posameznih de- javnosti, - kako povezati različne dejavnosti glede na zahteve po naravnih dejavnikih, dostopnosti in opremo prostora. Raziskave kažejo, da je mogoče na pod- lagi določenih meril opredeliti območja, ki so bolj ali manj primerna za razvoj rekrea- cije na prostem. V osnovi imamo tri osnovne skupine meril - omejevalne, - razmejevalne, - diferencialne. Prva skupina upošteva zahteve po varno- sti ljudi pred škodljivimi vplivi. Zajema ne- varnosti in tveganja (rušenje kamenja, vi- soke vode, plazove itd. pa tudi imisijo, hrup, onesnažen zrak, kakovost vode itd.). Druga skupina meril išče območja, ki so dosegljiva peš ali z avtom, vključujejo na- ravno pestrost (rabo tal) in okolje. S tretjo skupino meril razmejimo prostor po primernosti rekreacije glede na vredno- tenje: - naravne primernosti, - dostopnosti, - razpoložljivo opremo za rekreacijo. Uporabljamo lahko široko paleto prvin iz vseh treh skupin meril ali pa damo prednost le eni skupini. Več raziskav in tudi izkušnje doma potrju- jejo velik pomen naravnih danosti prostora za rekreacijo in turizem. Njihova prednost sloni na: - optično-estetskih vtisih, ki jih nudi kra- jina, - neposrednem vplivu na človeški orga- nizem, - uporabnosti krajine za različne vrste rekreacije in dejavnosti. Za analizo in vrednotenje naravnih dano- sti prostora so potrebni številni podatki. Lahko so tudi manj natančni, da jih le pridobimo z enotno metodo in določeno stopnjo podrobnosti. Na podlagi take ana- lize lahko usmerjamo razvoj in planiramo prostor za rekreacijo. 4.4.2. Izbira meril Za vsako dejavnost v določenem rekrea- cijskem območju veljajo merila, s katerimi je mogoče definirati stopnjo primernosti prostora. Merila morajo biti izbrana tako, da definirajo postavljeni cilj, so sprejemljiva, prepričljiva in uporabna. Izberemo merila, ki so skupna za vse ali za glavne dejavnosti rekreacije v gozdnem prostoru, le da bodo vrednosti različne za posamezne dejavno- sti. Skupne vrednosti po vseh uporabljenih merilih dajo potencialno vrednost opremlje- nosti območja za rekreacijo. Pri izbiri meril moramo upoštevati specifičnost območja glede na trenutne in mogoče potrebe. Osnovne skupine meril za potencialno vrednost rekreacije so: - naravna opremljenost krajine, - dostopnost, - potovalni cilji. Izbrana merila morajo zadostiti osnovnim zahtevam (predpostavkam) vseh dejavno- sti rekreacije: - določena stopnja miru, gibanja in so- cialnih stikov, - določena stopnja splošne priljubljeno- sti, - športno rekreacijski učinki in - delovanje brez večjih vlaganj v opre- mo. Pri analizi izhajamo iz ravni minimalnih zahtev in cenitve kakovosti po posameznih merilih. Za cenitev se pri vseh merilih upo- rablja mreža s celico 1 km2 (Nemci 4 km2). Cenilna lestvica je lahko v absolutnih števil- kah ali pa določimo relativen odnos. Merila za cenitev rekreacijskega prostora ponazarjamo v obliki primera, ki je bil upo- rabljen na vzhodnem Pohorju (glej prilogo 1 ). Pri tem so bila zajeta naslednja merila: a) naravna opremljenost: dolžina gaz- dnega roba, število gričev- vrhov, višinska razlika, vrsta rabe (obseg gozda - %, obseg kmetijske površine), osvetlitev in vrsta ter velikost vode, b) dostopnost: vrsta in obseg komunika- cij, c) potovalni cilji (gostinski objekti, re- kreacijska oprema, zanimivosti in znameni- tosti). Gozdni rob je lahko izrazit ali neizrazit. Izraziti gozdni rob, ki je posebno privlačen za sprehode, navadno sledi reliefu (terase, grebeni, prelomi nagiba), kjer so lepi raz- gledi po okolici. Gozd je prostorsko jasno ločen od druge rabe prostora. Neizraziti robovi nastanejo z goloseki, pri zaraščanju negozdnih površin ali pri neurejeni stano- vanjski gradnji do gozda ipd. Tudi griči ali vrhovi so lahko bolj ali manj vidni in imajo vlogo razgledišč z različnim pomenom. Daljši panoramski greben je lahko vsaj tako pomemben kot en sam izrazit vrh, če ne celo bolj. Višinska razlika v ožjem prostoru pri- speva k večji pestrosti in privlačnosti kraji- ne. Način rabe tal vpliva tudi na možnost rabe za različne dejavnosti. Zato pomeni intenzivna raba tal za kmetijstvo omejitev za rekreacijo. Nasprotno pa je pašnik lahko podlaga za različne rekreacijske dejavnosti. Primerna gozdnatost med pašniki je pravi- loma najbolj privlačna za rekreacijo. Osve- tlitev se neposredno veže na nebesno stran (ekspozicijo). Vrsta, velikost in kakovost vode dajejo poseben značaj krajini. Pri cestah je treba ločiti kategorije cest in njihovo povezavo. Take kategorije so: steza, kolovoz, neutrjene, vzdrževane in nevzdrževane ceste, utrjene in asfaltirane ceste. Istočasno pa moramo ugotoviti lo- kalne in regionalne, primarne in sekun- darne povezave. Potovalni cilji najbolj privlačijo ali pa tudi usmerjajo obiskovalce v naravi. Zato je treba napraviti posebej skrben popis vseh objektov in naprav, ki predstavljajo poto- valne cilje, in jim določiti pomen za rekrea- cijo. Tako imajo različno privlačnost ožja območja, ki se razlikujejo po številu, vrsti ali kategoriji gostišč, rekreacijske opreme ali objektov kulturne in naravne dediščine in drugih znamenitosti. G. V. 6/89 245 Dalje je treba določiti cenilno lestvico za nost naravne danosti. Če vključimo še vred- vsako merilo, maksimalno možnost skupne nosti za ostali dve skupini meril, dobimo vrednosti, enoto mere za vsako merilo, absolutno vrednost rekreacijskega poten- minimalne zahteve in opredeliti vrednosti ciala. Relativno vrednost rekreacijskega po- brez značilnosti. Tako dajo absolutne vred- tenciala izračunamo na podlagi absolutnih nosti v celicah 1 km2 , ocenjenih v skupini vrednosti v posameznih celicah in maksi- meril za naravno danost, absolutno vred- maine možne skupne vrednosti. Na podlagi Priloga 1 : Merila za cenitev rekreacijskega potenciala Zap. 0 . . 1 Enota Brez. Cenilna skala v točkah št. ptsme(l a mere znač. 2 3 4 5 1. Naravna-opredeljenost krajine 1.1. Dolžina gozdnega roba km o -0,5 0,5-1,0 1,0-1,5 1,5-2,0 nad2,0 1.2. Število gričev razgL kom o 1 +1 2 2 3 in več manj izr. 1 manj izr. 1.3. Višinska razlika m do20 2Q-100 100-200 200-300 300-400 nad400 1.4. Vrsta rabe tal a) obseg gozda % o do 50 50-75 50-75 nad70 nad75 b) obseg kmet. površ. OJe, 100 nad 50 25-50 25-50 1Q-30 1Q-25 c) njena kakovost primer- 1+11 1 1 (11) 1+11+111 11 {1) 11+111 nost ali ali ali a) zazidano do SO 90-100 90 b) nad 50 do 10 10 c) 1+11 1+11+111 111 1.5. Osvetlitev eksp. o sever sev-vzh vzhod jugo-vzh sev-vzh zahod jugo-zah jug 1.6. Vrsta in velikost vode km o manjši manjši manjši ribnik jezero potok potok potok in ali do1,5 nad 1,5 nad 1,5 manjši Drava ali in potok ali večji večji ali več potok potok večji ribnikov do1,0 do0,5 potok ali ali nad 1 ostale ribnik in kombi- ali manjši nacije večji potok potok nad 1 nad 1 2 Dostopnost ali odprtost krajine nad 1,0 nad 1 ,O 2.1. Vrsta in obseg km do nad 1,0 nad 1,0 nad 1,0 prim. asfaltne komunikacij 1 km poti gozdne sek. povezov. ceste poti nižje ceste povezov. ceste nižje kat. ali ceste ali kat. ali pod ali pod 1,0 pod 1,0 1,0 pod 1,0 asfaltne gozdne sek. pri mar. ceste ceste povezov. povezov. ceste ceste 246 G. V. 6169 ~tP· Opis merila Enota Brez. s. mere znač. 3.1 . Potovalni cilji kom o Cenilna skala v točkah 2 3 4 5 2 spomenik spomenik spomenik turist. hotel 111. kat. 11. kat. 11. kat. objekt ali nižjega naravni ali ali ranga ali 2 3 in npr. kulturni spomen. več gostilna spomenik 111. kat. spomenik. bife l. kat., 111. kat. plan. dom ali ali njegovo počit. dom območje pod30 (NP) ležišč Vir: Pogačnik, J.: Vzhodno Pohorje, ekološka študija, 1980 določenega matematičnega modela lahko absolutne (relativne) vrednosti združujemo v skupine (npr. zelo primerne /nad 60 %/, primerne /45-60 %/, delno primerne /30 do 45 %/ ali neprimerne površine /do 30 %/ za rekreacijo), ki pregledno nakazujejo dife- rencirano stopnjo primernosti površin za rekreacijo. 4.4.3. Postopek določanja primernosti ob- močja za rekreacijo V prejšnjem poglavju smo prikazali: - opredelitev in izbiro meril za ugotavlja- nje potencialne vrednosti območja za re- kreacijo; - katalog meril; - za vsako merilo smo opredelili enoto mere, v kateri je izražena cenilna lestvica za merilo, in določili, pri kateri vrednosti določeno merilo ne kaže značilnosti; - opredelili smo pojme absolutne in rela- tivne potencialne rekreacijske vrednosti, oz. vrednosti za naravno opremljenost krajine, za dostopnost in potovalne cilje. Na teh izhodiščih lat1ko preizkusimo iz- brana merila na terenu in po potrebi me- njamo merila ali vrednost pri posameznih merilih. Tako dobimo dokončni katalog me- ril. Šele nato sledi ocenitev vrednosti za vse območje v celicah 1 km2 na topografski karti, iz katere lahko odčitamo vse vrednosti cenilne lestvice za vsa merila v katalogu in določimo absolutne in relativne vrednosti za posamezno merilo, za skupno merilo (tj. za naravno danost, dostopnost in potoval ne cilje) in za skupno potencialno vrednost rekreacije. Vse celice, ki imajo relativno vrednost rekreacijskega potenciala 50% in več, že lahko vključimo v primerne površine za rekreacijo. Ker se merila dostopnosti in delno potovalnih ciljev spreminjajo z razvo- jem, je v večji meri treba računati z naravno danostjo. Površine velikih naravnih vredno- sti moramo varovati in ohraniti ali pa že vključiti v načrten razvoj rekreacijskih ob- močij. Po enakem postopku je mogoče oceniti potencialno vrednost rekreacijskega poten- ciala na podlagi modela privlačnosti pro- stora za rekreacijo. 4.5. Izločitev prednostnega območja za rekreacijo Ko imamo določene vrednosti rekreacij- skega potenciala in ugotovljene potrebe po rekreaciji v tem prostoru, opredelimo izho- dišča, na podlagi katerih naj bi omejili območje, ki je najustreznejše za rekreacijo. To najustreznejše območje za rekreacijo imenujemo tudi prednostno območje za rekreacijo. Ta izhodišča praviloma morajo upoštevati: - omejitve, kot so nevarnost zaradi emi- sij, poplav, plazov itd., kakor tudi zaradi drugih obremenitev ali rab prostora, ki ne omogočajo sočasno rabo za rekreacijo; - načelo varovanja najvrednejših kako- vosti prostora; G. V. 6/89 247 1\) .f:>. CD p ~ Ol m 1.0 1 1 1 1 ::l (!) -o o 3" "8 3 ~3-:::;:cr .-...crc:om -g§~;! 1\) o..-~ 1\) ·- _.. f\) o~-- ~.!..~~?? g,c:oo Cii ;<;"()t'J O< 2~t;lo ~26,~ o. oo o..w ., N wo~· oJ,...,::~ ::$?- ... ~~ O v•l» @~~@i f[-· og--~ E:~ ~ ..... ::l ..:::;;. o ~- Priloga 2: Vrednosti rekreacijskega potenciala razpon točk 0-40 (54) velikost celice 1 km2 14 1 21 1 17 21 1 21 1 25 1 17 20 1 15 1 15 1 25 1 17 1 15 15 1 16 1 17 1 27 1 14 1 15 15 1 15 1 14 1 26 1 21 1 14 15 1 14 1 24 1 38 1 24 1 17 18 1 15 1 19 1 12 1 16 1 19 14 13 20 20 16 11 1 17 1 12 22 1 22 1 20 25 17 1 14 1 17 22 16 1 20 1 19 21 1 11 22 1 35 16 421 20 26 30 1 25 26 33 1 25 20 20 1 28 20 25 1 19 19 1 16 1 14 1 13 1 24 1 23 1 17 1 17 1 25 1 23 1 17 1 19 1 21 1 20 1 3 1 27 l 15 1 15 1 23 1 27 1 22 1 23 1 25 1 22 1 24 1 24 1 22 1 21 18 1 22 1 30 1 24 1 24 1 30 1 18 1 21 1 15 13 15 4 3 8 13 16 16 12 11 17 16 18 24 16 27 18 17 21 17 25 18 19 14 14 14 18 21 19 16 23 21 17 18 17 28 13 16 18 21 1 17 1 19 19 1 20 1 13 17 1 18 1 10 20 1 13 20 1 21 1 20 1 18 1 20 1 1 4 1 1 6 1 1 o Vir: Pogačnik, J.: Vzhodno Pohorje, ekološka študija, 1980 21 1 23 1 16 1 15 2 1 15 1 13 1 12 Povezanost rekreacijskega potenciala s planiranjem potencialna vrednost za rekreacijo - merila za določitev vplivov na naravne in druge sisteme ali dejavnike, ki jih priča­ kujemo z razvojem rekreacije; - merila za izbiro površin za rekreacijo glede na izračunane vrednosti rekreacij- skega potenciala; - zahteve in usmeritve za vzdrževanje krajine. Tako bomo v prednostno območje za rekreacijo vključili: - vse površine, ki imajo nadpQvprečno vrednost rekreacijskega potencial~; - določen del površin s povprečno vred- nostjo rekreacijskega potenciala; - nepomemben delež površin s podpov- prečnimi vrednostmi rekreacijskega poten- ciala. Iz obravnave pa bomo izključili: strnjene zazidana površine, večje kompleksa kmetijskih površin, ki so inten- zivno obdelani, varovana območja, vse po- vršine, kjer bi z razvojem rekreacije povzro- čili nepopravljiva škodo ali ogrožali varnost ter zdravje ljudi in podobno. Merila za izločitev prednostnega območja je treba posebno skrbno proučiti. Merila morajo upoštevati vse posebnosti rekreacij- skega območja. Ko smo ugotavljali vredno- sti rekreacijskega potenciala na Vzhodnem Pohorju (ekološka študija, 1 980), je imelo 20 °/o obravnavane površine (251 km2) nad realno uskla- jena raba prostora planiranje 60% vrednost rekreacijskega potenciala (nadpovprečno), 39% površine pa je imelo to vrednost med 45-60 %. Vse te površine (skupaj 59%) smo predlagali vključiti v prednostno območje za rekreacijo. 4.6. Postopek planiranja rekreacije Šele ko so pripravljene strokovne osnove (od 4.1. do 4.5.), lahko začnemo planirati. Tedaj primerjamo strokovna področja in ugotovimo, kje se pojavljajo glavna naspro- tja med uporabniki prostora. Na podlagi ugotovljenih potreb in potencialne rekreacij- ske vrednosti v sistemu družbenega plani- ranja oblikujemo realno usklajeno rabo pro- stora. 4.7. Izdelava plana Na.ipomembnejša dela pri planiranju re- kreacije so: - oblikovanje konkretnih ciljev z upošte- vanjem vseh naravnih možnosti in potreb (sinteza); - izdelava programov za razvoj posame- znih dejavnosti in ukrepov za ureditev kra- jine: - izdelava podrobnosti pri posameznih dejavnostih (skice, preseki prostora); - izdelava plana stroškov za predvidene ureditve; G. V. 6/89 249 - prikaz območja v obliki slikovnega gra- diva; izdelava pregledne karte posameznih dejavnosti za rekreacijo; - izdelava karte obstoječe in predvidene opreme za rekreacijo. 4.8. Predstavitev plana v končni obliki (opisni del, tabele, slike in karte) 5. SPREMLJA VA PLANA Na podlagi plana izdelamo konkretne ureditvene načrte za posamezna ožja ob- močja rekreacijske dejavnosti. Ti vsebujejo prikaz stanja, oblikovanje in ureditev pro- stora, prikaz potrebnih ukrepov, predračun stroškov na podlagi normativov, potrebne detajle, prereze itd. 6. SKLEP Načrtovanje in planiranje gozdne rekrea- cije je zahtevno, a potrebno delo. Čeprav je odprta še vrsta vprašanj, pa moramo gozdarji že pri območnem načrtovanju {vse- binsko) do določene stopnje uveljaviti prvih pet stopenj načrtovanja rekreacije. Stvarno usklajeno rabo prostora je tudi za gozdno rekreacijo mogoče ugotoviti in uveljaviti le v procesu planiranja. z oblikovanjem plana določimo pogoje za varovanje, vzdrževanje in izboljšanje naravnih danosti. Za to pa so potrebne strokovne usmeritve} kako lahko varujemo in povečujemo rekreacijsko vred- nost gozdov. To dosegama tako: - da varujemo najpomembnejše vred- note prostora: - da krepimo in izboljšujemo naravne dej{!Vnike {npr. uravnavanje ustreznega raz-merja drevesnih vrst in gozdnatosti, obli- kovanje razgledišč, urejanje tekočih in sto- ječih voda, izvirov, zajetij} izločanje zanimi- vih rastlinskih vrst ali dejavnikov nežive narave itd.); - da dograjujemo ostalo opremo za re- kreacijo (npr.: nove komunikacije in pešpo- ti, kažipote, obvestila, počivališče, kurišča, parkirišča itd.); - da bogatimo potovalna cilje (npr.: učne poti, trim steze, predstavitev naravnih zna- čilnosti ali znamenitosti itd.). V vseh gozdnogospodarskih načrtih mo- 250 G. V. 6/89 rajo biti ustrezne usmeritve za ravnanje z gozdom, diferencirano glede na število obi- skovalcev. Tako predlagamo: - Na območjih, ki jih izločimo v območ­ nem načrtu, kjer je rekreacijska vloga že izjemno poudarjena, tj. v gozdovih s poseb- nim namenom (npr.: nad 1 O obiskovalcev na 1 ha v 24 urah) je treba izdelati načrt rekreacije in s planom uveljaviti vse po- trebne pogoje in ukrepe, kot je v prispevku navedeno; - na vseh dostopnih gozdnih površinah, kjer je že stalni obisk (npr.: nad dva obisko- valca na 1 ha v 24 urah) je treba ovrednotiti rekreacijski potencial in v načrtih gospodar- skih enot podati ustrezno usmeritev za njegovo varovanje, vzdrževanje in krepitev rekreacijskih vlog gozda; - na vseh ostalih gozdnih površinah je treba s sonaravnim gospodarjenjem in vsaj s skromno pozornostjo (z ugotovitvijo zna- čilnosti in posebnosti, obvestili, opozorili, kažipoti itd.) ohraniti možnosti za rekreacijo sedaj in v prihodnosti. POVZETEK Hkrati s povečanjem prostega časa ljudi in vse hitrejšim razvojem urbanizacije nastajajo vse večje potrebe in zahteve po rekreaciji v naravi. Razvoj rabe prostora je nujno treba usklajevati tako, da upoštevamo naravne danosti in usmer- jamo razvoj za sedanje in bodoče potrebe prebi- valstva. V ta namen služi sistem načrtovanja in planiranja gozdne rekreacije, ki naj pomaga go- zdarstvu pri dejavnem vključevanju v proces pla- niranja in urejanja prostora na vseh tistih območ­ jih, kjer je rekreacija v gozdu pomembna. Pri tem smo iskali zglede v domači in tuji literaturi in skušali izluščiti ter prilagoditi spoznanja pri nepo- srednem delu v gozdnem prostoru Slovenije. Osnovne stopnje načrtovanja in planiranja so: 1. opredelitev stanja in problemov; 2. razvojni del- opredelitev ciljev; 3. ugotovitev stanja in napoved potreb; 4. vrednotenje prostora; 5. izločitev prednostnega območja za rekreaci- jo; 6. usklajevanje s strokovnimi in delnimi plani; 7. detajliranje in oblikovanje plana in ukrepov; 8. predstavitev plana v končni obliki. Težišče načrtovanja je na prvih petih stopnjah, medtem ko gre pri zadnjih treh predvsem za proces planiranja. Opredelitev stanja in problemov je specifična za vsako rekreacijsko območje, kar narekuje tudi prilagoditev pri zbiranju podatkov. Zbiranje podat- kov je tr~~a prilagoditi tudi ravni načrtovanja. Razvojni cilji so odvisni od globalne, prostorske, ekonomske in socialne politike. Za ugotavljanje rekreacijskih potreb in navad prebivalcev lahko rabimo različne metode: me~ tode opazovanj, metode anketiranja in kombini- rane metode. Za napovedovanje potreb po re- kreaciji uporabljamo: anketiranje, ekonomske ka- zalce in matematično-statistične metode. Izho- dišča so: povzeto ravnanje, različna časovna razdobja in težnje, gospodarske teorije z eno ali več jasnimi spremenljivkami. Pri vrednotenju prostora za rekreacijo upora- bimo tri osnovne skupine meril: omejeval ne, raz- mejevalne in diferencialne. Prva skupina upo- števa zahteve po varnosti ljudi pred škodljivimi vplivi. Druga skupina meril išče območja, ki so dosegljiva peš ali s prevoznimi sredstavi. S tretjo skupino pa razmejimo prostor po primernosti za rekreacijo glede na vrednotenje naravne primer~ nosti, dostopnosti in razpoložljive opreme (ciljev) za rekreacijo. Uporabljamo lahko široko paleto prvin iz vseh teh skupin meril ali pa damo prednost le posame- znim pomembnejšim. Merila morajo zadostiti osnovnim zahtevam vseh dejavnosti rekreacije; morajo biti sprejemljiva, prepričljiva in uporabna. Izdelamo katalog meril, ki ga uporabljamo za vrednotenje vsakega km2 površine. Ko imamo ugotovljene današnje in bodoče potrebe po rekreaciji, opredelimo izhodišča, po katerih pripravimo strokovni pregled za prednos- tna območja za rekreacijo. V procesu planiranja pri usklajevanju vseh interesov na podlagi poten- cialne vrednosti za rekreacijo, potreb in možnosti oblikujemo stvarno usklajeno rabo prostora tudi za rekreacijo in dokončno izdelamo plan. Za vsa rekreacijska območja, kjer naj bi bili gozdovi s posebnim namenom, je treba izdelati posebne načrte in plane za rekreacijo. Vsebinsko pa prvine prvih petih stopenj načrtovanja vključu­ jemo pri gozdnogospodarskem načrtovqnju z raz- lično intenzivnostjo- glede na raven načrtovanja in izražene potrebe. PLANNING AND EXERCISING OF FOREST RECREATION Summary Parallel to the phenomenon that people have more and more free time and quick urbanisation development, increased needs and demands for recreation in nature can be established. The development of the space use must necessarily observe natural conditions and meet the present and future human needs. For this purpose, the system of planning and exercising of forest re- creation has been developed. lts task is to enable the forestry to have an active part in the process of planning and space organizing in all those areas where forest recreation gains importance. The study includes examples taken from Slovene and foreign literature. It tries to present some conclusions adapted to the forest work in Slovene forests. The basic stages in planning and exercising are the following: 1. the definition of conditions and problems; 2. the developmental part - the definition of anticipated aims; 3. the establishing of c;:onoitions and predicting of future needs; 4. space evaluation; 5. demarcation of prefer~ntial areas intended for recreation; 6. coordination with professional and partial plans; 7. defining of details, the plan and rrieasures; 8. the presentation of the plan in its final version. The first five stages are related to planning, while the last three stages comprise the process of exercising. The defining of conditions and problems is specific for each recreqtional area which also requires an appropriate adaptation in data collec- ting. The latter must also be conformed to the level of planning. Developmental aims depend on the global, spatial, economic and social policy. Different methods can be applied for the esta- blishing of human recreational needs and habits: the observation methods, questionaire methods, methods of combined character. Questionaires, economic indicators and mathematical-statistical models are used to prognosticate future recrea- taion needs. The starting points are: recapitiula- ted acting, different time periods and trends, economic theories taking into consideration one or more explicit variables. Three basic groups of criteria are used in the evaluation of the space as reg ard s recreation: the limitating, the delimita- ting and the differential ones. The first group takes into consideration human demads for safety against harmful influences. The second group of criteria exposes those areas which can be reac- hed on foot or by means of transportation. The third group demarcates the space according to appropriateness for recreation as regards the evaluation of: natural appropriateness, accessibi- lity and available equipment (aims) for recreation. Either a variety of elements or criteria from all three criterion groups can be used or only indivi- dual, more important ones, can be given preferen- ce. The criteria must meet all basic requirements of all recreation activities; they must be accepta- ble, convincing and applicable. A catalogue of criteria which is used for the evaluation of each square kilometre of the area is usually worked out. Once the present and future demands for recreation have been established, the starting points, on the basis of which an expertise sugge- sting preferential recreation ares is woked out, are defined. ln the process of planning, while observing various interests, the potential recrea- tion value, needs and possibilities, a realistically coordinated use of the space, also for recreation, is formed and a plan in its final version is worked out. G. V. 6/89 251 Special plans and exercising plans as regards recreation ought to be worked out for all those recreational areas where there rnight be forests of special purpose. As regards the contents, the elements of the first five planning stages are taken into consideration in forest managing plan- ning with different intensity - as to the level of plannig and the needs expressed. LITERATURA 1. BECHMANN, A., KIEMSTEDT, H., SCHARPH, H.: Autgaben und lnstrumentarium 6kologischer Landschaftsplanung, Raumfor- schung und Raumordnung, let. 32 (1974), št. 2, str. 76-88 2. DOUGLASS, W. Robert: Forest Recreation, 1. ed., Oxford, Pergamon Press, 1969 3. JACSMAN, J.: Bistva in vsebina krajinskega planiranja v Švici na primeru vzorčnih študij, Zborniki BF »Krajinsko planiranje", 1972, Ljub- ljana 4. JACSMAN, J., SCHILTER, R.: Zur Bewer- tung der Erholungeignung der Landschaft, DISP Nr. 42, 1976, ORL-Institut ETZ Zurich S. JERŠIČ, M.: Podiplomsko predavanje »Pla- niranje rekreacije", 197 4, Ljubljana Oxf.: 174.7 Abies alba:181.52:48 6. POGAČNIK, J.: Napovedovanje vplivov na naravne sisteme pri načrtovanju smučišč v gor- skem svetu, Zbornik gozdarstva in lesarstva, let. 14, št. 2, str. 221-314, Ljubljana 1976 7. POGAČNIK, J.: Vzhodno Pohorje - ekolo- ška študija, Zavod za spomeniško varstvo Mari- bor, 1980 8. JERŠIČ, M.: Zasnove uporabe prostora - Rekreacija, Zavod SRS za družbeno planiranje, Ljubljana, 1976 9. Forstliche Forschung Berichte Munchen: Analyse und Prognose Erholungs nach Frage in Waldern als forstlicher Auftrag zum Raumpla- nung, Munchen, 1982 1 O. Ministerium fOr Landwirtschaft und Um- welt: Erholungsplan Klein Enztal, Forstdirektion Tubingen, 197S 11. WERNIG KE, F.: Ergebnisse der Erho- lungswaldprojektierung und Gestaltung in der DOR, 1974 12. MARUŠIČ in soavt.: Krajinska oc~na va- riant razmestitve objektov rudnika urana Zirovski vrh, BF, Ljubljana 1976 13. ANKO, B.: Analiza nedeljskega obiska pri- mestnega gozda na primeru Šmarne gore, Zbor- nik lesarstva in gozdarstva, Ljubljana, 29, 1987, str. S9-84. Zveza med reprodukcijsko rastjo jelke in njenim propadanjem Niko TORELLJ*, Andrej KERMAVNAR**, Katarina ČUFAR*, Dušan ROBIČ** Izvleček Tore lii, N., Kermavner, A., Čufar, K., Robič, D.: Zveza med reprodukcijsko rastjo jelke in njenim propadanjem. Gozdarski vestnik, št. 6/1989. V slovenščini, cit. lit. S. Med zdravostjo in reprodukcijsko rastjo je pozi- tivna zveza. Semenitev je očitno odvisna pred- vsem od velikosti listne površine in njene fotosin- tezne aktivnosti. Opazovanj, da imajo celo močno prizadete jelke številne storže, ne moremo potrdi- ti. ZAHVALA Synopsis Torelli, N., Kermavnar, A., Čufar, K., Robič, D.: Correlation between the Reproductive Growth in Silver Fir and its Decline. Gozdarski vestnik, No. 6/1989. ln Slovene, lit. quot. S. There is a positive correlation between the state of health and reproductive growth. Seed production obviously depends on leaf area and its photosynthetic activity. Observations that even heavlly damaged si Iver firs bear numerous cones cannot be confirmed. Zahvaljujemo se vodstvu in delavcem GG Ljubljana, TOZD Logatec in TOZD Vrhnika za razumevanje in pomoč med opazovanji. . . . V literaturi se vztrajno pojavlja podatek, Intenzivna reprodukcijska rast naj bi tako da imajo celo močno prizadete jelke šte- veljala celo za simptom umiranja jelke. vilne storže (npr. SCHUTT 1984, str. 39). Tezo smo preverili v gozdovih nad Bistro 252 G. V. 6/89 in na Ravniku, spomladi "1988. Raziskovalni ploskvi ležita v ljubljanskem gozdnogospo- darskem območju, in sicer prva v gozdovih TOZD in TOK gozdarstvo Vrhnika, gozdno gospodarska enota Vrhnika, oddelek 12, in gozdnogospodarska enota Bistra, oddelki 6, 7 in 1 "1, druge v gozdovih TOZD gozdar- stvo Logatec v gozdnogospodarski enoti Ravnik v oddelkih 13, "14, 17, 18, 19, 20, 2"1, 22, 24, 25, 26, 28 in 29. Druga vzorčna ploskev ima obliko 7,5 km dolgega transek- ta, ki zajame vso rastiščno pestrost gozdno- gospodarske enote. Oddelek 12 gospodarske enote Vrhnika se razprostira v višinskem pasu od 590 do 650 m nad morjem v valovitem prisoj nem pobočju, na sivih, gostih in oolitnih apnen- cih z vložki zrnatega dolomita jurske staro- sti, na katerih je nastal kompleks rendzin in srednje globokih, rjavih pokarbonatnih tal. Prevladujoče obliko gozdne vegetacije predstavljajo različni regresijski stadiji zdru- žbe Abieti-Fagetum dinaricum dentarieto- sum, kajti gozdni sestoji zaradi naglega sušenja jelke pospešeno razpadajo in so dosegli razvojno fazo pomlajenca. Oddelki 6, 7 in 11 enote Bistra pa so v višinskem pasu od 495 do 6"10 m nad mor- jem, v valovitem kraškem svetu s plitvimi vrtačami, na oolitnih in gostih temno sivih apnencih s prehodi v zrnat dolomit jurske starosti, na katerih je nastal kompleks rend- zin, srednjeglobokih in globokih rjavih po- karbonatnih tal. Prevladujoče gozdno rastje sestavljajo različne oblike dinarskega jelo- vega bukovja, in sicer Abieti-Fagetum dina- ricum hacquetietosum, galietosum odora- tae (= omphalodetosum) in dentarietosum. Gozdni sestoji na raziskovalnih objektih so mestoma vrzelasti debeljaki jelke, smreke in bukve. V strukturi lesne zaloge prevladu- jejo iglavci, saj predstavljajo tri četrtine * prof. dr. N. T., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina, C. Vlil. 34, YU ** A. K., dipl. inž. gozd., novi raziskovalec, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška, YU * mag. K. č., dipl. inž. les., Biotehniška fakul- teta, VTOZD za lesarstvo, 6i 000 Ljubljana, Rožna dolina, C. Vlil. 34, YU ** mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU lesne zaloge, od tega je dobra polovica jelke, vendar pa se njen delež zaradi pospe- šenega sušenja vztrajno zmanjšuje. Vzorčni transekt, ki gre prek oddelkov 13, 14" "17, 18, 191 20, 2"1, 22, 24, 25, 26, 28 in 29, poteka po kraškem ravniku z razgibanim mezoreliefom v višinskem pasu od 510 do 570 m. Večina transekta (severni del) je na sivih rudistnih apnencih kredne starosti, zlasti južni in jugovzhodni del pa je na belem zrnatem dolomitu v menjavi z belimi apnencl jurske starosti. Na obeh substratih srečujemo rendzine in rjava po- karbonatna tla, pri katerih je zlasti za se- verni del značilna večja površinska skalovi- tost. Gozdno rastje uvrščamo v različne oblike dinarskega jelovega bukovja Abieti- Fagetum dinaricum, in sicer galietosum odoratae ( = omphalodetosum), denta- rietosum, hacquetietosum in asaretosum clematidetosum). Gozdni sestoji so raz- meroma dobro ohranjeni, strnjeni debeljaki. V lesni zalogi prevladujejo iglavci, zlasti jelka. Ustavci predstavljajo primes, ki ne presega 25%. Zdravstveno stanje dreves je zadovoljivo. Skupaj smo natančno pregledali 453 odraslih, zdravih in različno prizadetih jelk, . pri čemer smo stopnjo prizadetosti vizualno ocenjevali po naslednji shemi: "1.0 - vi- zualno popolnoma zdravo drevo, 7.0 - drevo v zadnji fazi propada, s stopnjeva- njem ocene za 0,5. Stopnjo obolelosti smo preverjali še z meritvami električne upornosti kambijeve cone za pulziran istosmerni tok (CER), na ploskvi nad Bistro pa še z meritvami širine zadnje in zadnjih treh branik, oboje v prsni višini, kjer so fiziološka merila najbolj izo- strena. Pojav mikrostrobilov moška socvetja) in megastrobilov ( = ženska socvetja) smo ocenjevali po naslednjih shemah: mikrostrobili O - manjkajo ~ = oceni predstavljata vmesni stopnji 3 - obilen pojav na večini vej megastrobi li O - manjkajo 1 - do vključno 5 2 - do vključno 1 O 3 - nad 10 G. V. 6/89 253 Poleg tega smo beležili še barvo mikro- strobilov in število vraten, tj. osi razpadlih storžev, rast in razvoj vegetativnih poganj- kov ter pojav bele omele, za katero menijo nekateri, da utegne biti v zvezi s propada- njem jelke. V nadaljevanju se omejujemo predvsem na pojav megastrobilov in mikrostrobilov. Poudarjamo, da so Izsledki rezultat enolet- nih meritev, ki jih bomo v naslednjih letih nadaljevali. Z opazovanji smo začeli 15. aprila in jih končali 4. junija 1988, pri čemer se je zaradi obsežnosti ploskev opazovalec vra, čal na isto lokacijo vsake tri dni. Izkazalo se je, da je bil tridnevni opazovalni interval pravšen, saj z našo metodo fenoloških Jelka semeni (Foto: D. Robič) 254 G. v. 6189 sprememb v krajšem obdobju ni mogoče zanesljivo ovrednotiti. V navedenem obdo- bju smo fenološka opazovanja lahko pono- vili desetkrat. V tabelah 1 in 2 navajamo število mega- strobilov v odvisnosti od stopnje prizadeto~ sti 1estnih jelk za ploskvi na Ravniku in na Bistri oz. Vrhniki, v tabelah 3 in 4 pa pojav mikrostrobilov, prav tako za vsako ploskev posebej. Tabela 1. Megastrobill- BistraNrhnika: poraz- delitev dreves po vizualni ocenl prizadetosti in pojavu megastrobilov Stopnja Pojav megastrobilov 1 število prizade- dreves tosti2 o 2 3 skupaj 1,0 2 1 4 1 ,S 2 2 2,0 6 8 16 2,5 8 5 13 3,0 7 2 9 3,5 8 3 11 4,0 23 2 25 4,5 4 4 5,0 21 22 5,5 6 6 6,0 22 2 24 6,5 2 2 7,0 6 7 Število dreves skupaj "115 22 5 3 145 1 ' 2 glej besedilo Tabela 2. Megastrobili - Ravnik: porazdelitev dreves po vizualni oceni prizadetosti in pojavu megastrobi 1 o v Stopnja Pojav megastrobilov 1 število prizade- dreves tosti2 o 1 2 3 skupaj 1,0 5 9 7 11 32 '1,5 1 2 4 7 2,0 21 16 8 24 69 2,5 6 5 2 2 15 3,0 12 8 4 2 26 3,5 3 2 1 3 9 4,0 23 7 3 2 35 4,5 2 1 1 4 5,0 26 7 3 1 37 5,5 7 i 8 6,0 39 3 3 45 6,5 8 8 7,0 13 13 Število dreves skupaj 165 60 33 50 308 1· 2 glej besedilo Tabela 3. Mikrostrobili- BistraNrhnika: poraz- delitev dreves po vizualni oceni prizadetosti in pojavu mikrostrobllov Stopnja prizade- tosti2 1,0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 5.0 5.5 6.0 6.5 7.0 Število dreves skupaj 1 • 2 glej besedilo Pojav mikrostrobilov 1 o 2 3 3 1 2 6 4 2 4 7 3 2 1 6 1 2 4 2 2 3 22 1 2 4 14 5 2 5 1 20 3 1 2 6 . 99 19 13 14 število dreves skupaj 4 2 16 13 9 11 25 4 22 6 24 2 7 145 Tabela 4. Mikrostrobili- Ravnik: porazdelitev dreves po vizualni oceni prizadetosti ln pojavu mikrostrobilov Stopnja prizade- tosti2 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 5.0 5.5 6.0 6.5 7.0 število dreves skupaj 1• 2 glej besedilo Pojav mikrostrobilov1 o 2 3 4 2 9 17 1 2 4 19 9 22 19 2 3 7 3 9 6 10 1 3 2 3 1 15 10 6 4 2 1 1 13 13 10 4 3 1 28 8 8 8 9 3 117 60 80 51 število dreves skupaj 32 7 69 15 26 9 35 4 37 8 45 8 13 308 Iz tabel sledi, da vsaj na opazovanih ploskvah prizadetih jelk ne odlikuje inten- zivna reprodukcijska rast, temveč prej njeno poje manje, dokler pri močno prizade- tih drevesih popolnoma ne zamre. Rezultati so pričakovani, saj potrjujejo že tolikokrat opazovano zvezo med semenje- njem in fotosintezno učinkovitosljo (npr. KRAMER & KOZLOWSKY 1960; LYR, POLSTER & FIEDLER 1967; KOZLOW- SKY 1971). Dejavniki, ki prizadevajo neto- fotosinteze, vplivajo tudi na zmanjšanje se- menjenja in obratno. Tako drevesa na pro- stem praviloma obilneje semenijo od dre- ves v sestoju, diferenciacije pa je mogoče opaziti tudi v krošnji, kjer bolje osvetljene in s hrano oskrbljene veje semenijo obilne- je. Pešanje fotosinteze je sploh značilno za prizadeto drevje in začetek njihovega konca (stresna hipoteza umiranja gozdov). Pri mladih iglavcih gre približno tretjina neto snovne proizvodnje za oskrbo drobnih in najdrobnejših korenin in mikoriznih gliv Uelka velja za obligatnega mikotrofa), pri starejših pa še enkrat več (SCHUTT 1984, str. 192). Prav tu utegne biti razlog za to, da stresna situacija zaradi onesnaženosti zraka najprej prizadene starejša in velika drevesa. Obolela drevesa prav gotovo ne morejo »investirati« v semenje, vsaj v večji meri ne, vzpostavlja pa se tudi novo ravno- vesje med fotosinteze in transpiracijsko površino ter prostornino beljave. To je tudi verjetni razlog za nastanek anomalnega mokrega srca pri jelki, ki se jezikasto širi v beljavo (ef. Torelli, Čufar, Robič 1986) in ki pravtako velja za simptom umiranja jelke. LITERATURA 1. Kozlowsky, T. T., 1971 : Growth and deve- lopment of trees. Vol. 11. Cambial growth, root growth, and reproductive growth. Academic Press. New York & London, 514 str. 2. Kramer, J. P. & T. T. Kozlowski, 1960: Physiology of trees. McGraw-Hill Boo k Company, New York, Toronto, London, 642 str. 3. Lyr, H.; H. Polster & H. J. Fiedler, 1967: Geholzphysiologie. VEB Gustav Fischer Verlag, Jena, 444 str. 4. Schutt, P ., 1984. Der Wald stirb and StreB. C. Bertelsmann, Munchen, 264 str. 5. Torelli, N.; K. Čufar & D. Robič, 1986: Some wood anatomical, physiological, and silvicultural aspects of silver fir dieback in Slovenia (NW Yugoslavia),IAWA Bulletin n. s. 7 (4): 343-350. G. v. 6/89 255 Oxf.: 145.7 (Spilonota laricana Hein): 174.7. Larix decidua Mili: 453 V Sloveniji je poleg sivega tudi rdeč macesnov zavijač (Spilonota laricana Hein.) Janez TITOVŠEK* Izvleček Titovšek, J.: V Sloveniji je poleg sivega tudi rdeč macesnov zavijač (Spilonota laricana Hein.). Gozdarski veslnik, št. 6/1989. V slovenščini, cit. lit. 4. Na semenski plantaži sudetskega macesna v Markovcih pri Ptuju se je pojavil doslej v Sloveniji še neugotovljen macesnov škodljivec - rdeči macesnov zavijač (Spilonota Jaricana Hein.) V sestavku ga pisec predstavlja domači strokovni javnosti. 1. UVOD L. 1980 sem pri sestopu s Črne prsti proti Kobli na n.v. okoli 1600 m naletel na v drugih alpskih deželah sicer dobro znane- ga, pri nas pa dotlej še neugotovljenega macesnovega škodljivca, na sivega zavi- jača (Zeiraphera diniana Gu., Tortricidae). Glede na število ocenjenih naseljenih tulcev se mi njegova gostota tedaj ni zdela kritično visoka, saj je bil le na vsaki tretji do četrti dosegljivi veji po en zapredek. Toda že naslednje leto je zavijač v Julijskih in Savinj- skih Alpah ter v Karavankah prešel v fazo gradacije in ponekod do golega obrstil tudi večje skupine macesna. Obrščeni macesen je sredi poletja istega leta ponovno ozele- nel, vendar se je odel s precej kratkimi iglicami. Zavijač je istega leta tudi kulmini- ral. L. 1982 se je njegova populacija spet znašla pod železnim pragom. Obrščeni ma- secen je preživel. V Sloveniji se je sivi macesnov zavijač v l. 1980-1982 pojavil na večjem delu ob- močja naravne razširjenosti alpskega ma- cesna, v višinskem pasu od 11 oo m n.v. do zgornje gozdne meje. Močneje je bil gosti- telj prizadet le na rastiščih, ki so ležala nad * doc. dr. J.T., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 256 G. V. 6/89 Synopsis Titovšek, J.: Besides Zeiraphera din iana Gu. also Spilonota laricana Hein. has emerged in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 6/1989. ln Slo- vene, lit. quot. 4. A pest species which has not been established in Slovenia until now- Spilonota laricana Hein. - has emerged in the seed plantation of the Sudeten larch in Markovci. ln this article, the author gives its description intended for Slovene and foreign professional public. 1200-1250 m. Potemtakem je sivi mace- snov zavijač vezan izključno na življenjske združbe z macesnom, ki se nahajajo v zgornjem montanskem in subalpinskem ve- getacijskem pasu. Strokovni javnosti ga je v Gozdarskem vestniku predstavil inž. S .Bleiweis l. 1982. Rdečega macesnovega zavijača (Spilo- nota laricana Hein.) smo v Sloveniji opazili že v letu 1978, celo prej kot sivega. Ker se je sivi macesnov zavijač (Zeiraphera dini- nana Gu.) v letih 1980-82 pojavil množično, smo mu v Sloveniji tedaj posvetili večjo pozornost, medtem ko rdeči macesnov za- vijač vse doslej v slovenski literaturi ni bil podrobneje opisan. Kot je Že omenjeno, sem že v letu 1978, in sicer sredi aprila, v semenski plantaži sudetskega macesna v Markovcih pri Ptuju zasledil rdečega macesnovega zavijača. Sredi aprila so se njegove gosenice zadrže- vale na ženskih in moških cvetovih sudet- skega macesna v semenski plantaži. Za zanesljivo diagnozo je bilo treba počakati na metulje. V insektariju so se pri sobni temperaturi prve gosenice zabubile v tednu dni, dva metulja pa sta izletela že med 2. in 4. majem. V času eklozije prvih metuljev v laboratoriju je bil na plantaži zavijač še vedno na razvojni stopnji starostne gose- nice (zadnja razvojna stopnja gosenice). Slednje so medtem zapustile mačice in spredle na kratkih poganjkih sredinske iglice v šopek (tulec) ter se naselile v njem. Na podlagi razvitih osebkov in gosenic v tuJcih je bil končno določen rdeči macesnov zavijač oz. zavijač macesnovih iglic (Spilo- nota laricana Hein., Tortricidae). V rod Spilonota Steph. (= Tmetocera Led) je uvrščenih vsega okoli 50 vrst metu- ljev. Večina jih domuje na indoma.lajskem, avstralskem in novozelandskem območju. Na območju palearktika so le tri vrste, od katerih v Evropi živita dve: rdeči brstni zavijač (Spilonota ocellana F. sin. Tmeto- cera ocellana, Grapholitha ocellana) in rdeči macesnov zavijač (Spilonota laricana Hein. = S. laricana, sin Grapholitha ocel- lana F.var. laricana Hein., Tmetocera ocel- lana F. var. laricana Hein., Spilonota ocel- lana var.laricana Hein., Tmetocera Jaricana (Zli.) Hein., Tmetocera zellerana H. Borgm., Tmetocera ocellana lariciana Hein.). 2. MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI OBEH ZAVIJAČEV IZ RODA SPILONOTA Rdeči macesnov zavijač (Spilonota lari- cana) je morfološke in biološko precej po- doben rdečemu brstnemu zavijaču (Spilo- nota ocellana), znanemu škodljivcu na sad- nem drevju, s katerim je v bližnjem sorod- stvu. Entomologi so rdečega macesnovega zavijača dolgo obravnavali kot varieteto rdečega brstnega zavijača. Danes mu ve- čina avtorjev priznava rang samostojne vrste. Obravnavana zavijača se med seboj razlikujeta po naslednjih znakih: Metulj rde- čega brstnega zavijača je v povprečju neko- liko večji od metulja rdečega macesnovega zavijača. Prvi meri prek kril 12-16 mm, drugi pa 10-14 mm. Pri S. laricana so prednja krila po dolžini ožja in bolj stegnjena kot pri S. ocellana. Značilna razlika med obema vrstama je v obarvanosti prednjih kril. Belo srednje polje sega pri S. ocellana do ogla krila. Pri S. laricana valovijo tem- ·nejši znaki prek celega belega srednjega polja. Meja med svetlim belim srednjim poljem in temnejšim zunanjim poljem je pri rdečem brstnem zavijaču bolj razločna kot pri rdečem macesnovem zavijaču. Pri pr- vem poteka ta meja poševno in je usmer- jena vedno naravnost proti oglu krila, med- tem ko je pri drugem temnejše zunanje polje bolj enakomerno široko, meja med obema poljema pa nikdar ne poteka narav- nost proti koničastemu oglu krila. Rdeči brstni zavijač se ponaša s svinčene sivo- črnim apexom in s temnim praetornalnim madežem, rdeči macesnov zavijač pa je brez teh temnih svinčenosivih znakov. Zad- nji par kril je pri obeh vrstah svetlo pepela- sto siv. Na razvojni stopnji gosenice in bube so morfološke razlike med obema vrstama neznatne. Gosenice so umazanorumene do rjavordečkaste. Porasle so z redkimi posamičnimi finimi dlačicami. Glava in vratni ščit sta črna do bleščeče črna, tergit analnega segmenta pa je temno rjav do črn. Črnkaste so tudi oprsne noge. Odrasle merijo 9-12 mm. Bube so rjave do rdeče­ rjave in brez kremastra. Na zaobljenem koncu zadka je šest kratkih trnov ter štirje šopki ščetin s kljukastimi vrhovi. Dolge so 6,5-7 mm. 3. RAZŠIRJENOST RDEČEGA MACESNOVEGA ZAVIJAČA Rdeči macesnov zavijač spremlja mace- sen (Larix sp.) na dobršnem delu njego- vega areala. V nasprotju s sivim macesne- vim zavijačem, ki je prebivalec altimontan- skega in subalpinskega vegetacijskega pa- su, se rdeči macesnov zavijač pojavlja predvsem v gozdovih z macesnom, ki po- raščajo hribski in submontanski vegetacijski pas (400-700 m). Z nadmorsko višino nje- gova gostota hitro upada. Ker rdečega macesnovega zavijača dolgo niso razliko- vali od rdečega brstnega zavijača, podatki o njegovi razširjenosti niso povsem zanes- ljivi in popolni. Prav zaradi tega tudi njegov areal še ni dokončno opredeljen. V srednji Evropi se pojavlja na Larix decidua; na določenih rastiščih macesna ponekod prav vsako leto. Po Schremmerjevih (1960) na- vedbah je prisoten povsod v zahodnem in redkeje v južnem delu Dunajskega gozda (Wienerwald) ter v Ennstalu. Našli so ga tudi v južnih predelih švedske. V Sibiriji je pogost v različnih tipih macesnovih gozdov na območju Bajkala. Odkrili so ga tudi v severozahodnem predelu Kitajske. G. V. 6/89 257 4. BIOLOGIJA Po Borgmannu {1895) in Boveyu (SCHWENKE 1978) živi rdeči macesnov zavijač monofago na macesnu (Larix sp.), po Kennelu pa se loti tudi listavcev (cit. ESCHERICH 1931 ). Življenjski ritem rde- čega macesnovega zavijača še ni popol- noma raziskan, kaže pa, da je podoben ritmu rdečega brstnega zavijača. Dom- nevno razvije v severnejših predelih eno, v južnih predelih pa dve generaciji na leto. V območjih, kjer razvije eno generacijo, se pojavljajo metulji od konca junija do avgu- sta, tam pa, kjer je generacija bivoltina, letajo metulji prve generacije od druge po- lovice maja do sredine junija, metulji druge generacije pa 6-8 tednov pozneje. Po rojevanju zalegajo samice ovalna (le- čas1a) jajčeca na iglice. Embrionalni razvoj traja 14-16 dni. Gosenice L1 in L2 se lotijo nežnih iglic na dolgih poganjkih, ki jih pri vrhu spredejo skupaj. Na dolgih poganjkih imajo izlegajoče se jajčne gosenice celo poletje na voljo dovolj mladih mehkih iglic za hrano. Na majskih poganjkih se pojavijo štrleči in upognjeni šopki spredenih iglic julija in avgusta. Med spredenimi iglicami se skrivajo in gostijo 1-3 mm dolge umaza- norumene do rjavordečkaste gosenice. Go- senice objedajo najprej epidermo in paren- him na zgornji strani iglice, nato pa izjedajo mezofil tako, da napravijo v iglice globoke kotanjaste izjedine. Obžrte iglice rjavijo in se sušijo. V Sibiriji so opazili, da so se gosenice lotile tudi mladih stor.žev, v Mar- kovcih pa so se lotile ženskih in moških mačic. Po Escherichu (1931 ), ki se sklicuje na Bergmanna (1895), prezimuje S. laricana domnevno v stadiju jajčeca. Dejansko pa prezimuje podobno kot S.ocellana v stadiju gosenice (SCHREMMER 1960, BOVEY 1978). V diapavzo zapade navadno po drugi levitvi. Preden jeseni iglice odpadejo, si pripravi gosenica majhno prezimovališče (hibernakulum) na 1- do 4-letnem dolgem poganjku ali v pazduhi med dolgim in krat- kim poganjkom. Napravi ga tako, da pri- prede na dolgi poganjek ali v pazduho med dolgim in kratkim poganjkom nekaj iglic. Posamezni zapredki so tudi brez priprede- nih iglic. V hibernakulum so pogosto vple- 258 G. V. 6/89 Sl. 1 a, b: Metulj rdečega macesnovega zavijača Sl. 2: Starostna gosenica rdečega macesnovega zavija ča 2 .~ il 1 Sl. 3: Buba rdečega macesnovega zavijača 1) teni tudi goseničn i ekskrementi. Ker je zim- sko bivališče precej podobno lubju, ostane površnemu opazovalcu prikrito. Ko pokukajo aprila konica iglic iz brstečih popkov, postanejo gosenice spet aktivne . Najprej odprejo zimsko bivališče, nakar spletejo rahel zapredek od hibernakuluma do šopka iglic na najbližjem kratkem po- ganjku ter pričnejo od strani izjedati konice iglic. Ker ostanejo gosenični iztrebki vple- teni med nitkami nastajajočega cevnega zapredka, nastane pokrit hodnik, v katerem se zadržuje gosenica. V naslednjih dneh 3-4 mm dolga gosenica zapusti cevni za- predek in se poda na pot po vejicah, iglicah in mačicah, da bi našla za hrano in bivališče primeren šopek iglic na kratkem poganjku . Na koloniziranem kratkem poganjku sprede v njegovi spodnji polovici notranj_e iglice v cev (tulec) in prične z gostijo. Ce poteg- nemo v začetku maja posamezne iglice s takšnega spredenega šopka, se pokaže belosiv zapredek, v katerem tiči gosenica. V zapredku objeda predvsem notranje iglice od vrha proti osnovi. Odraščajoča gosenica večkrat menja svoje bivališče in splete tako več tulcev. Ti tulci so podobni onim, ki jih spredejo mlade gosenice sivega macesnovega zavijača (Zeiraphera dinia- na). Starostna gosenica se zabubi v posled- njem obžrtem ali pa v novem, še ne objede- nem tulcu. Po dosedanjih izsledkih je znanih pet vrst zajedalcev rdečega macesnovega zavija- ča. Njegove gosenice parazitirajo Pimpla alternans Grev., P. maculator F., P. calc bata Grav. (lchneumonidae) in Actia mak symowi Mesnil (Tachinidae), bube pa Mf-. crodes cingulipes N. (Branconidae) . 5. ŠKODLJIVOST Escherich, Schremmer in Schwenke (Bo- vey) poročajo, da S. lar1cana v Evropi doslej še ni napravila večje škode, čeprav so nihanja njene gostote na določenih ras- tiščih kar precejšnja. V semenski plantaži v Markovcih smo l. 1978 našteli na posame- znih macesnih do 30 praznih in naseljenih tulcev, vendar škoda po defoliaciji ni bila omembe vredna. Ker pa je bilo v l. 1976 in 1977 zasušenih mnogo ženskih mačic , kaže podrobneje proučiti njeno morebitno vlogo pri tem pojavu. Sl. 4: Gosenica rdečega macesnovega zavijača v rahlem zapredku (v razdrtem tulcu) Sl. S: Obžrte iglice tu lea (Vse slike - foto: J. Titovšek) LITERATURA 1. Escherich, K.: Die Forstinseklen Milteleuro- pas, Bd. 111. , Berl in 1931, str. 339-341 2. Schremmer, F. : 8eobachtungen und Unter- suchungen Ober die lnsektenfauna der Larche. Zeitschrifi. fOr angew. Entomologie, Teil l. in 11., Bd . 45, l. 1960 str. 12-15 3. Schwenke, W.: Die Forstschadlinge Euro- pas, Bd. 3, str. 154-155, Verlag Paul Parey - Hamburg und Berlin, 1978 4. Sorauer,P.: Handbuch der Pflanzenkrankhei- ten. Bd. 4., Verlag Paul Parey in Berlin und Hamburg 1953 G. V. 6/89 259 Oxt.: 363.5 Vrste in uporabnost strojev za cepljenje lesa Lojze ŽGAJNAR* 1. UVOD Ročna izdelava prostorninskega lesa z običajnim orodjem je gotovo eno izmed fizično zahtevnejših opravil pri pridobivanju lesa. To še posebej velja za izdelovanje drv za kurjavo v obliki polen, ki so primerna za običajna kurišča. Vse do začetka se- demdesetih let, ko je energijska kriza preki- nila obdobje energijskega blagostanja, tej problematiki ni bila namenjena posebna pozornost. če pri pridelavi drv odmislimo motorno žago, je bilo vse ostalo orodje za pripravo lesa za kurjavo dotlej že tisočletja nespremenjeno. Stopnja mehaniziranosti priprave lesa za kurjavo je bila sorazmerno nizka. Tudi kurilna tehnika (peči, kotli) pred tem ni doživljala občutljivejših sprememb. Temu je sledilo obdobje t. i. ))renesanse lesa za kurjavo«. Kot domač, obnovljiv in čist vir energije naj bi les- in tudi vsa druga bio masa- vsaj delno pripomogel k ublažitvi krize in zmanjšal odvisnost od drage, uvo- žene nafte. Tako je les tudi v razvitem svetu spet postal iskan in cenjen energijski vir. Hkrati se je začela hitreje razvijati tudi tehnologija pridobivanja, predelave in upo- rabe lesa za kurjavo. (Slika 1) Odločilna dejavnika, ki sta povzročila »re- nesanso« lesnega kuriva, torej ponovno uvajanje in širšo uporabo lesa, sta bila zlasti: a) Razvoj in uporaba novih delovnih sred- stev in metod, ki so vsestransko racionali- zirali pripravo in uporabo lesa za kurjavo v klasični obliki (pol ena); b) Izenačenje lastnosti lesnega kuriva s prednostnimi lastnostmi fosilnih kuriv, ki naj bi jih les nadomestil, torej prilagoditev les- nega kuriva navadam razvajenih uporabni- kov ter možnostim uporabe za vse vrste in oblike energije. Vse skupaj pa v smislu * L. ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, Večna pot 2, YU 260 G. V. 6/89 znanega gesla: ekologija - energija - var- čevanje. Pri uresničevanju teh ciljev je intenzivnim raziskavam sledll nagel tehnološki razvoj na področju celostnega izkoriščanja lesa in biomase sploh. Čeprav se ta vir danes že uporablja v najrazličnejših oblikah (sekanci, briketi, plin, tekočina), je še vedno najma- sovnejša uporaba lesa v klasični obliki po- len dolgih 25-60 cm). Močno pa je napredo- vala tehnologija pridobivanja in uporabe lesnega kuriva v tej obliki. J\la evropskih tržiščih je namreč v zadnjih 10-15 letih zelo bogata in pestra ponudba različnih strojev za cepljenje lesa. Takšni stroji se sicer počasi, vendar vztrajno uve- ljavljajo tudi v naši praksi, saj je domača ponudba vse bogatejša in izbira vse pe- strejša. Žal spet ponavljamo stare napake, ker kupca (mislimo predvsem na zasebne lastnike gozdov) prepuščamo njegovi lastni Sl. 1 : Ročno cepljenje lesa je zamudno, naporno in tudi nevarno opravilo strokovni presoji, oziroma večji ali manjši poslovni spretnosti proizvajalca in trgovca. Vsaj piscu tega prispevka namreč ni znano, da bi že obstajala neka domača razprava ter ocena in primerjava uporabnosti različ­ nih strojev, ki bi lahko bila v veliko pomoč kupcu pri izbiri zanj na.jprimernejše napra- ve. Prav to je namen tega prispevka, v katerem bomo na kratko prikazali vrste in glavne tehnične značilnosti teh strojev ter podali nekaj napotkov, ki so predvsem plod tujih izkušenj in priporočil. Menimo, da bi bila nujna znanstveno-strokovna ocena in medsebojna primerjava posameznih doma- čih tovrstnih naprav. a. v vodoravni izvedbi. 2. VRSTE STROJEV ZA CEPLJENJE LESA IN NJIHOVE OSNOVNE ZNAČILNOSTI Po namenu poznamo dve skupini strojev: a) stroji za cepljenje (enostavni), b) stroji za cepljenje in sekanje ali preža- govanje (kombinirani). S stroji iz prve skupine lahko les le cepimo, bodisi pred dokončnim prežagova- njem na želeno dolžino ali bodisi že naža- gane klade. Stroji iz druge skupine pa omogočajo obenem cepljenje in prežagova- nje ali presekovanje lesa v polena želene dolžine in debeline. Pri kombiniranih strojih poznamo dva osnovna principa delovanja: - Cepljenje s kljunastim klinom in odse- kavanje polen z vrtečimi se noži. Klin in noži so nameščeni na glavni osi stroja. Obe opravili si sledita v zaporedju cepljenje - sekanje. - Prežagovanje s krožno žago na želeno dolžino, ki mu sledi cepljenje z drugo na- pravo v sestavi stroja. Obe opravili si sledita v zaporedju ali pa sta časovno ločeni med seboj (najprej razžagamo in nato klade razcepimo). Pri kombiniranih strojih večjih zmogljivo- sti in pri večjih količinah lesa (skladišča, proizvodnja za trg) ter pri izdelovanju drv neposredno v gozdu (na poti, ob cesti) običajno vključimo v sistem še tračni trans- porter, ki odmika polena od stroja na kup ali pa jih naklada neposredno na prevozno sredstvo. Podobne naprave so tudi za do- b. v navpični izvedbi Sl. 2a, b: Vijačni cepilki - tritočkovni priključek traktorju Sl. 2c: Lahka, kombinirana naprava (žaga-cepil- ka) s krožno žago in vijakom, ki ju poganja elektromotor G. V. 6/89 261 dajanje lesa (goli, klad, metrskih polen) v stroj (slika 2 d). Glede na položaj obdelovanca oziroma smer delovanja cepilnega orodja pri stroju ločimo: - vodoravne cepilke, - navpične cepilke, -kombinirane (obe možnosti). Prednost vodoravnih cepilnih naprav je predvsem v tem, da običajno lesenih klad ni treba dvigniti od tal ali postaviti v pokon- čni položaj, pač pa jih zavalimo v ležeče cepilne naprave. Zato so večkrat pri cepil- nih strojih tudi posebne naprave (žični vitli, dvigala) za primikanja, dvigovanje in pokon- čno postavljanje težjih klad. Po načinu razcepljenja oziroma vrsti oro- dja, ki to delo opravi, so znane različne izvedbe cepi ln ih strojev: SI_. 3a, b: Različna orodja pri hidravličnih cepilkah desno: noži spodaj: kllni Sl. 2d: Kombinirani stroji s tračnima transporter- jema za premik oblovine in odstranjevanje (nakla- danje) polen. Sl. 4a, b, c: Različni tipi hidravličnih cepilk. a: Težja cepilka, traktorski priključek z možnostjo cepljenja v vodoravnem in navpičnem položaju ' 262 G. V. 6/89 - cepilke z vijakom (vijačne cepilke), - cepilke s kljunastim klinom, - cepilke z noži in ploščatimi klini (enoj- nimi, križnimi). Vsi našteti stroji so lahko enostavni (le cepilka) ali pa Jih sestavljata· obe napravi (cepilka in žaga ali sekira). Vijačne cepilke so tudi pri nas najbolj znane in uporabljane pri kmečkih posestni- kih - lastnikih gozdov. Preprosta konstrukcija, hitra montaža in demontaža prek kardanske gredi na pogon- sko os traktorja, sorazmerno velika zmoglji- vost ter cenenost so prednosti te naprave. Vendar pa je po ugotovitvah avstrijskih strokovnjakov delo s to napravo vedno nevarno in jo kljub neprestanim izboljšavam (zaščitne stranske deske) ne priporočajo. Zlasti pri daljših kosih (1 m in več) ter pri žilavem in grčavem lesu tudi razcep ni gladek in popoln, saj ostanejo številni ne- pretrgani snopi vlaken, ki jih je treba ročno presekati. S tem se tudi zmanjšuje učinko­ vitost dela, povečuje delež trsk in iveric, kar predstavlja tudi oviro pri nadaljnji obdelavi (prežagovanju) (sl. 2 a). Povsem varna pa je takšna naprava v navpični izvedbi, ki je pritrjena na posebni, podaljšani konstrukciji in obešena na hid- ravlični mehanizem traktorja. To je pravza- prav edina cepilka, ki omogoča cepljenje oblovine neomejene dolžine in debeline in pri kateri ni nujen primik lesa k stroju, saj se lahko sam stroj približa k lesu (sl. 2 b). Vse večje vijačne. cepil ke so prirejene za mehanski traktorski pogon prek kardanske osi. Potrebna moč traktorja je nad 25 kW. Zlasti manjše, kombinirane stroje (za kratek in drobnejši les), poganjajo tudi elektromo- torji (sl. 2 c) . b: Lahka cepil ka z elektromotorjem c: Hidravlična cepilka na podvozju Pogon: bencinski motor G. V. 6/89 263 S kljunastim klinom delujejo le .kombini- rane naprave za cepljenje in sekanje. Zelo številni in raznoliki sta skupini cepilk z noži in klini. Vse znamke in vsi tipi pa imajo naslednje skupne značilnosti: - Zaradi zahtevnejše konstrukcije so vse hidravlične cepilke dražje, toda zanesljive in varne pri delu. - Naprave delujejo na hidravlični pogon, bodisi s samostojnim agregatom ali prek hidravlike traktorja. - Običajno jih poganja motor traktorja (kardanska gred), lahko jih poganja tudi elektromotor ali poseben motor z notranjim izgorevanjem. Pri nekaterih cepilkah je možna tudi uporaba različnih pogonskih strojev. - Vse te cepilke so prirejene predvsem za cepljenje v vzdolžni smeri (v smeri vlaken, v čelo klade). Manj primerne so za cepljenje pravokotna na vzdolžno os (obod- no). - Lahko cepimo le polena in klade do največ 120 cm dolžine in 1 OO cm debeline. - Lahke (majhne) cepilke potrebujejo za pogon 2-3 kW moči. Pritisna sila pri teh Sl. Sa: Kombinirana naprava (cepljenje-sekanje) za izdelovanje kratkih polen s tračnim transporter- jem 264 G. V. 6/89 strojih je 40-80 kN (4-8 ton). Z njimi lahko razcepimo 2-3 m3 drv na uro. -Velike cepilke, ki so primerne za obrtni- ško (drva za trg) in industrijsko proizvodnjo (tovarne celuloze, lesnih plošč) potrebujejo pogonsko moč 20-25 kW in imajo pritisk do 240 kN (24 ton). Učinek teh naprav je 5-6 m3/h. klin Sl. Sb: Princip delovanja cepilke - Z uporabo različnih nožev oz. klinov lahko naenkrat razcepimo na 2, 4, 6 ali 8 delov (polen) (sl. 3a, 3b). - Vse hidravlične cepilke lahko uprav- ljamo nožno s posebno ročico, kar omo- goča sprostitev obeh rok in varnejše delo. - Velike cepilke običajno prevažamo obešene na hidravliko traktorja. Nekatere imajo tudi lastno podvozje in jih kot polpri- kolice priključimo na vlečno vozilo. Tudi lahke cepilke so običajno na dveh kolesih, ki olajšata premikanje in prevoz (sl. 4a, 4b, 4c). Kombinirani stroji (cepljenje - sekanje) so prirejeni za izdelovanje drv iz oblovine le do 20 cm premera (sl. Sa, 5b) . Pomanj- kljivost teh strojev je tudi v tem, da izdelana polena niso izenačenih debelin in tudi raz- cepna ploskev ni gladka. Takšna drva pa niso povsem po volji kupcev. Enakomerna in lepa drva pa izdeluje kombinirana cepilka z žago (prežagovanje- cepljenje), s katero izdelujemo drva iz oblovine do 30 cm pre- mera ·(sl. 6a, 6b). Obe vrsti kombiniranih strojev omogočata izdelovanje polen, dol- Sl. 6a: Kombiniran stroj : žaga-cepil ka s transpor- terjem za nakladanje (odmikanje) polen gih od 20 do 60 cm. Za pogon je potrebna moč nad 25 kW. Zato so to običajno traktor- ski priključki. S traktorjem jih tudi prevaža- mo, bodisi obešene na hidravliko ( trotoč­ kovno) ali pa jih vlečemo na posebnem podvozju. Sl. 6b : Princip delovanja kombiniranega stroja žaga-cepil ka G. V. 6/89 265 3. SKLEP IN OBRAVNAVA V Sloveniji so drva še vedno pomemben vir energije, zlasti na podeželju. V običajno obliko lesnega kuriva, polena, dolga od 25 do 60 cm, predelamo in uporabimo letno okoli 600 000 m3 lesa. Ročno izdelovanje takšnih drv je zamudno, naporno in tudi nevarno. Zlasti še, če smo gospodami in uporabljamo za kmjavo le najslabši les, ki je običajno grčav, zavit, zverižen in težko cepljiv. Podobne težave so pri izdelavi pro- storninskega lesa (gozdarstvo, industrija plošč in vlaknin), saj predstavlja ročno cep- ljenje tudi pomemben del proizvodnih stro- škov. S prenosom izdelave prostorninskega lesa iz gozda k trgovcu in uporabniku se je gozdarstvo tem stroškom izognilo. Vendar pa je pri tem tudi izgubilo delo, ki bi ustrezno mehanizirana lahko prispevalo k zmanjša- nju tehnoloških presežkov delovne sile in sredstev ter tudi k večjemu dohodku. Podobne so tudi možnosti za izdelovanje in dobavo drv v obliki končnega proizvoda, to je polen dolžine 20-60 cm. V razvitem svetu se je ta dejavnost v zadnjih letih spet močno razširila, zlasti v zasebnem sektorju (lastniki gozdov, obrtniška dejavnost). V skandinavskih državah so v vrečah emba- lirana polena celo zelo iskan in donosen izvozni proizvod za Evropo. Na našem tržišču bi takšna izdelana drva zaman iskali. Osnovni pogoj ekonomična in varne pri- prave polen za~kurjavo je mehanizirana izdelava, ki pomeni v primerjavi z ročno veliko racionalizacijo in tudi humanizacijo dela. Raziskave so namreč pokazale, da potrebujemo za pripravo enoletne zaloge drv pri individualni stanovanjski hiši (kmečko gospodarstvo) kar 1 0-12 dni. Pri tem je najzamudnejše cepljenje, za kate- rega porabimo kar tri četrtine časa. Strojno to delo lahko opravimo v nekaj urah in z neprimerno manjšim naporom. Pri nakupu cepilnega stroja mora biti odločilni dejavnik varnost pri delu in ne le cena naprave. Na podlagi večletnih izku- šenj, raziskav in priporočil Avstrijcev odsve- tujemo nakup vijačnih cepilk. Izjema so cepilke v navpični izvedbi, s katerimi lahko 266 G. V. 6/89 cepimo na tleh ležečo oblovino (klade). Za samooskrbe pri individualrlih uporabnikih pa priporočamo nakup manjših, lahkih hi- dravličnih cepilk, ki so zanesljive in tudi varne za delo. Z nabavo v solastništvu (npr. strojna skupnost) tudi cena takšne naprave ne. bi bila previsoka. Za večje količine prostorninskega lesa (gozdarstvo, industrija celuloze in plošč, trgovina s kurivom, obrtniki) pa so primerne težje hidravlične cepilke, zlasti v vodoravni izvedbi, pri kateri ni treba dvigovati težkih bremen. Za morebitno organizirano proizvodnjo večjih količin polen za tržišče (gozdarstvo, trgovska podjetja, obrtniki) so zelo primerni kombinirani stroji, in sicer le žage- cepil ke. Sekire- cepilke so iz že navedenih razlo- gov manj primerne. Menimo, da bodo naše sicer grobe ana- lize in ocene uporabno izhodišče za lažje odločitve pri nakupu teh strojev. Obenem pa se zavedamo, da bi bila nujna podrob~ nejša domača študija in primerjava uporab- nosti tovrstnih domačih naprav. še posebej bi se za to morali zanimati vse številnejši proizvajalci teh naprav. VIRI 1. Jonas, A: Gortler, F; Grill, F.: Heizen mit Holz. Kammer fOr Land und Forstwirtschaft in Salzburg. Salzburg, 1985. 2. lsachsen, O.: Trebrensel trenger ,.fodsels- hjelp«. Bioenergi i Norge. Norges Landbruksviten- skapelige Forskningrad Energiforskningen. Oslo, 1985. 3. Gislerund, O.: Fort brensel er best. NLVF. Oslo, 1985. 4. Žgajnar, L.: Sekanci - nova oblika kuriva iz sečnih in drugih lesnih ostankov. Poljudna knjiž- nica 1. zvezek. IGLG, 1986. 5. Žgajnar, L.: Biomasa- domač, obnovljiv in čist vir energije. Nova proizvodnja št. 1-2. Ljublja- na, 1987. 6. Žgajnar, L.: Les kot vir energije v Sloveniji in njegov pomen v gospodinjstvih. Gozdarski vestn!k št. l. Ljubljana, 1989. 7. Stevilni prospekti in obsežen reklamni mate- rial različnih domačih in tujih proizvajalcev in posrednikov cepilnih naprav. Opomba: Vse slike so iz različnih prospektov in drugih virov. Oxf.:866.1 Destilarna eteričnega olja v Obrhu Slavko KLANČIČAR* Le dobre 3 km iz Dolenjskih Toplic, v vasi ~br_h pri Podturnu stojita na desnem bregu 1sto1menskega potoka dve z lesenim mo- stičkom med seboj povezani stavbi. To je obrat za destilacijo in pridobivanje eteričnih olj. Zaradi večjega kovinskega dimnika mu domačini pravijo kar ))tovarna« (fabrika). V eni stavbi je skladišče igličevja, v drugi pa samo destilarna. Obrat dela zaradi občas­ nega pomanjkanja iglic z manjšimi, nese- zenskimi prekinitvami že od l. 1951. Takrat je bilo poslopje tudi zgrajeno. Dela pri izgradnji tega objekta in tehnologijo po- stopka v prvih dneh obratovanja je vodil i~ž. Dušan Butara. Prvi kurjač in strojnik je bli Ignac Osana iz Dol. Toplic, sledili so mu Ignac Pršina, Franc Markovič iz Podturna in Ignac Koncilja iz iste vasi. Knjigovodske posle v zvezi z nakupom igličevja, obraču­ nom zaposlenih in prodajo pa je prvi oprav- ljal tov. Julij Smrke. Do konca l. 1977 je destilarna spadala pod gozdno upravo Po- ljane, sedanji TOZD Gozdarstvo Podturn z ustanovitvijo TOZD Vrtnarstvo in hortikul~ tura l. 1978 pa k tej temeljni enoti, ki se ukvarja tudi s stranskimi gozdnimi proizvo- di. Za to dejavnost je zadolžen Alojz Serini. Destilarna eteričnih olj v Obrhu je ena izme? zadnjih še obratujočih v Sloveniji. Kaj so pravzaprav eterična olja? To so ostrodišeča, hlapna olja svetlo rumene bar- ve~ ki na zraku izhlapijo brez ostanka. ~pora~ljajo se kot izhodiščna surovina pri IZdelavi parfumov, v kozmetičarstvu in zdra- vilstvu. Med drugim uporabljamo olja za razne kopeli in pršila za osvežitev zraka. . V n~ši destilarni pridobivamo predvsem Jelovo tn smrekovo eterična olje. Surovina za pridobivanje teh eteričnih olj so iglice smreke in jelke, ob·semenskem letu jelke pa tudi jelovi storži. Vse to odkupujejo od zasebnikov, ki igličevje - vejice do 2 cm *S. K., dipl. inž. gozd., Gozdno Gozdarstvo Novo mesto, TOZD Gozdarstvo Podturn 68350 Dolenjske Toplice, Podturn 17, YU ' pr_emera - naklestijo na sečiščih, v svojih ah družbenih gozdovih. V letih takoj po u~tan?v!tvi des!ilarne so nakleščene iglice pnpeiJah prodajalci sami s svojimi vozovi krajše obdobje ob začetku razši~anja trak~ tarske mehanizacije po vaseh pa predvsem Gozdno gospodarstvo. Cena za prevoz z našim. traktorjem j: bila enaka ne glede na razdalJo. Na ta naein smo spodbujali doba- vitelje od daleč. Naj na kratko opišem proizvodni proces V eni izmeni delata dve delavki in kurjač, ki je hkrati tudi vodja destilarne. Dolga leta so iglice in tanjše vejice prepeljevali z vozičkom prek mostička, ki povezuje obe stavbi, do sekalnega stroja (prirejene sla- moreznica) s puhalnikom. Sedaj vejice se- sekljaj o na novejšem stroju Blasius 900 S že v skladišču, močan puhalnik z deset metrsko cevjo pa premeče material v pro- stor nad kotli v sosednji stavbi. Tako nakla- danje in prevoz z vozičkom odpadeta. Prostor za pripravljeno surovino ima v tleh tri lopute natančno nad odprtinami treh ~otlov. Skozi odprte lopute se ti kotli polnijo 1n po napolnitvi neprodušno zaprejo. V posamezni kotel gre običajno 700 kg jelovih ali 600 kg smrekovih iglic, ker so zadnje trše. V kotle je speljana para po ceveh iz parnega kotla, ki je v posebnem prostoru. Vodna para izloči eterična olje. Hlapi vode in olja se nato vodijo skozi preprosto hla- dilno napravo v obliki zavitih cevi, hlajenih z vodo (podobno tisti pripravi za žganjeku- ho), kjer se kondenzirajo. Kondenzat se zbira v steklene posode posebne oblike imenovane florentinke. Olje, še zelo uma- zano, se zaradi nižje gostote nabira zgoraj, voda pa pri nižji odprtini sproti odteka. Vedno priteče približno toliko kondenzata, kolikor spodaj odteče vode. Tako pridob- G. V. 6/89 267 ljeno olje je črno od umazanije, zato ga je treba prefiltrirati skozi papirnati fllter. Do- bimo zlatorumeno in močno dišeče olje, ki pa je običajno še motna zaradi drobno razpršen ih vodnih kapljic. Te odstranimo z nadaljnjim filtriranjem ali pa z dodatkom natrijevega sulfata ( Na2 804), ki veže nase kapljice in voda se pojavi na dnu posode. O tej soli mi je nekdanji kurjač in vodja destilarne Ignac Pršina povedal zanimivo zgodbo: Pred leti so vsakokrat pred oddajo olja poklicali iz Zagreba nekega magistra, ki je odstranil vodne kapljice. Mož je bil seveda dobro plačan, zato je bil postopek stroga tajnost. Najrajši je delal sam in zdelo se je, da je stvar zelo zapletena. Nekoč pa je po nesreči raztresel nekaj tega srivnostnega praška. Pršina je to slu- čajno videl in takoj drugi dan tisto, kar je postrgal z mize, odnesel v analizo. Ugoto- vili so natrijev sulfat in od takrat magistra niso več klicali. Pogled na destilarno s ceste Soteska-Podturn. Postopek destilacjje traja osem ur, s tem da narežejo igličevje vedno za dan vnaprej, ko se v kotlih izlužuje prejšnja polnitev. Po končani destilaciji kotlarn, ki so na kolesih, odstranijo pokrove in jih zapeljejo po tračni­ cah skozi vrata na prosto, kjer jih prekuc- nejo in iztresejo vsebino. Pogodbeni voznik nato te odpadke občasno odvaža na pro- stor za odlaganje. Precej teh prekuhanih iglic pa kmetje porabijo za steljo. Največji izkoristek je pri ))kuhanju«, kot destilaciji pravimo po domače, jelovih iglic, in to 2,5-3 kg eteričnega olja na kotel. Iz kotla smrekovih iglic dobimo le kilogram olja. S tremi kotli torej proizvedejo v naši nfabrikicc v eni izmeni dnevno 7,5-9 kg jelovega oziroma 3 kg smrekovega olja. V zimskih mesecih je izkoristek manjši, ker so iglice mokre ali celo zmrznjene. Največji je izplen, kadar so iglice malo uleža~e (verjetno zato, ker jih gre več v kotel). Ce pa iglice niso sveže, dobimo pri jelki iz enega kotla komaj 2 kg eteričnega olja. Na desni je z latami obito skladišče igličevja in k njemu prislonjena baraka s strojem za rezanje vejic. V levi stavbi je zgoraj skladišče že pripravljenega igličevja, v zidanem spodnjem delu pa parni kotel za proizvodnjo pare in kotli za destilacijo. Široka trojna vrata se odpirajo na odlagališče odpadkov. Dobro se vidi kovinski dimnik in del povezovalnega mostička. Od l. 1963, ko je nastal ta posnetek, se zunanjost destilame ni spremenila. · .. -./"'/') ~? ,- ( ' ~ t / ~ ..""..- .,._ .. >:.: c -~'r;/ 268 G. V. 6/89 Količinsko dajo največ olja jelovi storži, ki jih je treba na.jprej sesekati in nato še zmleti v mlinu. En kotel storžev je dal tudi že 8 kg olja (oleum templini). Vendar se obrat ne ukvarja le s tovrstno proizvodnjo. Destilarna je vsestransko upo- rab ljiva. Tako so nekoč destilirali tudi meto, ki so jo sami gojili. Redno pa smo destilirali in prodajali vodo za polnjenje avtomobilskih akumulatorjev. Pred leti smo destilirali celo brinove jagode. Za popestritev kronike naše tovarne bom destilacijo brinovih jagod podrobneje opi- sal. Tovarni zdravil »Krka« se je pokvarilo trinajst ton brinovih jagod, zato so jih pripe- ljali k nam. Jagode smo na posebnem mlinu zmleli, da so počile in nato po stan- dardnem postopku izločili brinovo olje. Od- padke je s kamionom odvažala tovarna Dana v nadaljnjo predelavo. Vsega pa niso odpeljali in nekaj časa je ležal manjši kup odpadkov pred destilarno. Pa se je, ne vem več v čigavi glavi, porodila zamisel, da bi tudi sami poskusili, če bi se dalo iz teh ostankov dobiti še kaj brinove »kačje sline«. Vodja destilarne, Franc Markovič - Murenček, je preskrbel veliko kad, v sindikalni režiji in na Jastne stroške smo kupili sladkor, ga dodali namo- čenemu brinju in počakali. Uspeh je bil presenetljiv in kar na hitro naj povem, da smo, ko je bilo vrenje končano, nakuhali 30 1 odličnega brinjevca. Ko so bili vsi sodelujoči (od tistega, ki je posodil kad, kotel za žganjekuho in žganjekuhci sami) izplačani v naturalijah, nam je ostalo še 1 O 1 za reprezentančne namene in potrebe sindikata. Dragoceno tekočino smo spravili v poseben balon in ga prepustili v varstvo destilarni. Neko popoldne pa kot iz uma priteče k meni v pisarno vodja destilarne. »Tovariš upravitelj. . . tovariš upravitelj«, je hitel in lovil sapo. Bil sem prepričan, da je šla destilarna v zrak. •• Tovariš upravitelj, ... brinjevca ni . .. odpeljali so ga(<, Končno je le povedal, da je moral nekdo vzeti brinje- vec. Ker je nekaj ur pred tem oddajal podjetju Gorjanci destilirano vodo, je ver- jetno ravno od teh kdo pomotoma vzel naš brinjevec. Voda je bila namreč uskladiš- čena v istem prostoru kot brinjevec. Vodo Proces destilacije je končan. Delavci na odlagališču prevračajo kotel s preparjenimi jglicami. G. V. 6/89 269 pa sta poleg našega vodje nosila ven še dva in jo prelivala v svoje, večje posode na avtomobilu. Takoj sem zavrtel telefon, referent Lukšič pa je pohitel z avtom v Stražo. Seveda je bil tam prej, kot sem jaz dobil zvezo. K sreči vode še niso porabili in je bila tako preprečena še večja škoda. Čudno se jim je le zdelo, kako da je v eni izmed posod voda tako bela. Seveda smo to belo vodo, naš močno preredčeni brinje- vec vzeli nazaj. Zopet so možje potrpežljivo kuhali in dobili nazf!j 8 1 tekočine. Bila pa je precej motna. Se enkrat so ponovili postopek, a zaman. Šele, ko. smo tekočino prefiltrirali skozi papirnati filter, se je kon- čno pojavil isti stari, čisti brinjevec. Bilo pa ga je le še 6 l. Naš uspeh z brinjevcem se je hitro razširil po dolini. Čez noč je izpred destilarne izginilo še preostalo brinje. Celo tisto močno pomešano z iglicami. Kakšno SHEMATSKI PRIKAZ DESTILACIJE LEGENDA: 1. Kotel z iglicami 2. Kapa 3. Hlapi olja in vode 4. Kolo 5. Dovod pare iz parnega kotla 6. Hladilna naprava 7. Zavite cevi 270 G. V. 6/89 brinjevo žganje so sosedje nakuhali iz tistega pa ne vem. Zgodba o brinjevih jagodah in brinjevcu se je še enkrat ponovila l. 1985. Takrat so v destilarno pripeljali deset ton jagod in TOZD »Vrtnarstvo(( je spet destilira/o. Od- padek pri procesu pa so prodajali. Ta dogodek so naši ljudje pričakali bolj pripravljeni in pokupili vse že prekuhano brinje. Po mnogih hišah v naši dolini je takrat prijetno dišalo po vrenju v kadeh in kuhanju brinjevca. Kamorkoli si prišel, pov- sod so ti ga ponujali. Sedaj že dlje časa destilarna dela le občasno. Vzrok je pomanjkanje surovine in pa zelo nespodbudna cena olja zaradi ce- nejšega uvoza. še pred dvajsetimi leti smo nakuhali 1517 kg olja. Od tega 1264 kg jelovega, 27 kg smrekovega in 266 kg stor- ževega olja. Proizvodnja pa je čedalje bolj 13 upadala. Na začetku tega leta spet kaže bolje, saj so do srede aprila nakuhali že 170 kg jelovega olja. Večino, več kot 75 % igličevja pa so morali naklestiti v lastni režiji, kar je zelo drago. Odkupa od zaseb- nikov ni, kljub ceni 200 din za kg. Nekoč ni bilo tako. Revirni gozdar Alojz Puhan st pripoveduje, da je svoje dni na skladišču visela posebna tabla, na katero so napisali, kdaj lahko kdo pripelje ig lice. Dovoza je bilo namreč toliko, da je bilo skladišče iglic natrpano do strehe. Da se ne bi igličevje vnelo, so morali delati v njem rove za zračenje. Destilarna je delala v treh izme- nah, neprekinjeno noč in dan. Po pripovedovanju Julija Smrketa, ki je bil v prvih letih zadolžen za obratovanje destilarne, so se resno ukvarjali z mislijo, da bi obrat obnovili in razširili. 1\Jabavljen je bil že drugi, vodoravni parni kotel. Do ure- sničitve tega pa potem ni prišlo, ker je kmalu nato odkup iglic močno padel. Mlajši ljudje so se zaposlili v novih obratih Novo- lesa, starejšim pa so se uredila pokojninska vprašanja. Tako jim ta vir dohodka ni bil več potreben. Novi kotel je nekaj let še čakal zamenjave, nato pa smo ga oddali. Naj bo proizvodna cena olja poslovna skrivnost. Zaradi visoke stopnje inflacije prodajna cena olja ne velja dolgo. Ta hip, 15. avgusta 1989, velja kg jelovega olja 700.000 din, smrekovega 850.000 din, bri- novega pa 1,700.000 din za kg. Očitno je, da je cena za smrekovo olje nespodbudna, saj je izkoristek pri proizvodnji skoraj trikrat manjši kot pri jelki. Olje smo večinoma izvozili in to prek izvoznih podjetij Kemika- lija in Chromos. Sedaj ga kupujejo od nas Silva produkt in Vedrog Ilirija iz Ljubljane, zdravilišče Rogaška slatina in Dolenjske Toplice. Za našo destllarno se je dolgo zanimal nekdanji direktor Tehniškega mu- zeja Slovenije inženir Franjo Sevnik. Kot tehnični objekt je destilarna zelo zanimiva ne samo za strokovnjake, ampak tudi za druge obiskovalce. Razkazujemo jo šolski mladini in drugim. Blizu nje poteka gozdna učna pot Rožnik, v bližnji baraki ob dreve- snici in v prostorih TOZD-a Gozdarstvo Podturn pa načrtujemo gozdno učil no, novo obliko seznanjanja širšega kroga ljudi z gozdarstvom. Vsakokratni obisk v naši de- stilarni pusti na obiskovalcih tudi poseben pečat: Vsa oblačila in celo lasje po odhodu prijetno dišijo po smrečju oziroma eterič­ nem olju. S kapljico mentolovega olja smo tudi že marsikomu v trenutku pripravili ,,mentol cigarete«. Eterična olje bi lahko obiskoval- cem prodajali v majhnih stekleničkah kot spominek ali zdravilo. Toda to je že druga zgodba. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo - mnenje o MHE Zadnjica Mnogim gozdarjem je znan primer >,male hidroelektrarne na Zadnjici« (tik pod triglav- sko skupino, onkraj Vršiča), saj že nekaj časa teče ogorčen boj med Triglavskim narodnim parkom, ki se za takšno gradnjo zavzema in drugimi privrženci gradnje (tudi nekateri gozdarji so med njimi) ter ostalimi, ki trdo branijo nacionalni konsenz o varova- nju Triglavskega narodnega parka, ki je med drugim zapisan tudi v posebnem za- konu o TNP. Žal (ali pa na srečo) imamo vse to lepo zapisano v zakonu, glave, zlasti tistih, ki bi po funkciji morali varovati ta konsenz, pa mislijo precej drugače. Skratka gre za načelno vprašanje, za moralo in za razum (vsa zveličavna samoupravna eko- nomija nima z gradnjo v Zadnjici prav nobene in to zares prav nobene zveze) - za ohranitev determinantne filozofije in raz- voja slovenskega bivanja. Ali bomo nekaj takšnega imeli, ali ne (TNP!). Ali nam proučevanje preteklega razvoja nekaj po- meni pri razmišljanju o bodočem! Tl\1 P je simbol narodovega duhovnega in praktič­ nega odnosa do narave. V tem prostoru so tudi sicer nabite mnoge nacionalne sim- G. V. 6/89 271 bolne vrednote itd. Zato je Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo z veseljem sprejel povabilo Urbani~ stičnega inštituta SR Slovenije, da po svoji ,meri oceni nameravano gradnjo v Zadnjici. Naj za začetek dodam, da nas sprva pole- mika v časopisju, ali naj se ta elektrarna gradi ali ne, ni posebej motila, ker smo računali, da je takšna pobuda že brez dokazovanja absurd. Ko pa smo videli, kdo je kdo, pa nas je zadeva bolj zaskrbela in kot rečeno, veseli smo bili edine prošnje urbanistov (zanimivo!), da tudi naša inštitu- cija pove svoje mnenje. Ker gre za načelni primer, smo ocenili, da naše stališče sporočimo tudi naši go- zdarski stroki, zato ga objavljamo v Gozdar- skem vestniku v celoti. Pismo Urbanističnemu inštitutu SR Slo- venije, Jamova 18, Ljubljana ZADEVA: Stališča IGLG do izgradnje MHE na Zadnjici V nadaljevanju vas na vašo željo (dopis AE/kd, 4. 4. 1989) seznanjamo s strokov- nim mnenjem našega inštituta o gradnji MHE na Zadnjici, ali bolje o predvidenih novih razmerjih naravnega prostora in v naravnem prostoru, ki je sicer posebnega nacionalnega pomena in ki je tudi varovan s posebno nacionalno pravno zaščito. A. Za sestavo tega mnenja je bila na Inštitutu imenovana posebna strokovna skupina, sestavljena iz izvedencev za tista področja, ki so v analizi obstoječega narav- nega stanja in v analizi izvedbe najpomem- bnejša. Ta področja so: 1. Ekologija gozdnega prostora 2. Urbana raba in urejanje gozdnega prostora 3. Socialna ekonomija 4. Gradnje v gozdovih Skupino so sestavljali: Janko KALAN, dipl. inž. gozd., predstoj- nik znanstveno-raziskovalnega oddelka za gozdno ekologijo IGLG, Ivan ŽONTA, dipl. inž. gozd., projektni koordinator za urejanje in prostorsko načr­ tovanje IGLG, Marko KMECL, dipl. inž. gozd., oec., direktor IGLG, 272 G. V. 6/89 Mag. Andrej DOBRE, dipl. inž. gozd., predstojnik znanstveno-raziskovalnega od- delka za gozdno tehniko IGLG. 8. Metodologija priprave mnenja 1. Analiza strokovnih gradiv predlagatelja gradnje (gradiva je posredoval Urbanistični inštitut Slovenije) 2. Analiza gozdnogospodarskih in pro- storsko-razvojnih gradiv, ki jih ima gozdar- stvo Slovenije 3. Terenske meritve in analize 4. Sinteza C. Mnenje l. 1. Gradivo predlagatelja nameravane gradnje MHE na Zadnjicl ( namenoma se izogibamo predlogu v Zadnj ici) je preskrom- no, da bi bila kljub najboljši volji možna kolikor toliko resna obravnava odnosno ocena posledic v naravnem prostoru, če bi bila takšna gradnja izvedena. 2. Pogrešamo primerjalno kalkulacijo cene proizvedene energije na predlaganem objektu. 3. Predlagani sistem variant ima očiten namen ))potegniti« objekt MHE Zadnjica iz ožjega območja TNP, kar daje predlagatelju formalne možnosti predlaganja. 4. Predlog je predvsem moralno in kul- turno vprašanje. ( Obveznosti družbe do tamkaj živečih ljudi izhajajo iz takšne karak- teristike problema.) 5. Kljub mnogim variantam se predlaga- telj ni spopadel še z drugimi možnostmi. 11. 1 . Absurdno je predlog utemeljevati s skrbjo družbe za tamkajšnje prebivalstvo. Še manj se zdijo sprejemljiva namigovanja (ki sicer niso nikjer eksplicitno zapisana), da bi predlagani hidroenergetski objekt ko- ristno dopolnjeval elektroenergetski sistem Slovenije in še posebej severne Primorske. 2. Na kakršnokoli gradnjo v ožjem ob- močju TNP ni možno pristati iz praktičnih in načelnih razlogov: Slovenci smo se odločili varovati in ohra- niti del našega naravnega prostora. Da bi se izognili skušnjavam, smo to svojo nacio- nalno odločitev zavarovali celo s posebnim zakonom. Če smo bili pri sprejemanju tega zakona neobremenjeno praktični in modri, tedaj bomo to odločitev morali načelno spoštovati in tudi braniti do konca. 3. Gradnja zunaj ožjega območja TNP pravno ni tako dosledno omejevana kot v ožjem delu. Zatorej gradnja zunaj ožjega območja TNP ostaja predvsem pomembno moralno vprašanje in dejanje sedanje gene- racije. 4. Ekološka občutljivost doline Zadnjice kot tudi celotnega zgornjega toka reke Soče je izjemno velika. Prostorski ekološki aglo- merat se ne prekriva (pomeni, da se ekolo- ške funkcije ne morejo kompenzirati z več­ jim deležem drugega aglomeratnega ele- menta). Obnova poškodovanih ali celo uni- čenih ekoloških aglomeratnih elementov je dolgotrajna in lahko traja tisočletja. To velja zlasti za gozdni in hidrološki del obravnava- nega prostora. 5. Analiza gradbenega postopka je poka- zala: -zahtevno in težko gradnjo bi otežilo še pretežno klasično ročno delo z minimalno rapa razstreliva, - vzdolžni profil cevovoda bo prelomljen, ali pa bodo izkopi nenormalno globoki (kar pa iz gradiv ni bilo razvidno), Oxf.:946.2 - tehnika gradnje zahteva sorazmerno širok operativni koridor (ocenjeno je, da najmanj 1 O m širine), poleg tega bo potre- ben sorazmerno kakovosten dovozni objekt. To dvoje in vsa spremljajoča grad- bena aktivnost, bi povzročila velike prostor- ske spremembe, ki jih bo nemogoče popra- viti - tako v gozdnem kot v ostalem delu odprtega prostora, - zajetje in strojnica sta sorazmerno velika objekta. 6. Socialni in ekonomski vidiki predloga niso prezentirani. Nekateri poskusi dajejo vtis ne razumnega in dogmatskega podpira- nja predloga. Prioritetno velja podpreti tiste funkcije tega prostora, ki so izpostavljene tudi v zakonu o TI\IP - vse ostale so marginalne in ne morejo imeti posebne teže. 7. Estetska konfiguracija prostora bi bila z gradnjo trajno degradirana. 8. Analiza ni pokazala ali potrdila nobe- nega pozitivnega argumenta za predlagano gradnjo MHE Zadnjica, zaradi tega na tak- šno gradnjo ni mogoče pristati. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Strokovna ekskurzija slovenskih gozdarjev v gozdove ZR Nemčije V dneh od 25. junija do 1. julija 1989 je skupina slovenskih gozdarjev opravila stro- kovno ekskurzijo v gozdove ZA Nemčije. Ekskurzije se je udeležilo osem gozdarjev, pretežno gojiteljev, iz različnih gozdnih go- spodarstev in dr. Horvat-Maroltova, ki je z naše strani ekskurzijo tudi v celoti organizi- rala in jo vodila. Ekskurzijo bi lahko označlli za vrnjen strokovni obisk zahodnonem- škem kolegom, predvsem profesorjem z Visoke strokovne gozdarske šole v Freisin- gu, ki so v preteklih letih s študenti večkrat obiskali slovenske gozdove in v njih spo- znavali naše delo. Med nemškimi kolegi je glavno breme pri organiziranju ekskurzije in pripravi strokov- nega programa opravil dr. Freda Ritters- hofer, profesor za gojenje gozdov na ome- njeni visoki šoli, ki je ob vsem drugem celo sedel za volan svojega kombija in nam tako tudi povsem konkretno npribližal« prika- zane strokovne zanimivosti, ki so bile iz- brane po vsem južnem delu ZR Nemčije, po pokrajinah Bavarske in Baden-WOrttem- berg. Pri pripravi strokovnega programa ekskurzije so se gqstitelji resnično potrudili in pripravili strokovno izredno bogat in zani- miv program. Zaradi izbire vsebinsko pe- G. V. 6/89 273 strih strokovno zanimivih točk so bile razda- lje med njimi nekaj večje, a ob ugodni cestni mreži to ni predstavljalo nepremost- ljive ovire, omogočilo pa nam je videti veliko južnonemške pokrajine. Ker je bil program ekskurzije vsebinsko v glavnem razdeljen po dnevih, se lahko vtisov z ekskurzije tudi lotimo kar kronolo- ško. PNi dan strokovnega programa nas je ob obisku Visoke strokovne gozdarske šole v Freisingu, manjšem mestu, ki leži 30 km severovzhodno od Munchna, precej zapo- slila vprašanje organiziranosti zahodno- nemškega gozdarskega strokovnega šol- stva, tudi v zvezi z delom njihovih diploman- tov v operativi. Odgovore na številna vpra- šanja je mogoče strniti v naslednje ugotovi- tve: - V ZR Nemčiji imajo tri gozdarske fakul- tete, vključene v okvir univerz: v Munchnu, G6tingenu in Freiburgu. Na teh fakultetah izobražujejo diplomate za znanstveno razi- skovalno delo in za vodilna delovna mesta v operativi (od vodij gozdnih obratov na- prej). - Poleg gozdarskih fakultet imajo v ZR Nemčiji še Visoke strokovne gozdarske šole - dve večji: v Gotingenu in Freisingu, omenjena pa je bila še ena manjša, ožje povezana s prakso, ki izobražujejo diplo- mante (tudi diplomirane inženirje gozdar- stva, z oznako f.h.) za bolj operativno delo vodij gozdarskih enot. Te so v družbenih gozdovih velike 1 000-1500 ha, v zasebnih gozdovih pa približno 3000-4000 ha. Tudi na visoki strokovni gozdarski šoli traja študij osem semestrov, pri čemer 3. in 6. seme- ster študentje upreživjjo« v praksi, pod nadzorstvom visoke šole. Težišče študija je na bioloških predmetih. Od okrog 700 vsako leto prijavljenih kandidatov za vpis na Visoko šolo v Freisingu jih sprejmejo le 90 (na osnovi srednješolskega spričevala), od tega pa jih diplomira okrog 70. - Diplomanti visokih strokovnih šol ni- majo težav pri zaposlovanju, medtem ko se fakultetni diplomanti večkrat srečujejo z njimi. Po obisku Visoke strokovne šole v Frei- singu smo se napotili v gozdove, približno 35 km južno od Munchna, iz katerih se Dr. Georg Sperber (levo} in prof. dr. Fredo Rittershofer nam kažeta sestojno karto gozdov gozdnega obrata v Ebrachu 274 G. V. 6/89 mesto Munchen v pretežni meri oskrbuje z vodo. Zaradi ugodnih geoloških razmer se padavinska voda, zbrana v višje ležečem vodozbirnem območju, na tem mestu zlije in se na vsega deset metrov približa površi- ni. Zato je mesto Munchen te površine (okrog 1700 ha) zaradi oskrbe z vodo že pred sto leti odkupilo. Tedaj kmetijske po- vršine so pogozdili, v tistih časih seveda s smreko, danes pa s tem gozdom gospoda- rijo sonaravne, ob upoštevanju vseh spo- znanj, ki jih zahteva gospodarjenje z go- Med mogočnimi hrasti skrbno go- spodarjenega go- zda v osrčju po- krajine Spessart zdom, ki ima izrazito vodooskrbovalno vlo- go. Zlasti si želijo imeti v gozdu primešan znaten delež listavcev, pri katerih je inter- cepcjja manjša kot pri iglavcih in tudi prispe- vajo k ugodnejši obliki humusa, od iglavcev pa pospešujejo predvsem jelko, ki povečuje stabilnost gozda in z globokim koreninskim spletom izboljšuje dreniranost tal. Preostale smrekove kulture močneje red- čijo in postopno sanirajo - spreminjajo v naravnejši gozd. G. V. 6/89 275 Od 5000 litrov pitne vode v sekundi, kolikor je potrebuje mesto Munchen, je načrpajo v tem gozdu 4000 litrov v sekundi oziroma 80%. Kakovost vode je še vedno zelo ugodna, celo klorirajo jo le ob večjih nalivih, kljub vsem varovalnim ukrepom pa se v njej postopno le povečuje vsebnost nitratov in v zadnjem času tudi zaščitnih sredstev. Vsa večja nemška mesta z vodo seveda nimajo tolikšne sreče kot Munchen. Pozornost, s katero v mestu Munchen skrbijo za svoj vodni vir, bi lahko bila svetel zgled vsem, ki bi morali pri nas skrbeti za varovanje površin, pomembnih za oskrbo s pitno vodo, npr. na Soriškem polju, v Beli Krajini ipd. Drugega dne smo se iz okolice MIJnchna napotili proti severu in dobrih 50 km seve- rozahodno od NOrnberga obiskali gozdni obrat v Ebrachu, ki ga vodi dr. Georg Sperber, slovenskim gozdarjem poznan po odmevnem predavanju ))Gojenje gozdov kot varstvo narave«, ki nam ga je nedavno podal v Ljubljani. Gojenje gozda z upošte- vanjem živalskega sveta v njem in brez zmanjšanih ekonomskih koristi je moto dela Ob izviru Donave v Donaueschingenu 276 G. V. 6/89 dr. Sperberja, ki nam ga je želel ob našem kratkem obisku tudi predstaviti in razložiti na konkretnih primerih; po vsem, kar smo videli, bi lahko zapisali tudi: na konkretnih uspehih. Skrbi za živo v krajini po mnenju dr. Sperberja ni mogoče deliti. Pri negovanju živega v krajini smo lahko uspešni le, če varovanje živega razumemo celovito in kra- jino tudi celovito obravnavamo. V ta namen pušča med gozdovi nekatere prej košene površine ponovnemu zaraščanju z najra- zličnejšimi grmovnimi vrstami, travnike ko· sija le enkrat letno, osnovali so tudi deset umetnih ribnikov, vse z namenom, da v okolju povečajo pestrost rastlinskega in na njem ter od njega živečega živalskega sve- ta. Na območju so na primer tudi zaščitili netopirje. Vse navedeno predstavlja pomembno filozofsko izhodišče, ki zagotavlja tudi ustre- zno širok in ekološko osveščen način go- spodarjenja s samimi gozdovi. Na v povprečju kvalitetnih rastiščih, pred- vsem združb Luzulo-Fagetum in Querco- Carpinetum gospodarijo v celoti po načelu sonaravnega gospodarjenja, izrazito us- merjenega v gojenje kvalitetnega lesa. Naj- več jim seveda napade kvalitetne hlodovine gradna in bukve, a v deželi, kjer očitno znajo ceniti in ovrednotiti, kar je vrednega, si ne pomišljajo vzgojiti furnirsko hlodovina celo breka in skorša (Sorbus domestica); ta dosega na trgu celo zelo visoko ceno. Obiskali smo dva rezervata bukovih go- zdov z lesno zalogo okrog 800 m3 po hek- tarju. Ob ogledu enega od njih smo se počutili kar malo počaščene, saj predstavlja enega od dveh povsem zaprtih gozdnih rezervatov na Bavarskem, kamor dostop ni dovoljen niti raziskovalcem. Kot piše na tabli ob meji rezervata, se vstop v rezervat kaznuje s 50 000 (petdeset tisoč!) nem- škimi markami. Ko človek stoji ob meter in več debelih in prek 40 metrov visokih buko- vih drevesih, se mu zdi snovanje labilnih smrekovih in borovih sestojev na teh rasti- ščih resnično nesmiselno. Tistega, ki na gozd gleda preveč z ekonomske plati po- magajo prepričati tudi številke: naj kvalitet- nejšo smrekovo hlodovina prodajo za 450 nemških mark, najkvalitetnejše bukovo hlo- dovino za 600-700 mark, za najkvalitet- nejšo hrastovo hlodovina iztržijo celo prek 4000 mark. Ves les prodajo na licitacijah ob kamionskih cestah. Z namenom, da bi lahko bolje spoznali strategijo njihovega dela z bukovimi in hra- stovimi gozdovi, smo si ogledali več meša- nih gozdov bukve in gradna, z manjšo primesjo tudi drugih vrst, zlasti rdečega bora. Bistvo njihovega načina gospodarjenja z mešanimi hrastovo bukovimi gozdovi je v gojenju hrastovih prihranjencev. Prihra- njencev, med katerimi so tudi najkvalitet- nejša bukova drevesa, ni le nekaj po hektar- ju, ampak ob snovanju novega, podraslega, pretežno bukovega sestaja nJihova pokrov- nost presega 50 %. Kvalitetni hrasti in naj- kvalitetnejše bukve torej »preživijocc še na- slednjo generacijo bukev, nato pa sestoj v celoti obnovijo, s ciljem osnovanja hrastovih gozdov s primesjo bukve. Čeprav zelo lo- gično, srečujemo takšno gospodarjenje pri nas na podobnih rastiščih zelo redko in nam je v precejšnji meri tuje. Gotovo tudi zaradi neurejenega trga lesa, ki ne spod- Skrbno izdelani količki so pripravljeni za impregniranje. (Vse slike- foto: ž. Veselič) i 1 G. V. 6189 277 ; 1 1 1 buja vzgoje najkakovostnejšega lesa. Tretjega dne nas je pot vodila proti WOrz- burgu, kjer nam je višji gozdarski svetnik gospod Holler pokazal v obsežnejšem goz- dnem predelu več poučnih hrastovih in bukovih sestojev ter predstavil nekaj razi- skav, ki so obravnavale vprašanje pomlaje- vanja hrasta in bukve. Pri tem je poudaril, da je v večini primerov odločilni dejavnik, ki onemogoča pomlajevanje hrasta, prešte- vilčna rastlinojeda divjad, pri njih predvsem srnjad, zato je prva naloga pri obnovi hra- stovih gozdov, da izločimo njen prevelik vpliv na mladje; če ne gre drugače, pač z postavitvijo ograj. V večini hrastovih go- zdov, ki smo jih obiskali, so se nemški kolegi res kar nekako sprijaznili z pomlaje- vanjem v ograjah, čeprav so se strinjali, da bi b'ilo vprašanje odnosov med gozdom in divjadjo potrebno rešiti drugače. Tudi dr. Sperber je menil, da kot vse kaže vsaj še deset let ne bodo mogli gozdov obnavljati brez ograj. Na poti proti oddaljenemu Freiburgu, na skrajnem jugozahodnem delu ZR Nemčije, smo se v osrčju pokrajine Spessart za trenutek ustavili v tamkajšnjih čudovitih hra- stovih gozdovih. V vsem prostranem grad- novem arealu slovi pokrajina Spessart po rastiščih, kjer oblikuje graden najlepše dre- vje. 500-600 m nadmorske višine, 800 mm padavin, zelo težko preperljivi rdeči triasni peščenjaki, ki jih odlikuje tudi skromna vsebnost hranil, je nekaj ~>skrivnosti« ras- tišč, na katerih graden sicer ne raste po- sebno hitro, zato pa ob svoji zrelosti (ne- kako pri starosti 300 let, ko njegova debe- lina preseže 70 cm) oblikuje debla, katerih vrednosti dosegajo vrtoglavih 12 000 do 15 000 nemških mark po kubičnem metru. Med kupci je menda že kar stvar ugleda, kdo bo kupil najdražji hrastov hlod. Naslednji dan smo pri Donaueschingenu, rojstnem kraju reke Donave, le nekaj kilo- metrov od Švicarske meje, obiskali za- sebne gozdove ter lesno industrijo kneza FOrstenberga, ki je sicer tudi lastnik večje pivovarne in pomemben kulturni mecen tistega kraja. Njegovih 20 000 ha gozdov predstavlja največjo zasebno gozdno posest v pokrajini Baden-WOrtemberg. Med gozdovi močno prevladujejo smrekovi, ki pa so zaradi hlad- 278 G. V. 6/89 nosti rastišč naravni, ra.stiščno pogojeni. Večino posekanega lesa pripeljejo na nji- hovo centralno mehanizirana skladišče ob lesni industriji. Omenimo nekaj značilnosti njihove tehnologije pridobivanja lesa in iz- koriščanja lesne mase. Do 35 cm debelo drevje vozijo na mehanizirana skladišče v celem (sam tovor na kamionu sme biti dolg do 25m). Tam čakata drevje dva kombini- rana stroja za lupljenje in kleščenje. Po- polno avtomatizirana sortirna linija, ki tudi zelo podrobno sortira sortimente po debe- lini je le uvod v izredno skrbno obdelavo tudi najtanjših sortimentov v razne kole, ki jih nato tudi impregnirajo. Dober zgled za izrabo najtanjših sortimentov, ki so pri n.as vse prevečkrat še vedno le v napoto. , Predzadnji dan našega bivanja v ZR Nemčiji smo si v Schwarzwaldskih gozdo- vih ogledali primer prebiralnega gospodar- jenja v razmerah drobne zasebne posesti. Gozd jelke, smreke in bukve ima na površini 7000 ha povprečno lesno zalogo blizu 400m3/ha. 400m3/ha imajo za nnormalno<< hektarsko lesno zalogo. Z gozdom gospo- darijo enotno, ne glede na lastništvo in parcelne meje, na kar so tudi zelo ponosni. Prebiralno gospodarjenje, pri katerem ni stroškov za obnovo in drage negovalne ukrepe, tudi z ekonomskega vidika zelo cenijo, zato s skrbjo spremljajo upadanje vitalnosti jelke, ki v njihovih gozdovih za zdaj še ni kritično, posamezne osute jelke pa je bilo vendarle mogoče opaziti. Z ožjega gozdnogojitvenega vidika je zanimivo, da obžagujejo drevje, vendar ne le zaradi proi- zvodnje kvalitetnejšega lesa ampak tudi zaradi zmanjšanja zasenčenosti tal, zaradi česar lahko vzdržujejo prebiralno strukturo sestojev pri nekaj višji hektarski zalogi. Strokovno ekskurzijo smo zaključili z obi- skom uspešno gospodarjenih gorskih go- zdov v bližini Bad Reichenhalla pri Berc- htesgadnu ob avstrijski meji. Tamkajšnji gorski gozdovi imajo bogato zgodovino, a žal predvsem zaradi njihovega pretiranega izkoriščanja. V dolini so že pred skoraj 4000 leti pridobivali sol, zaradi česar so bili okoliški gozdovi preveč izsekavani. Les, ki so ga potrebovali pri pridobivanju soli, so z gorskih predelov spravljali v dolino z več klavžami, sprva lesenimi, nato zidanimi. Ko je sredi 19. stoletja ob izgradnji železnice v dolino premog razbremenil te gozdove pretiranih sečenj, pa si je tamkajšnja go- spoda v teh gozdovih zasnovala z divjadjo prebogata lovišča. Leta 1970 so z gozdovi, ki imajo izjemno pomembno varovalno vlogo - zaradi varovanja doline pred snež- nimi plazovi, pričeli gospodariti strokovneje. Med najodločnejšimi ukrepi je bila ureditev gospodarjenja z divjadjo. Stalež srnjadi in gamsov ohranjajo zelo nizek z intenzivnim odstrelom, jelenjad pa prek zime zapro v ograjena zimovališča, podobno kot ravnajo pri nas v območju GG Kranj v Karavankah. A v Bad Reichenhallu so dos ledni: jelenjad, ki prek zime ostane zunaj ograd, odstrelijo. Pred ureditvijo lovskega gospodarjenja je- lovo mladje ni moglo pre rasti višine 15 cm, danes je poškodovanega manj kot 5 %, le izjemoma do 1 o% in z naravno obnovo nimajo težav. Na koncu naj navedem še nekaj značil­ nosti gospopdarjenja z zasebnim gozdom v ZR Nemčiji, s katerimi smo se seznanili v času ekskurzije. - Ureditveni elaborati za zasebne go- zdove niso obvezni, večji lastniki gozdov pa si jih pogosto dajo izdelati. -V zasebnih gozdovih strokovno gozdar- sko osebje brezplačno le svetuje, kako gospodariti z gozdovi. Če lastnik gozda želi, da mu revirni gozdar tudi odkaže, mora odkazilo plačati. Lastnik gozda lahko torej odkaže tudi sam in po svoje, le v primeru končnega seka mora gozd obnoviti. - Lastnik mora posebej plačati tudi iz- mero lesne zaloge, prirastka in druge iz- Oxf.: 902.1 Konrad Lorenz mere v svojem gozdu, če jih želi imeti opravljene. - V primeru gradnje gozdnih cest in traktorskih vlak državna gozdarska služba brezplačno pripravi načrte, stroške same gradnje prometnic pa plačajo lastniki sami. - Zasebni lastnik nima od posekanega lesa do države nobenih obveznosti, pri prodaji lesa pa mora državi odvesti davek, podobno kot od vsakega drugega dohodka. Naj končam nekaj daljši zapis z zelo dobro pripravljene in nadvse poučne stro- kovne ekskurzije po ZR Nemčiji. Čeprav izrazito strokovna ekskurzija je udeležen- cem ob obisku nekaj nemških mest in turističnih zanimivosti vendarle dala prilož- nosti, da smo zaokrožili tudi bolj posvetno podobo dežele, ki smo jo obiskali. Naj se na koncu v imenu vseh osmih gozdarjev, ki smo se iz gozdnih gospodar- stev udeležili ekskurzije, tudi na tem mestu zahvalim dr. Horvat-Maroltovi za nadvse skrbno pripravo in vodenje v vseh pogledih zelo uspešne strokovne ekskurzije. Na tem mestu se želimo zahvaliti tudi našemu go- stitelju prof. dr. Fredu Rittershoferju, ki se je ves čas našega bivanja v njegovi deželi več kot trudil, da bi v strokovnem pogledu čimveč videli in spoznali ter da bi nam bilo bivanje v času ekskurzije tudi sicer kar najbolj prijetno. V lepem spominu nam bo ostala tudi izredna gostoljubnost nemških kolegov, ki smo je bili deležni ves čas obiska pri njih. Živan Veselič Kamenodobna narava sodobnega človeka (Ob smrti etologa Konrada Lorenza) UVOD Na začetku tega leta je v svojem rojst- nem kraju Altenberg ob Donavi blizu Du- naja umrl Nobelov nagrajenec Konrad Lo- renz. O njem smo lahko brali že v Gozdar- skem vestniku 1987, št. 1 O. Znan je pred- vsem kot utemeljitelj etologije, vede o vede- nju živali in človeka. Že kot deček je z zanimanjem opazoval življenje in obnaša- nje obvodnih ptic v naravnem paradižu obdonavskih logov blizu njegovega rojst- nega kraja. Njegovo poznejše zanimanje in raziskovanja na tem področju so veliko pripomogli k boljšemu razumevanju obna- šanja živali. Sicer je bil zdravnik in se je G. V. 6/89 279 posvečal raziskovanju človekove etologije. Znano je tudi, da je kot ugledna osebnost odločilno pripomogel k temu, da so se Avstrijci l. 1979 z referendumom odrekli svoji edini jedrski elektrarni Zwentendorf. Tako se Avstrijcem sedaj ni treba bati lastnih jedrskih elektrarn, pač pa naše v Krškem. Prav tako je Konrad Lorenz odlo- čilno vplival na to, da so se Avstrijci l. 1985 odrekli graditvi vodne elektrarne Hainburg na Donavi, ki bi sicer potopila vse bogastvo vodnih logov na Donavi blizu Dunaja, ki so med zadnjimi v Evropi. Konrad Lorenz je bil rojen l. 1903 v družini uglednega zdravnika v Altenbergu pri Dunaju. študiral je medicino in zoologijo in iz obeh strok naredil tudi doktorat. L. 1940 je postal redni profesor za primerjalno psihologijo v Konigsbergu v takratni Vzhodni Prusiji (današnji Kaliningrad). L. 1949 je ustanovil inštitut za primerjalno etologijo v svojem rojstnem kraju Altenber- gu. L. 1957-1973 je bil profesor na univerzi v Munchnu, l. 1961-1973 je bil direktor oddelka Max-Pianckovega inštituta za pri- merjalno etologijo blizu Munchna. Od l. 197 4 je delal kot direktor oddelka za žival- sko sociologijo pri inštitutu za primerjalno etologijo avstrijske akademije znanosti in umetnosti. L. 1973 je dobil Nobelovo na- grado za fiziologija in medicino. Konrad Lorenz in etologija Lorenz je v etol og ijo uvedel problematiko 280 G. V. 6/89 in metode, ki so bile sicer v biologiji pri- znane že od časa Darwina naprej. To je predvsem Darwinov evolucijski nauk. Žival- sko in tudi človeško vedenje je po Lorenzu močno odvisno od prirojenih načinov vede- nja, ki izvirajo od pradavnih prednikov. Svoj pomen imajo vtisi iz nežne mladosti in sploh izkušnje vsakega osebka v času njegovega doraščanja. Človek se bistveno loči od živali po tem, da je njegova nagnje- ~a oblikovala njegova kulturna zgodovina. Clovek je torej v svojem bistvu kulturno bitje. Sicer pa je današnji človek ujet v svojo evolucijsko dediščino bolj kot katera- koli visoko razvita živalska vrsta. Prirojeni način vedenja lahko človeka spelje v uniče­ vanje svojega življenjskega okolja, pri pro- stoživečih živalih pa te nevarnosti ni. Dana- šnji človek je s svojimi prirojenimi nagnjenji in načini obnašanja še v veliki meri nekak- šen kamenodobni lovec, ki vozi najsodob- nejši avto. Iz pradavnine smo podedovali nagnjenja, ki očitno niso primerna za dana- šnji čas. Razvoj človeške civilizacije je daleč prehitel razvoj človeške vrste. Za kakršenkoli omembe vreden premik pri raz- voju človeške vrste je treba nekaj sto rodov ali pri bl. 16.000 let. Vsa civilizacija v najbolj- šem primeru traja le nekaj tisoč let. Samo v zadnjih desetih ali dvajsetih letih pa je tehnološka revolucija oz. ,,razvoj cc povzročil neverjetne spremembe na vsem svetu. Evolucija človeka niti približno ne more slediti podivjanemu razvoju civilizacije. Z miselnostjo kamene dobe smo zabredli v sodobni čas vsemogočne tehnologije. Po- sledica je propadanje narave in našega okolja, umiranje gozda in sploh težke člove­ ške stiske. Veliko svojega dela je Lorenz posvetil človeškim stiskam. Omenimo samo nje- govo knjigo o napadalnosti (Das sogenann- te Bose. Zur Naturgeschichte der Agres- sion, Piper Verlag Munchen-Zurich, 1984). Gotovo je eno najtežjih vprašanj etologije in psihologije, kako prirojeni načini obnaša- nja, dediščina stotisočev let evolucije, vpli- vajo na ravnanje človeka. Napadalnost in brutalnost sta bili gotovo značilni za pračlo­ veka, recimo za kamenodobnega človeka. Vendar je bilo to morda upravičeno v boju za obstoj. Preživetje takrat ni bilo lahko in v boju za preživetje si tudi ljudje med sabo niso prizanašali. Vendar je človek imel tudi prirojene načine obnašanja, ki so ustavljali njegovo napadalnost. Nasmeh nedolžnega otroka je npr. razorožil napadalca. Danes se v anonimnosti in prenaseljenosti in sploh v stalnem stresu naših življenjskih razmer prehitro sproži prirojena napadalnost. Vča­ sih se sprevrže celo v zlobno, uničevalno agresijo, ki je živali ne poznajo. Pri tem se ne morejo uveljaviti prirojeni mehanizmi, ki napadalnost zaustavljajo. Želimo si torej toliko človeške kulture in razmere, v katerih ne bi doživljali stresov in nesmiselne napa- dalnosti. Zelo znana je Lorenzova knjiga Osem smrtnih grehov civiliziranega človeštva (Die acht TodsOnden der zivilisierten Mensch- heit, Pi per Verlag Munchen-Zurich, 1 973). Prirejena je po njegovih nastopih po radiu. Knjiga razpravlja o sedanjih največjih stiskah človeštva. Čeprav daje vtis razmiš- ljanj, ima svojo trdno znanstveno logiko in utemeljenost. Zanimivo je, kako avtor pove- zuje spoznanja etologije živali in etologije človeka, ne da bi spravljal v nevarnost človekovo dostojanstvo. »Smrtni grehi človekove civilizacije« so: 1 . eksplozija prebivalstva, 2. pustošenje naravnega življenjskega prostora, 3. tekma človeka s samim seboj (nezno- sne duševne obremenitve zaradi previsokih ambicij), 4. poplitvitev človeka (nezmožnost za močnejša čustva), 5. genetsko propadanje človeštva, 6. prelom s tradicijami, 7. podleganje indoktrinaciji (ekonomska propaganda, totalitarne ideologije), 8. atomska oborožitev. Ta zadnji greh avtor odpravi zelo na kratko, očitno se mu zdijo ostali grehi nevarnejši. Kaj ima človekova etologija opraviti z gozdom in lovom? Ob smrtnem grehu •>pustošenje narav- nega življenjskega okolja«, kot ga navaja Lorenz, ne moremo mimo problema ••gozd-divjad«. Skušajmo ga analizirati na Lorenzev način. Lovski nagon je iz pradavnine podedo- vana človekova lastnost. Kot dediščina evolucije je globoko vsidrana tudi v sodob- nem človeku, pa čeprav mu lov že dolgo ni potreben za preživetje. Drugače je bilo recimo v kameni dobi, pred približno 10.000 leti. V surovih naravnih razmerah na ta- kratni stopnji človekovega razvoja je bila odvisnost preživetja od lova neposredna in brezkompromisna. Temu primerno je bila podrejena tudi vsa miselnost človeka in urejanje medsebojnih odnosov v praskup- nosti. Trofeje so bile verjetno dokaz lovske spretnosti in so tako pomenile tudi dru- žbeno veljavo in moč oz. privilegije. V zgodovinski dobi je lov postal pred- vsem šport in rekreacija nekaterih. Lovno pravico so si izbojevali in ohranili le močni in vplivni predstavniki družbe. Dediščina vsega tega razvoja je bilo tudi gledanje na divjad. Za človeka nevarne in konkurenčne zveri so bile v gozdu skrajno nezaželene in iztrebljane, lovna, rastlinojeda divjad pa priljubljena in varovana. Novejša spoznanja prirodoslovnih ved spodbujajo naravnejše poglede na gozd in divjad kot medsebojno povezano celoto. Kljub temu se stara miselnost o >•škodljivi« in »koristni« divjadi še danes marsikje ohranja. Na koncu vseh dobro zastavljenih strokovnih prizadevanj lovstva in gozdar- stva vplivni ljudje v družbi še vedno po svoje, nelegalno odločajo o številčnosti div- jadi in namembnosti gozda. Neupoštevanja strokovnih spoznanj in gojitev preštevilne trofejne divjadi se odraža predvsem v po- pašenosti gozdnega mladovja. Ob splo- šnem propadanju odraslega gozda zaradi drugih načinov pustošenja naravnega živ- ljenjskega okolja je ta problem še hujši. Velike površine prizadetih gozdov ostajajo kljub prizadevanjem gozdarjev in nekaterih lovcev brez pomladka in s tem brez zago- tovila za nadaljnji obstoj gozda. Vseeno so rešitve mogoče. Lov lahko ostane pristen stik z naravo, ne da bi povzročal škodo v gozdu. Za lepo lovsko doživetje niso nujne le vrhunske trofeje in črede divjadi. S tem pa bi odpadlo tudi obžiranje in izpad mladega gozda, kar pomeni, da bi se marsikje v Sloveniji gozd zopet naravno obnavljal. Tako bi bile zago- tovljene številne koristi gozda in tudi ohra- nitev živalstva oz. divjadi. G. V. 6/89 281 Sklep , Na kletki za opice v frankfurtskem žival- skem vrtu je napisan hudomušni Lorenzov izrek: ))Dolgo iskani manjkajoči vezni člen med o pico in p ravi m človekom - to smo mi«. Lorenz v vseh svojih delih ne pušča dvomov o odgovornosti človeka za svojo usodo. Evolucijsko dediščino, ki tako močno vpliva na naše ravnanje, . moramo IZ DOMAČE IN TU,JE PRAKSE Oxf.: 36/37 : 945.24 BAUMA 89 BAUMA v Munchnu je največja razstava gradbenih strojev in drugega gradbenega materiala na svetu. Prireditev pripravijo vsake tri leta in vselej nudi dober pregled vseh novosti s tega področja. Prek 1300 različnih razstavljalcev je na letošnjem raz- stavnem prostoru, ki je obsegal več kot 38 000 m2 , razstavljal o svoje programe raz- ličnih gradbenih strojev, orodij in ostale mehanizacije za gradnjo cest, predorov in spraviti v okvir resnične človeške kulture. To je postal problem našega preživetja. Naše navade ter ustaljeni odnosi naj bodo taki, da zaradi njih ne bosta propadala gozd in narava. P ravi človek mora prevzeti nase odgovor- nost za razsojanje in odločanje. dr. Marjan Zupančič, Miran Čas druga gradbena dela. Med razstavljalci so se tokrat pojavili tudi predstavniki vzhodno- evropskih držav (ČSSR, SZ). Žal tudi tokrat, kot na BAUMI 86, ni bilo nobenega razstav- ljalca iz Jugoslavije. Ob izredno velikem številu različnih raz- stavljalcev, ki že vrsto let sodelujejo na BAUMI, je za letošnjo razstavo značilna ;udeležba novih proizvajalcev, in to pred- vsem na področju gradbenih strojev. Tudi Sl. 1: Priključek RUBBERMAT pričvrščen na viličarja. Na sliki je njegova večja različica- s šestimi gumami 282 G. V. 6/89 s področja gozdnega gradbeništva je bilo .opaziti veliko novosti. Naj omenimo le naj- zanimivejše. - Novost (RUBBERMAT), ki je bila kot nagrajena inovacija predstavljena že l. 1984 v Luksemburgu in je dobila tudi zlato medaljo na 33. svetovnem sejmu inovacij v Bruslju, je bila prikazana tudi na BAUMI 89. RUBBERMAT je zelo preprost priklju- ček, sestavljen iz niza dveh do šestih vrtlji- vih kovinskih obročev s premerom okoli 60 cm, na katerih so pritrjene vzdolžno prerezane avtomobilske gume. Deluje po principu grederske deske s tem, da se gume na obročih zaradi pritiska ob tla vrtijo istosmerno, ter tako čistijo ( odstranjujejo material) oz. ravnajo podlago pred oz. za vozilom, odvisno od mesta priključka. V Švici omenjeno napravo že s pridom upo- rabljajo pri vzdrževanju gozdnih cest ln poti, namenjena pa je tudi za čiščenje in vzdrževanje drugih površin Qavne ceste, letališča, dvorišča, parkirišča ... ). Kot pri- ključek jo lahko uporabimo na traktorju, vlličarju, nakladalniku ali celo manjšem ka- mionu (Unimog) (slika 1). -številni različni proizvajalci iz Italije, ZR Nemčije, ZDA, Japonske ... so predstavili tudi novo konstrukcijo gosenic za gradbene stroje, ki so prevlečene s plastiko. Tako je omogočena uporaba gradbenih strojev na gosenicah tudi na že izdelanih in občutljivih površinah (asfaltirane ceste, travnate po- vršine ... ). Uporaba takšnih gosenic v znatni meri rešuje tudi problem krajših pre- mikov samega stroja med delovišči, saj ni potreben poseben prevoz na prikolici. Tak- šna konstrukcija gosenic tudLpovečuje upo- rabnost tovrstnih strojev. - ČSSR je tokrat predstavila dokaj zani- mivo izvedbo majhnega bagra-pajka DH 0115, ki je namenjen predvsem za manj zahtevna zemeljska dela. Dvema hidravlič­ nima nogama in dvema kolesoma so dodali za sedežem strojnika hidravlični stabiliza- tor, kar omogoča boljšo stabilnost stroja med delom. z ozirom na številno udeležbo različnih rastavljalcev na BAUMI 89 lahko posame- zne značilnosti prireditve strnemo v nasled- nje misli: Poleg laserske tehnike, ki je bila na letošnji BAUMI predstavljena veliko bolj kot pred tremi leti (številni novi proizvajalci z novimi izvedbami), je bila letos močno za- stopana tudi računalniška tehnika. Prika- zana je bila vsestranska uporaba računalni­ kov pri projektiranju javnih in gozdnih cest, izračunavanju statike, risanju samih na- črtov, do kombinacije z delovnimi stroji in napravami (uporaba računalnika v separa- cijah, pri pripravi armatur, vodenju delovnih operacij posameznih gradbenih strojev itd.). - Med vrsto novih proizvajalcev gradbe- nih strojev, ki so prikazovali svoje pro- izvodne programe, so bili tokrat v zelo velikem številu predstavljeni predvsem stroji za komprimiranje tal in drobljenje kamnine. Zelo številna so bila predvsem manjša hidravlična udarna kladiva v kombi- naciji z miniaturnimi stroji za zemeljska dela (majhni bagri, nakladalniki ... ) - Velik delež prikazanih gradbenih stro- jev je v zgibni izvedbi in na kolesih, kar kaže na prilagajanje proizvajalcev potre- bam trga. Ob tem so izvedene tudi številne drobne tehnične izboljšave (hidravlično po- daljševanje ročice pri bagru, mesto in način vpenjanja delovnih ročic pri nakladalni- kih ... ). - Pri gradbenih strojih je opazen tudi velik napredek v izboljšanju ergonomske ureditve delovnega prostora strojnika (udobne in varne kabine), izpopolnjena je hidravlika in s tem upravljanje samega stroja, poenostavljena je zamenjava posa- meznih delovnih priključkov itd. Prireditelji razstave BAUMA 89 so že na sami prireditvi vabili obiskovalce na BAUMO 92 od 6. do 12. aprila 1992, kar kaže na njihovo poslovnost in dobro orga- niziranost teh prireditev. Borut Bitenc Igor Potočnik G. V. 6/89 283 Sporočilo - stoletnica izločitve pragozdov na Slovenskem V letošnjem letu mineva 1 OO let, od- kar so pri nas nastali prvi pragozdni rezervati. To se je zgodilo na Kočevskem v času, ko je pri nas deloval Leopold Hufnagel in izdeloval gozdnogospodarske načrte za tedanje gozdove kneza Auersper- ga. Gre za zanimiv jubilej, ki ga ne bi želeli proslavljati s ,,pločevinaste« glasbo in reza- njem rdečih vrtnic, temveč drugače. To pomembno opravilo smo v Sloveniji nada- ljevali s tem, ko smo v letih 1970-1980 zasnovali mrežo 165 gozdnih rezervatov (9000 ha). Naslonjene na stoletnico in v njeno počastitev od začetkov uresničevanja te zamisli bi želeli izvesti obširnejše naloge letos in v zimskih mesecih 1989/90. Gre za skupne naloge gozdnih gospodarstev Ko- čevja in Novega mesta, Biotehniške fakulte- te, Splošnega združenja gozdarstva SRS in drugih gozdnih gospodarstev ter Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 1. Interdisciplinarno ))pragozdno o- mizje« (Kočevje, Rajhenavski Rog, maja 1989) Namen: seznanjanje drugih strok z na- ravo pragozda in iskanje stičnih točk med gozdom, naravoslovjem, medicino, bioteh- niškimi vedami in drugimi. 2. Učitelji in profesorji iz Kočevja v roškem pragozdu Gunija 1989) Iskanje in prikaz pomena ter dogajanja v npranaravi(( za vsakodnevni pouk in delo z mladino. 3. Mednarodni tabor študentov go- zdarstva (GG Novo mesto, Straža): štu- dentske raziskave v pragozdovih in pouk gozdarja prihodnosti (avgust 1989) (Na Biotehniški fakulteti, VTOZD za go- zdarstvo, je Informacijski center medna- rodne zveze študentov gozdarstva.) 284 G. V. 6/89 Prireditev je namenjena mednarodni afir- maciji naše gozdarske stroke; propagiranje naravnejšega dela z gozdom, kot se to dogaja le v nekaterih deželah; krepitev mednarodnih vezi gozdarjev. 4. Ustanovni občni zbor >>Mednarodne zveze organizacij gozdarjev za sena- ravno gospodarjenje z gozdovi« (Ljublja- na, septembra 1989) Ustanovni občni zbor zveze je predviden v Sloveniji na našo pobudo in na pobudo nekaterih drugih dežel v Evropi. Velik po- sluh za sonaravne delo z gozdom in velika kriza okolja hkrati sta zelo ugoden trenutek za ustanovitev te mednarodne zveze, ki bo sistematično pospeševala misel in prakso zdravega dela z gozdom. 5. »Pragnzdno omizje(( učiteljev biolo- gije iz Slovenije (Kočevje - Rog, septem- bra 1989) Namen: prikaz pomena nedotaknjene narave in njenih zakonitosti pri pouku biolo- gije in naravoslovja nasploh. 6. Republiška delavnica: Prenos razi- skovalnih izsledkov iz pragozdov v go- spodarski gozd (Kočevje, oktobra 1989) Večletne raziskave po svetu in pri nas prinašajo veliko novih spoznanj o pristni naravi gozda. Gre za bistvena spoznanja, ki morajo močno vplivati na delo z gospo- darskim gozdom in za iskanje nadaljnjih poti dela z gozdom v času trajne ekološke krize. Predvidena je delavnica z vsemi elementi prenašanja znanja v prakso. 7. Razstava: FotQgrafjja v pragozdu (Kočevje, oktobra 1989) Delavnico o prenosu znanja iz pragozd- nih raziskav v prakso bodo spremljale posa- mezne samostojne prireditve. Med njimi razstava fotografije, nastale na podlagi po- sebnega razpisa. 8. Posterska konferenca na temo pra· gozd in pregled študij o pragozdu na Slovenskem (Kočevje, oktobra 1989) Prireditev je razumeti kot ••opremo« de· !avnice o prenosu znanja. Namenjena je udeležencem delavnice, širšemu strokov- nemu krogu in novinarski konferenci. 9. Publikacija pragozd (oktobra 1989) Poljudnoznanstvena, bolje opremljena STROKOVNA SREČANJA Oxf.: 302 : 971 publikacija, v kateri naj bi našel gozdar napotke za svoje delo. Laiku pa naj se ob njej odpirajo novi pogledi in razmišljanja o nekaterih bistvih narave v našem prostoru. 1 O. V programu sta še otroška slikanica o pragozdu in RTV 'film o pragozdu (pred- videna za zimo 89/90) dr. Dušan Mlinšek IUFRO skupina Ergonomija je zasedala v Brnu Gozdarska fakulteta v Brnu je koncem maja organizirala enotedensko delavnico z naslovom: n Ergonomske raziskave in nji- hova uporaba v gozdarstvu«. Udeležili so se je člani IUFRO P.3.03 skupine Ergono- mija iz 1 O evropskih držav in predstavnika ILO in IUFRO sekretariata. Skupaj le bilo 30 udeležencev, največ seveda iz CSSR. Delavnica je bila organizirana tako, da se je začela v Brnu s splošnimi referati, nato pa nadaljevala z ekskurzijo po Čehoslova­ ški do Prage. Med 4-dnevno ekskurzijo so bili poleg ogledov vsak dan na programu referati in razprave o rezultatih ergonom- skih raziskav v gozdarstvu. Referati so govorili o organizaciji varstva pri delu v posameznih deželah, predvsem o skrbi za zdravje gozdnih delavcev. Pri raziskavah prevladuje iskanje vzrokov za obolenja in nezgode pri delu. Skandinavci poudarjajo predvsem bolečine v hrbtu, druge bolj za- nima težavnost dela in posledice ropota ter vibracij pri delu v gozdu. Poleg gozdarjev so bili navzoči tudi zdravniki, fizioterapevti in psihologi, tako tokrat ni bilo obravnavano samo ,,tehnično varstvo«, oblikovanje de- lovnih sredstev je bilo bolj na robu glavne razprave. Večina referatov je objavljena v posebni publikaciji, nekaj udeležencev pa jih je prineslo kar s seboj v več izvodih. Iz naslovov referatov lahko najbolje povza- memo vsebino seminarja. SLAMA, O.: Uporaba rezultatov ergo- nomskih raziskav v gozdarstvu ČSSR RULEC, V.: Skrb za gozdne delavce v ČSSR in prispevek ergonomskih raziskav k oblikovanju varstva BERANEK, J.: Socialna politika in skrb za gozdne delavce ŠURA, J.: Ergonomsko spremljanje de- lavcev na šolah za gozdne delavce v CSSA PETA, J.: Raziskovalne metode, inter- pretacija podsistema ••človek-stroj« in upo- raba v gozdarski praksi SIEGELOVA, J in dr.: Zdravstvene zna- čilnosti gozdnih delavcev na Južnem Mo- ravskem FI LO, P.: Problemi ugotavljanja psihične težavnosti dela operaterjev KOHOUT, V.: Ergonomija in trening mla- dih za poklice v gozdarstvu ČSSR PODMOLIK, L.: Dejavnost oddelka za ergonomijo na gozdarski fakulteti Brno ONO RAČEK, K.: Splošna informacija o gozdarski fakulteti Brno HULZ, F.: Ergonomski in medicinski pro- blemi v gozdarstvu G. V. 6/89 285 RONA Y, E.: Uporaba znanja o telesnih obremenitvah pri pripravi dela za spravilo lesa GELLERSTEDT, S.: Nevarnosti za zdra- vje pri gozdnem delu KANNINEN, K.: Nesreče pri delu in nji- hovo preprečevanje pri pridobivanju lesa KOTI K, M. A.: Raziskave ergonomske kvalitete osebnih varovalnih sredstev LIPOGLAVŠEK, M.: Vpliv tehničnega razvoja na obremenitve delavca pri spravi lu lesa ŠNEPSTE, M., MEŽALA, J.: Ergonom- ske raziskave pri pridobivanju lesa KOHOUT, V.: Kratkoročni načrt ergo- nomskih raziskav v ČSSR (1991-1995) MAKINEN, P.: Vibracije telesa pri spra- viru lesa (forwarding) STALL, D.: Ergonomske raziskave v go- zdarstvu in lesni industriji v Zambiji JULICH, L.: K vprašanju ugotavljanja, kvantificiranja in ovrednotenja zahtevnosti dela v okviru gozdarskega študija časa SIEGL: Dejavnosti IUFRO na ergonom- skem področju med kongresoma HAGEN, K.: Biomehanska analiza obre- menitev hrbtenice pri sečnji Na ekskurziji smo si ogledali raziskovalno postajo brnske fakultete za ergonomske raziskave v Krtini, več izobraževalnih in rehabilitacijskih centrov za gozdne delavce, srednje tehniško šolo in eno centralno me- hanizirana skladišče. Raziskovalna postaja Krtina je oprem- ljena za antropometrične, psihofiziološke, fiziološke in ekološke raziskave gozdnega dela. Z ergonomijo se na brnski fakulteti ukvarja celo 6 sodelavcev in temu primerni so tudi rezultati raziskav. Z njimi tesno sodelujejo še strokovnjaki s področja medi- cine dela. Dobro skrbijo tudi za uveljavitev raziskovalnih rezultatov v gozdarski praksi. Vedno znova smo presenečeni, kako dobro je na Čehoslovaškem poskrbljeno za predhodno rehabilitacijo gozdnih delavcev. Praktično vsako gozdno gospodarstvo ima poleg svojega izobraževalnega centra tudi center za zgodnjo rehabilitacijo delavcev. 286 G. V. 6/89 Vsakih nekaj let mora vsak delavec na eno- do tritedensko dopolnilno izobraževanje in ob tej priliki je deležen medicinskega pre- gleda in terapije za preprečevanje posledic škodljivosti, ki jim je izpostavljen pri delu. Vsak center ima medicinsko osebje in las- tno opremo za fizioterapijo, hidro in elektro- terapijo. Tudi šolski del teh centrov je zelo dobro opremljen. Vsi so opremljeni z video napravami, s katerimi je mogoče najučinko­ viteje popravljati napačna ravnanja pri delu. Vsi imajo tudi posebne poligone za učenje dela z motorno žago, s traktorji in z nakla- dalnimi napravami. lnstruktorji so npr. z učenci v radijski zvezi za dajanje navodil pri delu. Gozdarska tehniška šola v Pisku ima skoraj 1 OO-letno tradicijo, lep arbore- tum in zbirke, vendar tehnično ni tako dobro opremljena kot so šole za gozdne delavce. Centralno mehanizirana skladišče Proti- vin obdela na treh linijah letno 140 000 m3 lesa, predvsem iglavcev, za kar je potrebna temeljita organizacija dela. Praktično ergo- nomsko oblikovanje delovnih mest strojni- kov pa šepa, podobno kot na naših meha- niziranih skladiščih. Le na eni novejši liniji za debelejši les in na žagi (30 000 m3) so tudi kabine operaterjev ergonomsko obliko- vane. Čeprav ergonomske podobe dela v gozdu nismo mogli videti, velja češkim organizatorjem sestanka priznanje, da so se lotili organizacije sestanka in da so nam pokazali nekaj njihovih dosežkov varstva pri delu. Najpomembnejše pa je bilo, da smo lahko ergonomi v gozdarstvu izmenjali zadnje rezultate raziskav in utrdili tudi osebne stike. Češki kolegi so na koncu seminarja v razmislek podali tudi predlog, da bi organizirali v bodočnosti ergonomsko poletno univerzo za študente gozdarstva. Iz razprave ob zaključku seminarja je mogoče tudi domnevati, da bodo imeli bo- doči sestanki skupine bolj regionalni kot svetovni značaj. Razšli smo se v upanju, da se znova sestanemo prihodnje leto na svetovnem IUFRO kong'resu v Montrealu. dr. Marjan Lipoglavšek Oxf.: 161 :971 Mednarodni simpozij o problemih fiziologije drevja Tharandt, NDR, 13.-16. 6. 1989 Na mednarodnem simpoziju v Tharandtu (NDR) smo obravnavali probleme fiziologije drevja v onesnaženem okolju in interakcije drevja z mikroorganizmi. Gostitelj in organi- zator simpozija je bil biološki oddelek go- zdarske fakultete v Tharandtu, ki pripada tehniški univerzi v Dresdenu. Gozdarska fakulteta v Tharandtu je trenutno edina gozdarska fakulteta v Nemški demokratični republiki. Simpozija se je udeležilo prek 50 raziskovalcev iz vzhodnoevropskih držav. (NDR, Češkoslovaška, Poljska, Madžar- ska, Bolgarija) in preostale Evrope (ZRN, Avstrija, Švica, Turčija, Jugoslavija). Sim- pozij, ki je bil v tem mestu že drugič po vrsti, se je odvijal v obliki predavanj in s predstavitvijo posterjev, na koncu pa je bila še enodnevna strokovna ekskurzija. Ni na- ključje, da je bil simpozij s to problematiko ravno v tem delu Evrope. Znano je, da je onesnaženje ozračja v tem predelu našega kontinenta (NDR, Južna Poljska, SZ, če­ škoslovaška) izredno veliko in da traja že zelo dolgo. V teh deželah se soočajo s klasičnim propadanjem gozdov, pri čemer povzroča njihovo propadanje predvsem emisija žveplovega dioksida iz termoelek- trarn in industrijskih obratov. Kljub dolgo- letni zaverovanosti v rešilno moč težke industrije postaja tudi tu vse bolj jasno in javno, da je meja dopustne prizadetosti naravnih ekosistemov, predvsem gozdov, presežena in da je treba nekaj ukreniti. Pri iskanju vzrokov propadanja, diagnostike in inventarizacije uporabljajo podobne me- tode kot drugod po svetu, pri iskanju poti za rešitev perečega stanja gozdov pa se veliko posvečajo iskanju odpornih dreves- nih vrst, križancev, provenijenc in klanov, s katerimi hočejo ozeleniti najbolJ prizadeta območja. Na simpoziju predstavljeni referati in po- sterji so obravnavali različne vidike fiziologi- je, ekologije in anatomije dreves v onesna- ženem okolju. Uvodna predavanja so kot ponavadi obravnavala osnovne mehani- zme vstopa polutantov (S04, NOx, fotooksi- dantov, težkih kovin itd.) v tkiva in organe ter njihov vpliv na zgradbo rastlin in procese v njih. Predavatelji iz NDR, Avstrije, Švice in ZRN so prikazali rezultate poskusov, kjer so z različnimi količinami in koncentracijami raznih polutantov vplivali na procese kot so fotosinteza, transpiracija, transport asimila- tov in opazovali spremembe v njihovem poteku, analizirali pa so tudi prizadete or- gane in tkiva. Velik poudarek je bil na interpretaciji odziva rastlin, pri čemer je delovanje polutanta predstavljalo stres, na katerega so se rastline odzivale podobno kot pri delovanju drugih stresov (suša, mraz, napad patogenih organizmov). Reak- cije na dražljaje polutantov (sprememba strukture, tvorba zaščitnih snovi, spre- memba procesov) so bile specifične ali pa tudi ne ! V tem srn is lu so za potrebe bioin- dikacije prikazali različne možnosti zgod- njega odkrivanja poškodovanosti drevja in tudi odpornosti na posamezne polutante. Poudarjeno je bilo stališče, da je potrebno pri proučevanju propadanja gozdov zaradi onesnaženja ali kakšnega drugega vzroka gledati na drevo kot na bolnika v medicin- skem smislu in se odkrivanja vzrokov ter saniranja stanja temu ustrezno lotiti. Na splošno na tem področju nismo slišali veliko novosti, saj je večina predavateljev prika- zala le že znane posplošitve o delovanju polutantov ali pa rezultate delnih poskusov. Najpomembnejši povzetek vseh splošnih referatov bi bil ta, da pri diagnozah ne smemo posploševati oziroma ne smemo nekritično prenašati spoznanja iz kraja v kraj oziroma iz vrste na vrsto ali delovanje enega polutanta na delovanje drugega. S področja proučevanj odnosov mikroor- · ganizmov in drevjp. je bilo največ referatov o raz.iskava.h mikorize gliv, manj pa o epifitih in virusih. Vse bolj postaja jasno, da je obstoj dreves, še posebej v onesnaženem okolju, odvisen od prisotnosti mikorize in številnih parazitskih gliv, med katerimi je G. V. 6/89 287 bila na simpoziju najbo"lj obravnavana što- rovka. Zdi se, da je delež, ki ga ima ta gliva pri propadanju gozdov v emisijskih območ­ jih, velik in da ga še ne poznamo dovolj. Govor je bil tudi o interakciji parazitskih in simbiotskih gliv ter abiotskih dejavnikov, kot so vodni stres, mraz in motnje v mine- ralni prehrani, kar lahko vse privede do propadanja drevja. Raziskavam mikorize posvečajo pri proučevanju vzrokov propa- danja gozdov v zadnjem času na splošno veliko pozornost in videti je, da ne brez razloga. Posebno tam, kjer je onesnaženje že dolgotrajno in je prišlo že do spremembe tal, je stanje mikorize najboljši indikator prizadetosti gozdnega okolja. To so zelo lepo prikazali češki raziskovalci, ki imajo na tem področju največ izkušenj. Vloga virusov kot primarnih povzročiteljev propadanja go- zdov je bila ovržena. S področja ukrepov za sanacijo stanja je treba posebej poudariti velika prizadevanja strokovnjakov v NDR pri vzgoji odpornih vrst drevja (smreke, macesna, bora, dugla- zije), pa čeprav to verjetno ni dolgotrajna rešitev. Iz preživelih osebkov na emisijskih območjih in na osnovi križanj z drugimi vrstami in proveniencami poskušajo dobiti odpornejše vrste, kar jim je v praksi delno tudi uspelo. Pri tem je treba omeniti izredno visoko raven osnovnih raziskav v zvezi z biokemičnimi, fiziološkimi in genetskimi te- sti odpornosti in uporabo rastlinskill hormo- nov in bioregulatorjev v te namene. Ogle- dali smo si del teh selekcijskih poskusov v njihovi drevesnici v Graupi in že zasajene kulture v okolici. V večini primerov so morali nadomestiti smrekove kulture. Zamenjujejo jih bodisi z macesnom (evropskim, japon- skim in križanci), z bodičasto smreko ali celo omoriko, ponekod pa tudi z bukvijo in hrastom. Podobne načrte imajo tudi pri nas, kjer smrekov gozd propada. Morda je zanimivo tudi spoznanje, da se v emisijskih 288 G. V. 6/89 predelih spremeni oziroma poslabša kvali- teta lesa, v kar pri nas nismo prepričani. Pri preprečevanju poškodb zaradi gozdar- skih dejavnosti je bil zanimiv referat L. Dimitrija ( Hannover-Munchen, ZRN), ki je poročal o poškodovanosti koreninskih siste- mov smreke zaradi uporabe pretežke me- hanizacije, o upadu prirastka drevja v oko- lici zgrajenih cest zaradi spremembe vod- nega režima in o vestni sanaciji ran, na- stalih pri podiranju. Gledano v ce;loti je večina prispevkov potrdila, da je onesnaženo okolje povzroči­ telj klasičnega in novodobnega propadanja gozdov, vendar ne v celoti. Velik delež pri propadanju naj bi imela tudi sprememba klime in z njo povezani napadi patogenov. To naj bi še posebej veljalo za sušenje hrastov (gradna, cera, doba, sladuna), kjer naj bi bila suša primarni vzrok in šele nato razne glive, insekti in polucjja. To so potrdili z analizami povišanja temperature in zmanjšanja padavin v zadnjih desetletjih in z njimi povezanim sušenjem hrastov vsi referenti, od Slovakov, Čehov, Nemcev do Madžarov. Vendar se tu postavlja vpraša- nje, če ni tudi segrevanje ozračja antropo- gen pojav zaradi vse večjega sproščanja ogljikovega dioksida in njegove premajhne vezave. Hipoteza je stara že nekaj let in vse kaže, da gre človekov vpliv tudi v tej smeri. Na koncu lahko zaključimo še to, da je vsem, ki se ukvarjajo z gozdom, še posebej pa s problemi njegovega propada- nja jasno, da se je treba reševanja gozdov lotiti temeljito, tako kot to zahtevajo razi- skave v naravoslovju. Potrebno je tovrstno delo na terenu (gozdne inventure, gojitveni 'ukrepi, vzdrževanje stalnih raziskovalnih ploskev) kot tudi poglobljene laboratorijske raziskave posameznih segmentov procesa propadanja gozdov. Franc Batič .. ." jf: ±f.~~~:~t~~~f;~,t- :;;~ -~~'[,?'-'~~~~~;~:J~; ~ ~;.:_...6. '-;.,.,:~ ~~:p~~~_".~~ ~ .. · ~ -: ~?1~~~~~ , ,. :_r:;j4rt_: ~[,-.~~ J.;:,f1!,":.;~f7'";-- +· ~ ... ~: · : ., .- ~....,;;; • --- • • ..... ~- __. T ......1.... :..t.Y . ..... <" •• ...--, J.... T~ _. - #'• < ,,_ ... , ..... .-: .- >\:st! • ~.. .._ ;::::,. . _ .""'-8 ..s.l..__"'- NUDIMO EKONOMIČNA, VARNA IN EKOLOŠKO ČISTA VOZILA TER NADOMESTNE DELE. TAM Avtotrgovina TOZD PRODAJNA ORGANIZACIJA MARIBOR Maribor, Ptujska c. 184, telefon 413 11 O 1 1 ~ ~ YU ISSN 0017·2723