glasilo občine velike lašče datum izida: 14. februar 2008
•	Otvoritev telovadnice
•	Pogovor z županom
•	Sejem Turizem in prosti čas
•	Izbrani "Trubarjevi" spominki
Vase ideje in že(/e
or\ nas dobijo objjfco
pestra izbira tkanin, umetnega usnja in usnja
Trobla
glasilo
Občine Velike Lašče
ISSN 1408-5852
ISSN 1408-5852
Letnik 14, številka 1, 14. februar 2008 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.440 izvodov Izdajatelj: Občina Velike LaŠČe Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Pod logar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci PeČnik, Urša Modic, Jože StariČ, Franci Modic Odgovorni urednik: Miha Merljak Uredniški odbor: Lidija Čop, Boris Zore, Majda KovačiČ Cimperman Lektoriranje: NuŠa Dedo Lale
Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: Tiskarna Peteri in, s.p. Naslov uredništva:
Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: (01) 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si
Prispevke za Trobi o lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe.
Naslednja Trobla izide 10. aprila 2008. Prispevke oddajte najpozneje do 27. marca 2008.
kazalo:
Pogovor z županom	3
Odprtje nove športne dvorane	4
Od nature do kulture	9
Obvestila iz občine	10
40 dni brez alkohola	11
Tone Krkovič na Trubarjevim	11
Razgovor s Francetom Bučarjem	12
Spoznajte Primoža Trubarja v enem dnevu	1 3
Primož Trubar na znamki	14
Izbrani spominki	15
Veseli december	16
Cerkno 2008 - šola v naravi	1 8
Približajmo živali našim otrokom	20
Mede dvema ognjema tokrat v Ljubljani	21
Trubarjeve dobrote	22
Miro Cerar in Slavko Dušček pripovedujeta ...	23
Zabava in prost čas	24
Turizem in prosti čas	25
Z razstavo Vsem Slovencem v parlamentu	26
Luč miru iz Betlehema	28
Premagali Bandarlog in rešili Mavglija	29
Tepežkanje ali nedolžni otročiči	30
Spominsko obeležje talcem	31
Mladi na Dunaju	32
Lola ali Če mi daš za pivo, ti preberem pesem	33
Vesolje se je končalo	34
Večer z Vladimira Rejc	34
Dediščina iz naših krajev	35
Dobrepoljska godba in mladinci iz Ponikev	35
Koncert ob izidu zgoščenke	35
Turjaški harmonikar	36
Razpis Območno literarno srečanje Ig 2008	37
Kino program	38
Sašo največ ve o športu	39
8. Cenetov memorial	40
Evropske zvezde	42
Na obisku	43
Pisma občanov	44
Zahvale	46
Oglasi	47
Dežurni telefon za vodovod je
051 619 577
Vodokomunalni sistemi, d.o.o.
INDIHAR
BOJAN INDIHAR S,P. Trubarjeva cesta 59,1315 VELIKE LASCE Telefon: 01 78-730-79, Mobitei: 041-79-59-31
TRGOUP
TEHNIČNA TRGOVINA
Velike LaSče
161:01/7881099
lei/lax: 01/78 81039
pogovor z županom
Antonom Zakrajškom
Že kar globoko smo zakorakali v leto 2008, pa se verjetno kljub temu še oziramo na minulo leto. Po čem si boste kot župan Občine Velike Lašče najbolj zapomnili leto 2007?
Vsekakor po začetku gradnje nove športne dvorane, saj gre za našo največjo investicijo do sedaj in po sklicih vseh šestnajstih zborov krajanov. Na nekaterih zborih, ki so bili zelo lepo obiskani, so se izoblikovale zanimive ideje in pobude. Marsikatero željo krajanov, ki so jo predstavili na svojem zboru, bomo poskušali izpeljati že v letošnjem letu.
Božično-novoletni prazniki so za vas minili kar delavno, v mislih imam predvsem božično novoletni koncert v Levstikovem domu in silvestrovanje na Rašici. Torej vam ostane delovna vnema in energija prav do zadnjih uric starega leta.
Tako je. Delo župana nima časovne omejitve. Po premoru v letu 2006, ko nismo izpeljali božično novoletnega koncerta, smo se odločili, da tak koncert v letu 2007 ponovno organiziramo. Glede na obisk in odzive udeležencev si upam trditi, da je bil izbor nastopajočih dober in bomo poskušali s podobnimi koncerti nadaljevati tudi v prihodnje. Kar se tiče silvestrovanja, bi želel povedati, da si I vestrski večer običajno preživim v krogu svoje družine, tokrat pa smo se odločili, da ga bomo preživeli na Rašici. Skupaj s krajevnim odborom Rašica smo se namreč na občini dogovorili, da bi na Rašici pripravili silvestrovanje na prostem in tako bolj slavnostno vstopili v Trubarjevo leto 2008. Silvestrovanje na prostem je zelo uspelo, saj se ga je udeležilo veliko ljudi, tako iz naše občine kot tudi od drugod. Zato se javno zahvaljujem krajankam in krajanom Rašice za vso organizacijo, Piroplanetu pa za sponzorsko izvedbo veličastnega ognjemeta.
Že sredi minulega leta se je občina začela intenzivno pripravljati na leto 2008, ki je razglašeno za Trubarjevo leto. Ustanovljen je bil občinski odbor za obeležitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja, kar kaže na zavedanje odgovornosti za pravočasno pripravo na tako pomembno obletnico. Se je hitra odločitev za priprave na leto obrestovala? Vsekakor. Omenjeni odbor, ki ga vodi podžupanja dr. Tatjana Devjak, je z delom začel že lansko leto. Preko odbora je bilo izpeljanih kar nekaj pomembnih akcij, ki so pripeljale do tega, da naša občina vstopa v Trubarjevo leto dobro pripravljena. Na podlagi javnega razpisa je bil izbran logotip Trubarjevega leta, na podlagi predlogov naših društev, organizacij in drugih izvajalcev kulturnih in drugih programov, je bil natisnjen lep katalog prireditev, ki se bodo odvijale v naši občini. Narejen je bil seznam možnih investicij na Trubarjevi domačiji in okolici, katerih izpeljava bi zagotavljala še boljšo tamkajšnjo ponudbo. Organizirana je bila lepo obiskana in odmevna tiskovna konferenca. Podžupanja in vsi drugi člani odbora zaslužijo za to vso pohvalo. Seveda je pred nami še veliko dela, saj želimo, da bi vse prireditve v Trubarjevem letu pustile najboljši pečat, še posebej osrednja prireditev, ki bo v začetku junija na Rašici.
Ste pa tudi član državnega častnega odbora za počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Kakšna je naloga tega odbora?
Z veseljem sem sprejel obvestilo, da me je vlada RS imenovala v častni odbor. Biti imenovan v tako elitno druščino je res posebna čast, tako zame osebno kot tudi za našo občino. V častnem odboru so namreč predsednik države dr. Danilo Turk, predsednik vlade Janez Janša, predsednik parlamenta dr. France Cukjati, nadškof in slovenski metropolit dr. Alojz
Uran in evangeličanski škof Geza Erniša, rektorji vseh slovenskih univerz, nekateri ministri in akademiki. Častni odbor nima neke posebne operativne funkcije, temveč bolj simbolično. Z imenovanjem vseh predstavnikov v časten odbor, je vlada RS želela poudariti pomen praznovanja petsto letnice Trubarjevega rojstva. Sam sem tudi član ožje operativne skupine, ki jo vodi Aleksander Zorn, predsednik odbora, ki je zadolžen za organizacijo državnih proslav. Naloga te skupine je usklajevanje vseh pomembnih prireditev in programov, ki jih bodo različne ustanove in organizacije izpeljale v počastitev te pomembne obletnice. Osrednja državna proslava bo predvidoma ob dnevu reformacije (konec oktobra) v Cankarjevem domu v Ljubljani, druga po »teži« pa bo vsekakor naša proslava 8. junija popoldne na Rašici. O bolj podrobnem programu in nastopajočih na tej proslavi, boste vsekakor pravočasno obveščeni.
S svojim rednim delovanjem je pričel tudi Javni zavod Trubarjevi kraji s sedežem na Trubarjevi domačiji, ki ima med drugim tudi nalogo koordinatorja različnih prireditev in aktivnosti. Kje vidite glavne tržne priložnosti, ki bi jih zavod lahko uspešno in odmevno izkoriščal?
Z ustanovitvijo javnega zavoda Trubarjevi kraji smo želeli na enem mestu združiti koordinacijo vseh programov in projektov s področja kulture in turizma v naši občini, ki jih izvajajo različna društva, organizacije ali posamezniki, kot tudi občina. Poenotili naj bi način vodenja in trženja naših kulturnih spomenikov, preko javnega zavoda bomo tržili naše spominke in naredili novo verzijo celostne podobe naših prospektov in turističnih označb naših kulturnih in turističnih zanimivosti. Ustanovitev Javnega zavoda v občinski lasti, je predlagalo tudi Ministrstvo za kulturo. Le tak javni zavod ima možnost dobiti v upravljanje Turjaški grad, ki ima velik pomen za razvoj turizma v občini. Že do sedaj so bile s pomočjo javnega zavoda izpeljane nekatere aktivnosti. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje in da bo zavod upravičil svojo ustanovitev.
Verjetno še vedno odmeva zadnja večja prireditev - to je otvoritev nove večnamenske dvorane pri Osnovni šoli Primoža Trubarja. V medijih so o njej pisali kot o največji investiciji v zgodovini naše občine. Je res tako?
Je, po vseh razpoložljivih podatkih je bi lata investicija največja in najzahtevnejša do sedaj. Z izgradnjo nove športne dvorane stremi polji, nove šolske knjižnice, multimedijske učilnice in šolske zobne ambulante, smo ogromnemu številu učencev, naši mladini kot tudi odraslim, dali možnost dodatnega udejstvovanja. Da so bila vsa dela tudi zelo kvalitetno narejena,
priča dejstvo, da je bil tehnični pregled izpeljan brez večjih pripomb in da smo v zelo kratkem času pridobili tudi uporabno dovoljenje. Na občini smo najprej naredili idejni osnutek, nato je bilo potrebno projektiranje in seveda usklajevanje naših želja s strokovnimi službami Ministrstva za šolstvo in šport. Naporna so bila tudi dogovarjanja s sosedi glede dostopa do dvorane z zadnje strani. Nato je bilo potrebno izpeljati vse zelo zahtevne postopke javnega razpisa in izbiro izvajalca gradbenih del kot tudi za nabavo opreme in ureditev okolice. Potrebno je bilo izvesti vse postopke, ki so nujni za pridobitev sofinancerskih sredstev Ministrstva za šolstvo in šport in Fundacije za šport. Potreben je bil kvaliteten in strog nadzor nad deli in še kaj bi lahko omenil. Izpeljava tako velike investicije je zahtevala veliko naporov, zagnanosti in truda. Zato naj gre moja zahvala vsem, ki so pri tem kakorkoli pomagali, še posebej podžupanji dr. Tatjani Devjak, sodelavki iz občinske uprave Veroniki Vasic in koordinatorju del med izvajalci, nadzorom in občino Dušanu Zekoviču. Prepričan sem, da naše občanke in občani cenijo take nove pridobitve, kar so pokazali tudi z množičnim obiskom slovesne otvoritve nove športne dvorane in drugih prostorov. Po odzivih sodeč, si upam trditi, da so bili obiskovalci zelo zadovoljni tudi s programom otvoritve. Zato bi se želel zahvaliti vsem učenkam in učencem osnovne šole za njihov izvrsten nastop, njihovim mentorjem, ravnatelju pa za sooblikovanje programa. In nenazadnje zaslužijo zahvalo tudi vsi drugi, ki so pomagali, da je otvoritvena svečanost potekala brez zapletov.
Sredi januarja je bil sprejet proračun za leto 2008. Katerim nalogam občine bo v tem letu namenjeno največ pozornosti?
Tudi letos bomo veliko sredstev namenili za izvedbo različnih investicij. Na področju družbenih dejavnosti bomo največ sredstev porabili za plačilo športne dvorane in obnovo kurilnice v osnovni šoli, za obnovitev sprejemnice, mostu, odra in kozolca na Trubarjevim, za ureditev terase v vrtcu Sončni žarek in še bi lahko našteval. Drugi največji znesek v letošnjem proračunu je namenjen za obrtno cono Ločica pri Turjaku, saj želimo letos odkupiti večino zemljišča, končati lokacijski načrt in projektno dokumentacijo, ki bo osnova za začetek komunalne ureditve cone. Precej sredstev bo šlo tudi za izvedbo nekaterih investicij na področju komunalnih dejavnosti: nadaljevali bomo z asfaltiranji nekaterih cestnih odsekov in izgradnjo pločnikov, izgradili nove odseke vodovodnih sistemov, postavili bomo nekaj luči javne razsvetljave, želimo si tudi začeti z gradnjo čistilne naprave v Velikih Laščah. Katere investicije planiramo izpeljati v letošnjem letu si lahko podrobneje preberete v občinskem proračunu, ki je objavljen na uradnih straneh Troble. Precej sredstev bomo namenili tudi za prireditve Trubarjevega leta, za nabavo opreme proti požarne zaščite in za sofinanciranje programov in projektov vseh društev, ki delujejo v občini. Letošnji občinski proračun je zelo razvojno naravnan, saj je kar 60% sredstev namenjenih investicijam. Občinske svetnice in svetniki, ki so bili prisotni na seji, so proračun sprejeli s popolnim soglasjem, za kar se jim iskreno zahvaljujem.
Ali bi mogoče za konec najinega pogovora želeli še kaj izpostaviti?
Menim, da sva »obdelala« kar precej tem. Pustiva kaj še za prihodnjič. Ker pa je ta Trobla prva v letošnjem letu, bi se za konec želel vseeno zahvaliti vsem tistim, ki ste mi ob prehodu leta poslali mnogo lepih želja. Naj tudi vse vas, drage občanke in občani, v letošnjem Trubarjevem letu 2008 spremlja vse najlepše. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem, ki ste mi s svojim delom in predlogi pomagali pri kreiranju in soustvarjanju občinske politike v lanskem letu. Takega sodelovanja si želim tudi v prihodnje.
Z županom se je pogovarjala Lidija Čop
ODPRTJE NOVE
25. januarja 2008 je župan Anton Zakrajšek skupaj z ministrom za šolstvo in šport dr. Milanom Zverom in ravnateljem Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče Edijem Zgoncem prerezal vrvico v novem objektu in ga tako predal v uporabo.
Razlogi, ki so privedli do odločitve za gradnjo in rezultat odločitve
Osnovni objekt šole je bil zgrajen leta 1967 brez telovadnice. Objekt s telovadnico, spremljajočimi prostori in zakloniščem je bil kot prizidek k obstoječemu objektu zgrajen leta 1980. Ko je šola z dograditvijo prostorov ob koncu osemdesetih let prešla na enoizmenski pouk, se je pokazala velika problematika organizacije športne vzgoje. V enem vadbenem prostoru s kvadraturo 446 kvadratnih metrov so bile hkrati tudi po tri skupine učencev. Vedno bolj se je kazala nujnost sanacije objekta - z vidika zvočne izolacije, predvsem pa z vidika varnosti, saj so se v sredini devetdesetih let na objektu začele pojavljati razpoke, ki so kazale na neustrezno gradnjo.
Na podlagi strokovnega pregleda starega objekta, številnih idejnih zasnov, kako sanirati objekt in pridobiti manjkajoči prostor za šport in hkrati zagotoviti potrebne prostore za pouk, je občina sprejela odločitev za gradnjo novega objekta.
Na podlagi projektov, ki jih je izdelal AG inženiring Kočevje, odgovorni projektant Janez Gomboc, se je gradnja začela junija 2007. Gradbeno obrtniška dela je izvedlo podjetje Lesnina inženiring d.d. iz Ljubljane, opremo pa je dobavila Lesni na MG oprema.
Z investicijo, ki je bila v začetku Trubarjevega leta predana svojemu namenu, je pridobljenih 2434 kvadratnih metrov uporabnih površin (klet, pritličje in nadstropje v veznem delu): parkirišče v kleti v velikosti 512 in dodaten prostor 1 52 kvadratnih metrov, v pritličju športna dvorana s tremi vadbenimi enotami 1042 kvadratnih metrov, spremljajoči prostori (garderobe, hodniki, sanitarije) 408, knjižnica 147, multi-medijska učilnica s kabinetom 89 in šolska zobozdravstvena ordinacija s spremljajočimi prostori 42 kvadratnih metrov.
Vrednost del znaša 2,150.000 EUR. Na razpisih Ministrstva za šolstvo in šport je občina uspela pridobiti 552.000, s strani Fundacije za šport pa 52.000 EUR. Preostanek v višini 1,546.000 EUR je zagotovila Občina Velike Lašče.
25. januarje bil za vse, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji, velik dan, prav gotovo pa je bil to poseben dan za šolo, ki je dobila v uporabo nove prosto-
Kerje Trubar zapisal, da »Obena dežela, ne mejstu, ne gmajna, ne mogu prez šul«, je tudi voditeljica Tjaša Hrobat prireditev, ki je hkrati začetek občinskih praznovanj v počastitev 500-letnice Trubarjevega rojstva, pričela s temi besedami.
ŠPORTNE DVORANE V VELIKIH LASCAH
re, hkrati pa tudi za vse občane, ki bodo prostore uporabljali za športno rekreacijo ali se udeleževali množičnih prireditev, za katere do sedaj v naših krajih ni bilo možnosti.
Udeležba številnih visokih gostov, množičen obisk občanov in kulturno športni program, ki so ga izvedli učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče, Glasbene šole Ribnica ter priznani kulturni in športni ustvarjalci, so temu dnevu dali nepozaben pečat.
Evropsko himno je skupaj z otroki zapela Alenka Gotar.
Naslovesnosti je bil prisoten minister za šolstvo in športdr. Milan Zver, poslanka Državnega zbora Alenka Jeraj in poslanec Jože Tanko, župani sosednjih občin, častna občana Občine Velike Lašče Miroslav Cerar in prelat Vinko Šega, častni generalni konzul Jordanije Samir Amarin, člani Občinskega sveta Občine Velike Lašče in člani odborov, ravnatelji šol, projektanti in izvajalci del in številni drugi gostje.
Sekstet violončel - Glasbena šola Ribnica.
Prvi je prisotne nagovoril ravnatelj šole Edi Zgonc, ki ob tej priložnosti ni skrival prijetnih občutkov in hvaležnosti za novo pridobitev.
Športno plesni nastop učencev OS Primoža Trubarja.
Nastop mažoretk OŠ Primoža Trubarja.
Slovensko himno so zapeli učenci MPZ OS Primoža Trubarja.

Z zadovoljstvom nad obiskom prireditve je župan Anton Zakrajšek pozdravil vse prisotne, zlasti spoštovane goste in spregovoril o pomenu investicije, njeni vrednosti in možnostih, ki jih kraj dobiva s takšnim objektom. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji, predvsem pa podžupanji dr. Tatjani Devjak, svetnikom, ki so s sprejetjem proračuna dali zeleno luč, za začetek del, Dušanu Zekoviču za strokovno pomoč pri vodenju investicije ter Ministrstvu za šolstvo in šport in Fundaciji za šport za finančni delež
Slavnostni govornik je bil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je pohvalil prizadevanja občine za ustvarjanje prostorskih pogojev na področju šolstva in športa in pohvalil šolo, ki lahko s ponosom nosi Trubarjevo ime.
Prisotne je pozdravil tudi časni občan Občine Velike Lašče Miroslav Cerar.
Alenka Gotar je navdušila s Cvetom z juga -lanskoletno zmagovalno pesmijo na EMI.
'ltEVOOTD
Kvintet harmonik - Glasbena šola Ribnica.

Nastop sta popestrila plesalca
Nadiya Bychkova in Miha Vodičar.
Telovadca Sašo Bertoncelj in Robert Grgič na konju z ročaji.
Nekaj prijetnih prizorov na temo ŠPORT ZDRUŽUJE so pripravili učenci OS Primoža Trubarja.
Kako deluje sodobna športna tehnika, smo se lahko prepričali, ko so vrvico za otvoritev izpod stropa spustili skupaj s koši v dvorano. Zupan Anton Zakrajšek, minister dr. Milan Zver in ravnatelj Edi Zgonc so prerezali trak in tako izročili nove prostore v uporabo.
V, prošnji, da bi prostori varno služili pravemu namenu, jih je blagoslovil veliko laški župnik Vladimir Jaksetič.

S pesmijo Glas srca so prireditev zaključili pevci MPZ OS Primoža Trubarja.
Članice društva podeželskih žena so za goste pripravile Trubarjev kruh.
Za vse otroke je šola pripravila pogostitev v učilnicah, gostje in ostali obiskovalci pa so bili povabljeni v šolsko avlo.
Župan in podžupanja v družbi ministra Zvera, poslanke Jerajeve in poslanca Tanka.
ZABAVAJMO SE IN POMAGAJMO -AKCIJA ZUPANOVEGA SKLADA
Prva tekma v novi dvorani
Po končanem programu, pogostitvi in ogledu prostorov so se v športni dvorani pripravile ekipe in pred tribunami gledalcev odigrale prvi turnir v malem nogometu.
Pomerile so se Županova ekipa, sestavljena iz lokalnih politikov in podjetnikov, Ekipa legend slovenskega nogometa, Ekipa časnika Ekipa, Ekipa kanala A in POP TV, med polčasom pa so se med seboj pomerili naši mladi nogometaši - člani NK Velike Lašče.
To je bil turnir v sklopu projekta zabavajmo se in pomagajmo, ki ga po Sloveniji vodijo legende slovenskega nogometa. Namen turnirja, ki so ga prek Zupanovega sklada financirali nekateri donatorji, je bil dobrodelni. Zbrana sredstva bodo namenjena za sofinanciranje stroškov udeležbe Mladinskega pevskega zbora OS Primoža Trubarja Velike Lašče na tekmovanju na Češkem.
Izrazi številnih pohval tako glede novega objekta kot glede organizacije prireditve, pohval, ki so bile namenjene našim otrokom in njihovim učiteljem, so zadoščenje za trud vsem sodelujočim in spodbuda za dobro delo v novih prostorih.
Reportažo pripravila: Veronika Vasic Foto: Peter Centa
Od nature
do kulture
Predstavitev turistične destinacije od Turjaka do Kolpe na sejmu TIP 2008
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je med 24. in 27. januarjem 2008 potekal sejem Turizem in prosti čas. V okviru projekta Na lepše - Stranske poti so zanimivejše od glavnih so se prvič predstavila območja Kostel - Svet Kolpe, Kočevska, Ribniška dolina in Velikolaška dežela kot skupna turistična destinacija z imenom Od nature do kulture.
Rdeča nit letošnje predstavitve je bila neokrnjena narava, ki združuje in povezuje vse štiri občine, ter 500-letnica rojstva Primoža Trubarja, ki je ne samo za našo občino, ampak tudi za vse Slovence doma in po svetu, osrednji dogodek letošnjega leta.
Z območja Velikolaške dežele so se predstavili naslednji ponudniki :
Javni zavod Trubarjevi kraji
Gostilna pri Kuklju, Velike Lašče
Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče
Društvo za ohranjanje dediščine, Gradež
J.A.Z. Zalar in družbenik, Božo Zalar s Pekarno Pečjak
Srečo Knafelc, Krvava Peč
Rokodelska družina Grčar, Turjak
Čebelarsko društvo Velike Lašče
Osnovna šola Primoža Trubarja
in Društvo podeželskih žena Velike Lašče
Sejemsko predstavitev je spremljal tudi pester program. Že v četrtek so lahko obiskovalci na naši stojnici prisluhnili nagovoru Primoža Trubarja (Štefana Zrneca z Lapor), skupna destinacija pa se je predstavila v soboto ob 12. in 1 5. uri z animacijo Začarani Trubar med Prifarskimi muzikanti.
Besedilo: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji
Župan Anton Zakrajšek, direktor Javnega zavoda Matjaž Gruden, Marko Žužek, Božo Zalar, Alenka Henigman in Metka Starič.
Polovica Rokodelske družine Grčar, katere poslanstvo je obujanje srednjeveških viteških običajev.
Primož Trubar (Štefan Zrnec) nagovarja »lube Slovence«
Pridružili so se nam tudi učenci OS Primoža Trubarja Velike Lašče pod mentorstvom profesorice Renate Hržič. Skupaj s članicama Društva podeželskih žena so predstavili rezultate raziskovalne naloge v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava - Jemo zdravo s Trubarjem: Trubarjev kruh in Trubarjeve piškote.
Margareta Damjanič (Gostilna pri Kuklju) streže obiskovalcem lešnikove štrukeljce.
število rojstev v občini velike
Lašče narašča
V	letu 2008 se je v Občini Velike Lašče rodilo 52 otrok, in sicer 36 dečkov in 16 deklic.
V	primerjavi s podatki v preteklih letih gre za bistveno povečanje števila rojstev, saj seje v letu 2004 rodilo le 38 otrok, 41 rojstev je bilo v letu 2005 in 43 v letu 2006.
Vsi starši, ki so pravočasno vložili vlogo za denarno pomoč ob rojstvu otroka (v roku šestih mesecev po rojstvu otroka), so prejeli knjižno darilo in denarno pomoč v višini 500,00 EUR.
Vabljeni na otvoritev razstave fotografa Olivierja Grandovca, člana Fotografske zveze Francije, z naslovom
Ob toku Rašice
v soboto, 23. februarja, ob 1 8:30 na Trubarjevi domačiji na Rašici Otvoritev bomo pospremili s krajšim kulturnim programom.
Razstavo organizirata
Javni zavod Trubarjevi kraji
in Zavod za razvijanje ustvarjalnosti.
izvajanje mrliških pregledov
v Občini velike Iašče
Občina Velike Lašče je za opravljanje mrliško pregledne službe sklenila pogodbo z Medicinsko fakulteto - Inštitutom za sodno medicino iz Ljubljane. Pogodba je pričela veljati s 1. januarjem 2008. Za mrliški pregled je treba poklicati na: DEŽURNO SLUŽBO INŠTITUTA ZA SODNO MEDICINO, tel.: 543 72 22.
Novice za področje družbenih dejavnosti pripravila Veronika Vasic
Plačilo vrtcev v letu 2008
Občinska uprava je do 31. januarja 2008, ko je potekel rok za izdajo odločb za znižano plačilo vrtca v letu 2008, izdala 1 35 odločb, na podlagi katerih je odločeno o znižanju plačila vrtca za 1 56 otrok. Od teh je 1 34 otrok vključenih v vrtec Sončni žarek, 22 otrok pa je vključenih v druge vrtce, predvsem v Ljubljani. V povprečju so starši izmed osmih plačilnih razredov razdeljeni med 3. in 4. razredom, kar pomeni, da povprečno plačujejo 34,55 % cene programa vrtca, kar znaša v povprečju za I. starostno skupino 130,00 EUR in za II. starostno skupino 107,00 EUR.
Starši, ki bodo otroke vključevali v vrtec med letom, morajo vlogo za znižano plačilo vrtca oddati 15 dni pred vključitvijo otroka v vrtec.
Zdravstveno zavarovanje občanov
Občina Velike Lašče trenutno plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje dvainosemdesetim občanom, ki so brez zaposlitve in nimajo možnosti, da bi bili zavarovani iz kateregakoli drugega naslova (21. točka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). Kljub povečevanju števila prebivalstva v občini se delež zavarovancev iz tega naslova zmanjšuje, kar kaže na zmanjšanje brezposelnosti v naši občini.
Vabljeni na okroglo mizo
žena in trajnostni razvoj,
ki bo v soboto, 8. marca 2008. ob 1 2:30 v sejni sobi Levstikovega doma.
Okroglo mizo bodo vodile gostje iz Avstrije in Švice: mag. Gerhild Hansen, Susanna Schoni-Stalder, Trudy Stehrenberger in Ljudmila Šemrl Schmid, strokovnjakinje za starostna vprašanja in medgeneracijski ter medkultru-ni dialog.
Knjižnica Prežihov Voranc in Zavod za razvijanje ustvarjalnosti
vabita
v torek, 18. marca, ob 19.00 uri
na Prepletanje poezij,
predstavitev Antologije slovenskih pesnic (založba Tuma) Z gostjami:
Marijo Gorše, Tanjano Pregl Kobe in Vladimira Rejc
Goste bo predstavila pesnica Ana Porenta.
Večer bodo popestrili akademska slikarka Marija Prelog
in Velikolaška vokalna skupina.
Prireditev bo v sejni sobi Levstikovega doma v Velikih Laščah.
Žensko biblično gibanje vabi	
ob svetovnem molitvenem dnevu,	
v petek, 7. marca 2008,	
ob 1 7:00 na Trubarjevo domačijo	
na skupno molitev	
Po molitvi bo švicarski običaj Teilete -	- delitve dobrot,
ki jih prinesejo povabljene upokojene	gostje iz Švice
in Avstrije.	
40 dni brez alkohola
POVABILO K PREVENTIVNI AKCIJI
Obveščamo vas o spremembah oz. novih uradnih urah o delovanju policijskih pisarn na območju PP Vič. S spremenjenimi uradnimi urami bomo pričeli dne 1. 3. 2008:
1. POLICIJSKA PISARNA VELIKE LAŠČE:
- Uradne ure bodo v sredo med 16.00 uro in 18.00 uro.
Vodja policijskega okoliša Jože Rozman
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije se je tudi v letošnjem letu odzval na povabilo Slovenske Karitas in Zavoda Med.Over.Net in je eden soorganizatorjev preventivne akcije 40 dni brez alkohola. V času posta, ki se začne na pepel nično sredo, 6. februarja 2008, pa do Velike noči, 22. marca 2008, je Slovenska Karitas pripravila posebno preventivno pobudo v znamenju solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, zaradi nesreč na cestah in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola.
Z osebno zavezo da »Volan in alkohol ne sodita skupaj!« lahko na osebni ravni kot vozniki preprečimo nepotrebne posledice prometnih nesreč. Skupaj smo močnejši in varnejši.
Tudi Občinski svetza preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Velike Lašče Vas vabi, da alkoholu v prometu rečete NE in se nam pridružite!
Vir: Ministrstvo za promet
	Občina Velike Lašče
	Vabi na 29. kulturni večer (6. sezona)
	JM& TfflJ7i'AI5p¥lMrL ¥CAFJ: POM.QW.JMH
	v petek, 4. aprila 2008, ob 19. uri na trubarjevi domačiji na rašici mifr • „t^vm.ii i, t
	Gost večera bo
	TONE KRKOVIC
	LEPO VABLJENI!
ČESTITKA
ob izidu knjige Andreja Perhaja in Dušana Zekoviča
So poti, kjer se srečaš; Druge so narejene za izogibanje. So križišča, sedaj tudi krožišča.... ... In ne vemo več, ali je pomembno, da greš, ali velja, da nekam prideš.
(Andrej Perhaj, iz knjige Lepota sveta)
Andrej Perhaj - Adl je v decembru 2007 izdal svoje pesmi v knjigi Lepota sveta. Knjigo je s slikami -skulpturami opremil Dušan Zekovič - Haze. Obema našima ustvarjalcema ob izidu knjige iskreno čestitamo.
Podpis k sliki:
Avtorja knjige s podžupanjo podarjata izvod svoje knjige knjižnici v Velikih Laščah
V imenu občinske uprave Dr. Tatjana Devjak
Evropa brez
različnosti ne bo
prava Evropa
pogovor z dr, Francetom Bučarjem
Gost 28. večera na Trubarjevini v čast domovini je bil dr. France Bučar. France Bučar, ki je ena ključnih oseb slovenske osamosvojitve, je v svojem nastopu govoril o identiteti in narodni zavesti, ki sta ključni za obstoja vsakega naroda.
Ste ena ključnih osebnosti iz časov priprav na osamosvojitev in časov osamosvajanja. Kaj je po vašem mnenju pripeljalo do končnega cilja - samostojne Slovenije?
To je bila naša odločenost, da hočemo svojo državo. Odgovore, ki jih je narekovala mednarodna situacija, smo dobili na pravem mestu in ob pravem času. Dosego cilja nam je omogočila cela vrsta pozitivnih okoliščin. Ideja, da hočemo, da smo sposobni imeti lastno državo, je dozorevala skozi desetletja in dokončno dozorela tik pred razglasitvijo. Navsezadnje niti v 57. številki Nove revije, ki je bila nekakšna podlaga, ni bilo nobene besede, za katero bi lahko rekli, da je zahteva po samostojnosti. Zahtevali smo samo modernejšo, kulturnejšo, demokratičnejšo državo, na katero bi prenesli samo tiste pristojnosti, ki jih sami ne bi mogli izvajati, kar je bilo ravno obratno od tedanjega stanja.
Ali obstaja bojazen, da bomo Slovenci nekako utonili med evropskimi narodi?
Ta bojazen obstaja, če ne bomo postali del svoje lastne zavesti .
Se vam zdi, da se ljudje ukvarjamo samo še z materialnimi vrednotami, za ostalo pa zmanjkuje časa?
Vrednote so danes problem povsod, ne samo pri nas, tudi v svetu. Svet se danes izredno hitro spreminja, medtem ko naše vrednote izvirajo še iz prejšnjega časa, ki je bil drugačen.
Kako lahko zagotovimo prave vrednote?
To morajo narediti predvsem vzgojitelji, kulturniki, ljudje, ki se ukvarjajo s t.i. duhovnim svetom, ki so na nek način krea-torji in čuvarji vrednot. Če ti odpovedo, državniki in gospodarstveniki tega ne bodo uspeli zagotoviti sami.
V svojem nastopu ste rekli, da so bili današnji vzgojitelji vzgojeni v prejšnjem sistemu in težko posredujejo vrednote, ki jih sami nimajo.
Ravno to je velik problem. Tisti, ki bi morali vzgajati, sami nimajo privzgojenih vrednot v zadostni meri. Zato je ta proces dvostranski in je sam po sebi poln notranjih protislovij.
Danes smo priča globalizaciji, tujci kupujejo slovenska podjetja, zemljo, tudi Slovenci lahko v tujini kupujemo nepremičnine ... Ali ne vodi to v izgubo narodne identitete in bomo čez čas vsi postali Evropejci?
Pri tem nas lahko reši samo nacionalna zavest kot del identitete. To ni samo slovenski problem, to je problem vse Evrope. Mali narodi namreč danes niso samo tisti, ki so veliki kot naš, z istim problemom se soočajo tudi nekdanji srednji, celo večji narodi. Razen dveh, treh evropskih narodov so vsi na istem. Če bo Evropa izgubila različnost, bo, kot pravimo poetično, izgubila svojo dušo. Takšna Evropa ne bo to, kar je danes.
Je po vaše samo število prebivalcev kriterij, da narod spada med t.i. male narode?
Daleč od tega. Številčnost je danes še vedno pomemben kriterij, ni pa edini. Pomemben kriterij je gospodarstvo, pa tudi ni edini. Samo celokupnost vseh vrednostnih elementov lahko ustvari predstavo o velikosti ali majhnosti naroda.
Gospod Bučar, najlepša hvala za pogovor.
Pogovarjal se je Jože Starič.
Javni zavod Trubarjevi kraji prenavlja
iščemo stare kmečke omare in skrinie
V Javnem zavodu Trubarjevi kraji nameravamo prenoviti sprejemnico na Trubarjevi domačiji v prostor, ki bo namenjen tudi predstavitvi in prodaji različnih propagandnih in umetniških izdelkov. Za pristen in svojevrsten videz pa bi nujno potrebovali nekaj starih kmečkih omar in skrinj iz obdobja med svetovnima vojnama.
Že vnaprej prisrčna hvala za sodelovanje! Več informacij:
Dušan Zekovic, 041 770 759, Matjaž Gruden, 041 787 405
Matjaž Gruden, direktor zavoda
Spoznajte Primoža Trubarja v enem dnevu!
Sprehod po Trubarjevi rojstni fari
po 500 letih po programu društva za ohranjanje dedišceine in zavoda za kulturo in turizem parnas v sodelovanju z javnim zavodom
Trubarjevi kraji
Na krožnem sprehodu po Trubarjevi rojstni fari po 500 letih so Primoža Trubarja in njegove korenine spoznali že številni osnovnošolci iz različnih delov Slovenije. Več osnovnih šol že čaka na tisti dan, ki so si rezervirali za spoznavanje Trubarjevih krajev v velikolaški občini in širše.
Za obsežnejšo različico sprehoda, ki vam jo predstavljamo, so se prvi odločili Slovenci iz italijanske Gorice. Trubarja in njegove korenine pričnejo obiskovalci spoznavati na Trubarjevi domačiji. V spominski sobi ob čudoviti razlagi obiskovalci spoznajo pomen Primoža Trubarja (1508-1586), ki je Slovencem dal ime in postavil temelje slovenski književnosti.
Nato v knjigoveški delavnici pod vodstvom animatorke, ki je oblečena v oblačila, kakršna so nosili v 16. stoletju, spremljajo ročno vezavo knjige in izvedo vse o prvi slovenski knjigi - posamezniki se lahko preizkusijo tudi v vlogi pisarja. Po
Sprehod vsebuje tudi dejavnosti, ki so pisane na kožo otrokom - ti ne bi kaj dosti poslušali o preteklosti, kadar pa lahko ustvarjajo, bi to lahko počeli v nedogled (posnetek je s knjigoveške delavnice ob Odprtih vratih kulture na Trubarjevi domačiji).
premoru za jutranjo kavo in možnosti za nakup spominkov si ogledajo še preostale dele Trubarjevi ne z mlinom in žago ter se sprehodijo po Trubarjevi rojstni vasi Rašici. Med 7. in 21. februarjem bo na ogled tudi potujoča razstava Vsem Slovencem, če pa bo organizatorjem uspelo zbrati denar, bo ta razstava na Trubarjevim stalna.
Trubarje bil krščen v škocjanski fari. V cerkvi sv. Kancijana so še lepo vidne gotske značilnosti prvotne manjše cerkve, zunaj pa je na ogled zanimiv Trubarjev spomenik. Tu je kot predikant nekaj časa služboval tudi Jurij Dalmatin, ki je prevedel Biblijo v slovenski jezik.
Na Gradežu imajo obiskovalci Trubarjevo malico. Domačini jih nato pospremijo po vasi, pod kozolcem pokažejo pripomočke, s pomočjo katerih so pridelovali kašo in razložijo, kako v vaški sušilnici še vedno sušijo sadje na tradicionalen način. Če si obiskovalci vzamejo dovolj časa, spoznajo pridobivanje vseh sestavin in izdelavo posode ter pribora, s pomočjo katerega lahko okusijo v krušni peči pečeno češpljevo kašo, krhljak in krhljevko.
Na Gradežu so ponudbo Trubarjeve malice zavili v zgodbo - del sporočila je pod kozolcem na kmetiji Zabukovec, kjer je na ogled več predmetov, povezanih s pridelavo kaše, najbolj prepričljiva pa je gotovo dišeča pečena kaša s suhimi češpljami, naravnost iz peči. Društvo DOD načrtno spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti na gradeških kmeijah.
i -	jksb^ kacuanske
•FA:RVALENTlIfitVODNII >
PRVI! NAUKEIB0BII OD mOG JANSKECMlŽUPNIKA
157 S-PISNO OMENJENI Pi.VJ »
učitelj	innri
1579"nastopi diak®» andrej
teffl^ o
— WS.. '->•.'•'•".V5 •..!? . *- «-¿vS fK; _ ■■ ^_* __________m
Sj>rehod po Trubarjevi fari ne pozna občinskih meja. V bližnjem Skocjanu je bil Trubar krščen - župnik dr. Edo Skulj s čudovito razlago o povezavi s turjaško gospodo, Trubarju in Dalmatinu prevzame še tako zahtevnega gosta, sodelovanje pa se vzpostavlja tudi s Kulturnim društvom Skocjan.
Vzpostavljanje kvalitetne ponude podeželja je rezultat aktivnega dela na sebi - izobraževanj, izmenjave mnenj in sodelovanja med različnimi ponudniki. Na sliki je delavnica s predavanjem Marjete Keršič Svetel na Jasnici, ki je čudovit in prvi primer, pri katerem se ponudniki turističnega območja od Turjaka do Kolpe povezujejo med seboj na pobudo zasebnega ponudnika (RTC Jasnica). Udeležila se ga je tudi večina podizvajalcev programov Zavoda Parnas.
Turjačani so dvanajstletnemu Trubarju dovolili oditi v šolo na Reko. Današnja podoba enega najmogočnejših gradov na nekdanjem Kranjskem - turjaškega gradu - je iz 16. stoletja, nastala je po silovitem potresu leta 1511. Ogledu Dalmatinove kapele sledi sprehod po obnovljenem gradu ter spoznavanje vrste zanimivosti, ki spominjajo na navezo Trubar -Turjačani. Po 16. marcu, ko bo ob 1 7. uri otvoritev razstave Trubar in Turjačani, si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi to stalno razstavo.
Organizatorji priporočajo nadaljevanje poti v ribniško dolino, mimo ostankov gradu na Bregu, kjer je Trubar pridigal, do ribniškega gradu oz. Miklove hiše, kjer sledi podrobnejša razlaga, zakaj je Trubar kar dvakrat, v letih 1562 in 1567, obiskal Ribnico.
Iz Trubarjevih časov izvira tudi zanimiva freska Lisice romance, ki jo je naslikal isti »krovaški malar«, o katerem piše tudi Trubar. Po ogledu originalne freske lahko kar peš - ob čudovitih razgledih na okoliške griče - obiskovalci krenejo do bližnje turistične kmetije ali pa se odpeljejo na marsikatero drugo lokacijo, kjer bodo okusili kulinarične specialite-te. Tudi večerji sledi zanimivo dogajanje. Trgovanje s suho robo brez davka je ljudem teh krajev dovolil že cesar Friderik leta 1492, o čemer več povesta simpatični dvojčici - upokojenki, ki predstavita vse o izdelovanju klincev, z njima pa lahko obiskovalci tudi zapojejo in se do solz nasmejijo. Ali pa jim svoj program predstavi skupina Suhe češplje, za ples poskrbita »krhlja« na harmoniki in kitari, za zabavo pa lahko doživite tudi tekmovalno izdelovanje klincev.
Program je v prvi vrsti namenjen spoznavanju Trubarja in njegovih krajev v Trubarjevem letu. Širše gledano pa je predvsem razvojno usmerjen, saj spodbuja razvoj podeželja med Turjakom in Kolpo ter usmerja v ustvarjanje novih možnosti za širitev turistične ponudbe na podeželju.
Besedilo: Boris Zore Fotografije: Metka Starič, Ni ko Samsa
Primož Trubar
na znamki
Priložnostna poštna znamka ob 500-
letnici rojstva primoža trubarja
Pošta Slovenije je v sodelovanju z Občino Velike Lašče in Javnim zavodom Trubarjevi kraji v ponedeljek, 29. januarja 2008, na Trubarjevi domačiji na Rašici predstavila izid priložnostne poštne znamke iz serije Znamenite osebnosti - 500-letnica rojstva Primoža Trubarja. Znamko je oblikoval Matjaž Učakar, izšla je v nakladi 80.000 izvodov z nazivno vrednostjo 0,48 EUR.
Ob predstavitvi znamke sta zbrane nagovorila župan Občine Velike Lašče Anton Zakrajšek in direktor poslovne enote Pošte Ljubljana Eugen Zadnik. Program so popestrile učenke glasbene šole Ribnica, Oddelek Velike Lašče, in učenka OS Primoža Trubarja Velike Lašče.
Na Trubarjevi domačiji je bilo v času predstavitve znamke odprto izpostavljeno poštno okence, kjer so obiskovalci znamko lahko kupili (posamično ali z ovitkom prvega dne) in jo z žigom prvega dne tudi odposlali.
Besedilo; Jerica Tomšič Lušin Fotografije; Barbara Pečnik, Lili Beden
Primož Trubar (1508-1586)
izbrani spominki
Turistični spominki za Trubarjevo leto 2008
Na javni natečaj Občine Velike Lašče za izbor turističnih spominkov za Trubarjevo leto 2008, ki naj bi prepoznavno in izvirno predstavljali Primoža Trubarja, smo prejeli 12 predlogov.
Strokovna komisija jih je ocenjevala po petih kriterijih; likovno estetska vrednost, dediščinska vrednost, razpoznavna vrednost, turistična promocijska vrednost ter produkcija in trženje.
Skoraj vsi predlogi spominkov so ustrezali kriterijem in so tako prejeli certifikat Trubarjevo leto 2008.
Spominki se bodo prodajali na uradnih lokacijah v Občini Velike Lašče, vsi pa bodo označeni tudi z logotipom Trubarjevo leto 2008.
Petra Mustar, občinska uprava
Skrinja toplih besed in jedi (avtorska skupina, ki jo zastopa Metka Starič)
Knjiga za mrzle dni (Metka Starič)
Trubarjeva miniaturka (Metka Starič)
Podoba Primoža Trubarja (Bojan Stine)
Spomenik Primoža Trubarja (Božo Zalar)
Mlinsko vodno kolo (M. Alojz Sever) Martin Krpan (Katarina Duščak)
Ročni voziček (M. Alojz Sever)
Kozolci (M. Alojz Sever)
Vrtavka (M. Alojz Sever)
Zvonček (Katarina Duščak)
veseli december
V	vrtcu Sončni žarek
Cel december je potekal v prazničnem vzdušju: skupine so se povezovale, se udeleževale različnih skupnih dejavnosti, vsaka skupina pa se je na svoj način trudila izpeljati čim bolj aktivne in čarobne decembrske dneve.
V	ponedeljek, 3. decembra, smo z otroki izdelovali različne okraske za našo novoletno jelko v skupnem prostoru. Skupina Ribice je izdelala angelčke iz zamaškov. Vsaka skupina je imela svojo tehniko in prispevala nekaj okraskov.
V	torek je naša skupina slikala po oknih naših igralnic (v glavnem so nastajali snežaki), popoldne pa smo se sestali skupaj s starši. Po kratkem prepevanju pesmic smo se razdelili v dve skupini, kjer sta potekali dve tehniki izdelovanja okraskov; ena je nizala pečene kokice na nit, druga pa vlivala vosek v vodo. S pomočjo staršev in njihovih otrok nam je uspelo okrasiti obe igralnici in hodnik. Okraske iz voska smo obesili na našo smrečico v igralnici, nekaj pa so si jih otroci vzeli domov.
Zamudno nizanje kokic na nit, a bili so vztrajni.
V četrtek smo šli pod skupno smrečico pogledat, če nam je pustil Miklavž kakšno dobroto v peharjih in bili smo navdušeni, saj je vse skupine dobro obdaril. Pogovarjali smo se tudi kaj
bi bil/a, če bi se en dan spremenil/a v enega od zimskih mož ... otroci so imeli zanimive ideje:
V	kurzivi:
Nik H.: »Jaz bi bil božiček. Palčki bi naredili darila, jaz bi jih prinesel po vsej deželi. Aja, čarobne sani bi imel.«
Nik J.: »Miklavž. Palčki bi opazovali punčke in fantke, če so kaj pridni. Angelčke bi imel. Delil bi darila - žoge.«
Urška: »Angelček bi bila, da bi letela. Bila bi zraven Miklavža.«
Klara: »Angelček - meni je obleka všeč, pa rada imam otroke. Pridne otroke bi zapisala v zlato knjigo, poredne pa v črno. Pridnim bi nalepila 100 zvezdic v knjigo, porednim pa samo 2. To bi potem pokazala Miklavžu - pa imena bi gor napisala.«
Anja: »Miklavž bi bila in potem bi prišli v Ljubljano gledat mene. Dala bi jim darila, slike bi naredila. Narisala bi otroke in potem bi slike starši vzeli domov.«
Blaž S.: »Miklavžev pomočnik; pomagal bi mu darila zlagat v žakelj, gledal bi otroke (pridne in lumpe), jelenčke bi dal/ zvezal k sankam, pa žaklje bi gor naložil.«
Maša: »Parkelj bi bila ker bi imela ketne. Bila bi strašna. Lumpe bi zvezala.«
Gašper: »Pomočnik Miklavža - razvrščal bi darila otrokom; listek bi pogledal in ga poklical.«
Erik: »Miklavž, ker bi imel zlato palico, čepico belo bi imel in malo zlata gor, zlat križec, belo obleko, palčkom bi govoril kaj naj delajo. Darila bi nosil.«
Nik S.: »Parkelj, nosil bi darila, ketno bi imel; bil bi dober in hudoben, črno obleko bi imel. Palčki bi imeli majhne posteljice.«
V	ponedeljek, 10. decembra, smo Ribice izdelovale male smrečice iz storžev s plastelinom in vato, da smo si okrasili predprostor, v torek pa smo povabili dedke in babice, da si pridejo pogledat izsek življenja in dela svojih vnukov. V skupnem prostoru smo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic pripravile kratek nastop vseh skupin. Otroci so prepevali različne zimske in ljudske pesmi, deklamirali ter zaplesali na različne melodije. Po skupnem nastopu pa smo se razpore-
Ajda in Anja pozdravita babice in dedke.
dili nazaj v svoje igralnice ter povabili dedke in babice, da se nam pridružijo in en dan preživijo z nami. V Ribicah so otroci krasili medenjake, prišel pa jim je prav tudi kakšen babici n nasvet.
Odziv povabljenih je bil kar številčen.
Ribice deklamiramo o Miklavžu ter rajamo ob ljudski pesmi.
V	sredo smo z Ribicami obiskali knjižnico, kjer nas knjižničarka Mihaela vedno preseneti s kakšno novo pravljico, dogodivščino in poučno besedo. Pogostili smo se tudi s sadjem in piškoti.
V	četrtek smo izdelovali otroške voščilnice (tehnika: ščetkanje), v petek pa je vse skupine obiskal čarovnik Janez Marolt. Otroci so bili navdušeni nad njegovimi triki, saj so kasneje še velikokrat pripovedovali o čarovnijah.
Carovniški triki s kartami.
V ponedeljek, 1 7. decembra, smo Ribice obiskale Medvede. Vzgojiteljica Irena je vsaki skupini zastavila uganke, in ker smo jih tako dobro reševali, smo si zaslužili plesno rajanje s
Medvedi in Ribice v družbi čarovnika.
harmoniko. V torek je otroke obiskala Eva Skofič in jim predstavila življenje novoletne smrečice. Bila je zelo zabavna, saj je vključila ples, žongliranje, petje in dovolila celo, da jo otroci okrasijo ter se kepajo z njenim snegom.
In živa novoletna smrečica je okrašena.
V sredo smo Ribice obiskale Račke, si prepevale pesmice, Račke so nam izrekle novoletno voščilo, Suzana pa nam je zaigrala na violino. Ker pa nas je narava obdarila s snegom, smo se preoblekli v zimsko opremo in odšli na naše igrišče.
Sneg, in mraz nam ne moreta do živega.
V četrtek smo vzgojiteljice zaigrale otrokom kratko lutkovno predstavo z naslovom Medek hoče obiskati mesec (G. Lo-bel), obiskali pa so nas tudi učenci iz osnovne šole. Zadnji dan pred prazničnim tednom pa smo imeli skupno rajanje v večnamenskem prostoru. Otroci so zaplesali ob zvokih harmonike, sintesajzerja in bobna.
December je bil tudi letos zelo pester. Naše skupne priprave in dogovarjanja celotnega kolektiva vrtca so se obrestovala, saj smo izpeljali številne dejavnosti z različnih področij.
Obrazi otrok so izražali zadovoljstvo, kar je osnovno vodilo našega dela. Menim, da se je mesec december v vrtcu res končal v pravem pomenu besede - veseli december - in upam, da se je ta čarobnost preselila tudi v domove otrok, da so ga lepo preživeli v krogu svojih najdražjih, saj ravno k temu ta mesec najbolj stremimo.
Besedilo in fotografije: Tadeja Skulj
Cerkno 2008
Zimska šola v naravi
Šestošolci OŠ Primoža Trubarja so preživeli pet nepozabnih smučarskih dni v smučarskem centru Cerkno.
Letošnja zimska šola v naravi za učence 6. razreda je potekala v času od 27. do 31. januarja. Tudi tokrat smo odšli v znan slovenski smučarski center Cerkno. Bivali smo v hotelu Cerkno, ki je 10 kilometrov oddaljen od smučišča.
Prvi dan smo takoj po prihodu izvedli preverjanje znanja smučanja in na podlagi tega učence razdelili v štiri smučarske skupine. Vreme nam je bilo prve tri dni zelo naklonjeno, kar smo tudi izkoristili in dnevno smučali od 9:00 do 16:00, ustavili smo se le ob 11:00 na čaju in prigrizku ter ob 13:00 na kosilu.
Po zaključku smučanja smo se vsak dan z avtobusom odpravili v hotel, si privoščili nekaj počitka, nato pa v hotelskem bazenu sprostili utrujene noge. Po prihodu iz bazena nas je že čakala večerja, po njej pa smo nadaljevali z večernimi aktivnostmi, izmed katerih je potrebno omeniti predvsem ogled cerkljanskih pustnih mask (laufarjev) in ogled kraja Cerkno z vsemi njegovimi značilnostmi.
Zadnji večer smo preživeli v sproščenem in prijetnem vzdušju disco cluba, kjer so učenci zaplesali. Izvedli smo tudi tradicionalno izbiranje najlepših frizur in najboljših plesalcev. Najlepši frizuri sta imela Urban in Brina Gruden, za najbolj očarljiva plesalca pa smo skupaj izbrali Mašo Ahec in Marka Grudna.
Zadnje dva dni se je vreme poslabšalo, vendar ni moglo preprečiti slalomske tekme, ki smo jo izvedli prav zadnji dan. Učenci so pokazali obilo smučarskega znanja, vsi izpeljali
progo brez napak, najboljši trije iz vsake skupine pa so si prislužili tudi zasluženo medaljo. Najhitrejši po skupinah so bili: Urban Gruden, Zan Hren, Primož Jančar in Nejc Kenk.
Ob povratku v Velike Lašče smo se za nekaj minut ustavili še v šoli, kjer smo učencem podelili zaslužena priznanja in potrdila, da so postali smučarji.
Učitelji spremljevalci (ravnatelj Edi Zgonc, Bojan Novak, Andraž in Dren Kolar) ocenjujemo šolo v naravi kot zelo uspešno. Posebna zahvala gre staršem, ki ste omogočili, da so vaši otroci lahko doživeli pet dni v netipičnem šolskem okolju.
Bojan Novak
1	M*
	
ijfrl	
m W- i	1
	
--	t Vk
Približajmo živali
našim otrokom
lovec na obisku v podališanem bivaniu
V prvem razredu podaljšanega bivanja nas je v decembru obiskal lovec jernej Marolt iz Lovske družine Velike Lašče. Predavanje z naslovom Približajmo živali našim otrokom je obogatil s številnimi fotografijami, filmskim posnetkom in praktičnimi prikazi.
S prvošolci podaljšanega bivanja smo se že nekaj časa pogovarjali o živalih pozimi. Postavljalo se nam je veliko vprašanj in nestrpno smo čakali lovca, da nam nanja odgovori. Lovecjernej nam je predstavil delo lovcev v zimskem času. Izvedeli smo veliko o navadnem jelenu, srnjadi, divjih prašičih, lisici, medvedu, zajcu in pticah. Vseskozi pa so učenci postavljali veliko vprašanj in opisovali svoje izkušnje.
Kakšne vtise pa je pustil lovec pri prvošolčkih? Kaj smo se novega naučili?
lan: Zelo dobro je bilo. Všeč mi je bilo vse; lovec, posnetek medvedov, slike.
Kristjan: Všeč mi je bilo, ker je lovec govoril veliko o živalih.
Žan: Pticam pozimi ne smemo dajati kruha. Najboljša so sončnična semena. Lovec odnese pozimi koruzo na krmišče v preluknjan sod; divji prašiči ga kotalijo in koruza pada ven.
David: Bilo je lepo. Medvedi jedo vse. Lovec nam je pokazal, kako kličejo srnjačke. To mi je bilo najbolj všeč.
Tim: Najbolj všeč mi je bilo, ko nam je lovec piskal s piščalkami.
Ula: Lovec nam je pokazal posnetek o dveh medvedih, ki sta jedla.
Mateja: Všeč so mi bili zajčki in srnice.
Neža: Všeč mi je bilo, da so bili majhni Bambiji.
Lea: Všeč mi je bilo, ko je srnjak dvignil gor drugega srnjaka in posnetek o medvedih v gozdu. Srnjaku odpade rogovje v jeseni, jelenu pa spomladi. Medvedi ne jedo samo mesa, ampak vse.
Sven: Najbolj všeč mi je bilo, ko sta se jelena borila z rogovi in ko sta se prašiča butala s čekani.
Tea: Všeč so mi bile srnice, ki so jih hranili.
Sara: Najbolj všeč so mi bili mladički.
Miha: Naučil sem se veliko novega o živalih. Najbolj sem si zapomnil, da srnjad napadajo risi, medvedi in volkovi.
Dominik: Jeleni jedo travo, zelenjavo in koruzo.
Sabina: Najbolj so mi bile všeč slike mladičkov. Pticam pozimi ne smemo dajati kruha.
Navdušenost otrok nad predstavitvijo je bila velika; povpraševanje po ostalih razredih pa tudi, zato smo lovca povabili na novo predavanje še za drugi in tretji razred podaljšanega bivanja.
Z lovcem se dogovarjava, da bomo v pomladanskem času nadgradili predavanje in odšli v gozd. Ogledali bi si krmišče, kalužo, opazovalnico, krmno njivo in praktično spoznali delo lovcev.
Hvala lovcu Jerneju in Lovski družini Velike Lašče.
Renata Gradišar in učenci 1. razreda podaljšanega bivanja
Med dvema ognjema tokrat v Ljubljani
Stanovnik in vodovnik sta nas
premagala
Četrta prireditev ŠKL MDO je bila 19. januara v športni dvorani vojašnice Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. Te prireditve so se udeležili učenci 3. in 4. razreda naše šole.
Najmlajši so tokrat ostali doma, saj nismo v času pred tekmovanjem zaradi stiske s telovadnico in zaradi slabega vremena igre vadili. Starejši učenci pa igro že zelo dobro poznajo. Dokazali so, da postajajo spretnejši, pogumnejši, samozavestnejši, skratka boljši. Manjka jim še malo treninga, pa bodo lahko posegli po vidnejših rezultatih.
Otrokom tudi tokrat ni bilo dolgčas. Ves čas med odmori so se zabavali v delavnicah, raznih igrah in z maskotami Kinder in izi mobila. Za glasbeno popestritev je tudi tokrat poskrbela Romana Kranjčan.
Pedagogi smo se pomerili na VIP-tekmi, ki je bila tokrat najzanimivejša in prav posebna. Na tej tekmi se je pomerila ekipa Kinder proti ekipi Izi mobila. Opremili so nas s simpatičnimi majčkami, da smo se ločili med seboj.
Zupan Ljubljane Zoran Jankovič je vrgel oziroma poklonil začetno žogo naši ekipi, ekipi Kinder. Zal smo kljub poklo-njeni žogi tako pomembnega moža izgubil obe igri. Močno smo se borili, a kdo bi se lahko uspešno boril proti tako pomembnim športnikom, kot sta na primer puščavski lisjak, vztrajnostni motociklist Miran Stanovnik, ter atlet, metalec krogle Miran Vodovnik...
Na koncu je bilo pomembno le to, da smo igrali, se zabavali, vsi znani športniki pa so obudili spomine na šolske dni, koso še sami zelo radi igrali igro Med dvema ognjema.
klndet
Kinder
icsa»
Besedilo: Simona Bavdek
Trubarjeve dobrote
Turistični podmladek
V četrtek, 24. januarja, smo se učenci, člani Turističnega podmladka, odpravili novim izkušnjam in dogodivščinam naproti. Odšli smo na Gospodarsko razstavišče, kjer je potekal sejem Turizem in prosti čas 2008. Na sejmu so se predstavile občine od Turjaka do Kolpe pod sloganom »Iz nature do kulture«. Med seboj so vse povezane kot »leskove dežele«, mednje sodi tudi občina Velike Lašče.
Na sejem Turizem in prosti čas 2008 nas je povabil Javni zavod Trubarjevi kraji v sodelovanju z Občino Velike Lašče. Podmlad-karji smo sodelovali s predstavitvijo našega projekta Turizmu pomaga lastna glava pod okriljem Turistične zveze Slovenije. Letošnja turistična tema ima naslov: »Od zrna do mize«.
Učenci Turističnega podmladka smo v sodelovanju z posamezniki, lokalnimi društvi, zavodi in občino pripravili predloge in izdelali ponudbo za tri turistične izdelke primerne za Trubarjevo leto. Za rdečo nit naše ponudbe smo v duhu 500-letnice praznovanj rojstva Primoža Trubarja izbrali prav našega velike rojaka, začetnika slovenske književnosti. V sodelovanju z Društvom podeželskih žena Velike Lašče in predsednico društva Milko Debeljak je nastal Trubarjev kruhek pečen v krušni peči. V sodelovanju z Društvom za ohranjanje dediščine Gradež bomo predstavljali Trubarjevo malico. Sodelovali smo tudi z Zavodom Parnas in Zofijo Grčar. Ideja Trubarjevega pečata je dobila podobo sladkih piškotkov.
S temi izdelki se bomo predstavili 6. marca na 22. državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki bo potekal v Mer-cator Centru v Ljubljani, predvidoma med 14:00 in 19:00 uro.
Za uresničitev idej smo se dogovorili za izvedbo delavnic in ogled Gradeža.
Že pred novim letom smo obiskali vaško sušilnico sadja na Gradežu. Zakonca Zore in Zabukovec so nam prikazali postopke naravnega sušenja sadja in vodili po razstavi starega kmečkega orodja in pripomočkov za pridelavo prosa, priprave surovega masla in na koncu smo poizkusili tudi pečeno proseno kašo s suhim sadjem. Bilo je odlično.
Takoj po novem letu smo imeli v šoli delavnico, kjer smo z Milko Debeljak, Metko Starič in Zofijo Grčar naredili Trubarjev kruhek in Trubarjev pečat od začetka do konca. Gospa Milka nam je dajala navodila in pomagala pri zamesitvi kruha, gospa Zofija pa pri pripravi testa za pečate. Vse kruhke in pečate so nam spekli v šolski kuhinji. Pri delu smo se tudi zelo zabavali.
Seveda smo razmišljali tudi o embalaži za kruhek in pečate. Pri tem sta nam priskočili na pomoč Metka Starič in Majda Griz ter članice Društva podeželskih žena. Predlog je bil, da za pečate izdelamo embalažo v obliki knjige. Ponovno smo imeli delavnico in škatlica za Trubarjev pečat je dobivala zelo lepo podobo. Za kruhek so podeželske žene pripravi-
le podobo Trubarja odtisnjeno na oblate in da bi se podoba videla smo se odločili naj bo zavit le v prozorno folijo ali celofan.
V sodelovanju z Majdo Griz smo naredili tudi zelo lepe zgibanke, katere prikazujejo predvsem naše delo z sodelujočimi posamezniki, društvi in zavodi.
Naše turistične spretnosti smo najprej preverili na sejmu Turizem in prosti čas 2008. Glavna predstavitev našega dela sledi 6. marca, kamor vas vse lepo vabimo.
Vsi sodelujoči učenci z mentorico smo bili zelo veseli, da so z nami sodelovali: Občina Velike Lašče v povezavi z Javnim zavodom Trubarjevi kraji, Milka Debeljak, Zofija Grčar, Metka Starič, Boris Zore s soprogo in družina Zabukovec ter Barbara Pečnik, predstavnica Javnega zavoda Trubarjevi kraji. Ob tej priložnosti bi se jim radi zahvalili tudi za materiale in sestavine jedi, ki so jih velikodušno sponzorirali sami ter za povabilo na sejem Turizem in prosti čas.
Naj se zahvalim še naši mentorici Renati Lesar Hržič, ki nas je pri vsem delu spodbujala in nam vlivala moči, da nam je uspelo zasnovati in uresničiti simpatične turistične izdelke. Želimo, da bi jih izvajalci okusno pripravljali in obiskovalci ter turisti dobro sprejeli.
Posebna zahvala gre tudi ravnatelju gospodu Ediju Zgoncu, saj nam je tudi on ves čas stal ob strani in nas pri delu vzpodbujal.
Veseli smo sodelovanja z domačimi ljudmi in želimo, da se skupno delo nadaljuje.
Hvala še enkrat: Občini Velike Lašče, Društvu podeželskih žena z Milko Debeljak, Zofiji Grčar, Zavodu Parnas z Metko Starič, Borisu Zoretu in zakoncem Zabukovec, Barbari Pečnik, Majdi Griz in vsem učiteljem, ki so nam pri projektu pomagali.
Besedilo: Matic Mihelič, 8.a
Miro Cerar in Slavko Duščak
pripovedujeta ...
Na OŠ Primoža Trubarja se je
govorilo o fair playu
V sklopu prireditev ob otvoritvi in pričetku uporabe nove športne dvorane smo z učenci na šoli izvedli takoimenova-no Fair play šolo. Gosta prireditve sta bila nekdanji odlični gimnastičar in ambasador »poštene igre« Miro Cerar in košarkar Slavko Duščak.
Pravijo, da je fair play srce športa. Je tisto, kar loči športno tekmo od vojne. Tako kot drugih opravil, se lahko tudi fair playa naučimo. Zavod za fair play in strpnost v športu (Športikus) izvaja projekte za učence, vrhunske športnike in nasploh za vse, ki se ukvarjajo s športom. V torek, 22. januarja, smo tako na šoli gostili Milana Hosto, Mira Cerarja in Slavka Duščaka, ki so učencem od 6. do 9. razreda na zanimiv način predstavili njihove poglede na fair play.
Miro Cerar nam je povedal nekaj zanimivih prigod iz svojih tekmovalnih dni in učence pozval k spoštovanju vsakega soigralca, nasprotnika, sodnika. Slavko Duščak je k temu dodal, da je treba ohraniti osebno dostojanstvo tudi takrat, ko so glave razgrete, ob tem pa še poudaril pomen šolanja, ki naj gre z roko v roki s športnim treniranjem.
Ob posebni priložnosti sta Miro Cerar in Slavko Duščak šoli podarila didaktično tablo Sportikus, ki bo vse obiskovalce nove športne dvorane opozarjala na načela, ki naj bi veljala v športu.
Bojan Novak
zabava in prosti čas
Otroški parlament
V sredo, 16. januarja, smo se predstavniki otroškega parlamenta OS Primoža Trubarja Velike Lašče udeležili območnega srečanje otroških parlamentov. Tema letošnjega, 17. otroškega parlamenta je: »Zabava in prosti čas«.
Območno srečanje je potekalo na osnovni šoli Vrhovci v Ljubljani. Vsaka šola je poročala, kaj so ugotovili ob srečevanju parlamentarcev na šoli. Tudi mi smo se pripravili in poročali. Povedali smo kaj nam sploh pomeni prosti čas, koliko časa imamo namenjenega uresničevanju lastnih želja in zakaj ga izkoristimo oziroma porabimo. Našo šolo smo zastopali trije kandidati:Amadeja Košir, Katarina Gačnik in Matic Mihelič.
Na srečanju parlamentarcev smo se dobro počutili.
Udeležili se bomo še regijskega otroškega parlamenta, ki bo enkrat v februarju.
Matic Mihelič, 8.a
Učiteljici Senti Tehovnik Kolar se učenci iskreno opravičujemo za nedovoljeno snemanje med poukom v šolskem letu 2006/2007 in za vse nevšečnosti, ki smo ji jih s tem povzročili.
V zadnji številki Troble (7/2007) je v članku Umetnina tretješolcev prišlo do neljube napake. Po razstavi v hiši Dušana Zekoviča - Hazeta je tretješolce popeljala Helena Grebene Gruden in ne Helena Gorjup, kot je bilo napisano.
Avtorica članka Branka Levstik
Šolarji na pustovanju
Karneval na Igu
Pustni čas sodi med običaje, šege in navade, ki so sestavni del družbene kulture. Pust je za otroke vesel in razigran čas v letu, a žal pustne šeme dandanes v vasi izginjajo. Staro izročilo pravi, da obisk pustnih šem prinaša srečo in dobro letino, zato jih je potrebno obdarovati.
Najpogostejše darilo je denar, ponekod pa dajejo tudi krofe, saj v Sloveniji ne mine pust brez njih. Pustne šeme nastopajo navadno v skupini, nič ne govorijo in skrbijo za ropot, plešejo in poskakujejo. Izročilo skuša ohranjati tudi šola. Šola organizira pustna rajanja in sprevod po Velikih Laščah.. Že kar nekaj let pa omogočamo učencem, da se udeležujejo karnevala na Igu pri Ljubljani. Letošnje leto so se učenci 1 .a, 1 .b, 2.a in 2.b in njihove učiteljice udeležili tega karnevala, kjer je tradicionalna pustna maska mostiščar. Predstavljali smo ptičke in strašila.
Idejo smo črpali iz uganke O. Zupančiča:
Sredi njive noč in dan, mož stoji ves razcapan, ne premika se, ne gleda, vrabec mu na glavo seda.
Po karnevalu so se učenci posladkali s krofi, čajem in sokom. Zapeli in malo poplesali (zaradi prevelike gneče) pa smo ob zvokih ansambla Atomik Harmonik.
Drugošolci se zahvaljujemo staršema Petri in Silvu Leščanec za pomoč pri izdelavi kostumov, mamici Duši Rupar pa za pomoč pri maski ranju.
Učiteljice 1 .a,.1 .b, 2.a, 2.b razreda
Obisk pri Mariji Skubic
Obiskali smo najstarejšo članico Društva upokojencev velike Lašče
Tudi tokrat smo se člani odbora društva upokojencev 26. decembra odpravili na obisk k naši najstarejši članici Mariji Skubic.
25. decembra je skupaj s svojo dvojčico Ivano Kraljic praznovala 96. obletnico svojega rojstva. Kaj lahko rečemo? Častitljiva starost. Marija, smo ugotovili, je iskriva in vedoželjna gospa, ki živi na domu svoje nečakinje Marije Ivane.
Obkrožena je s toplino in skrbjo za njeno počutje. Našega obiska je bila zelo vesela in ob polni mizi dobrot se je začel zanimiv klepet. Prisluhnili smo njeni življenjski zgodbi. Tako kot večina naših jubilantov se tudi ona živo spominja svojih otroških let. Posebej nas je presenetilo njeno pripovedovanje o druženju z otroki Turjaškega grofa. Marija pri branju ne
potrebuje očal ker še vedno vidi celo droben tisk. Veseli se obiskov in zanimivih pogovorov.
Nečakinja Marija je res izredno skrbna oseba in ob tej priliki seji zahvaljujemo za gostoljubnost in skrb za našo najstarejšo članico društva.
Besedilo: Marija Grebene Jelaska Fotografija: Franc Ivane
Turizem in prosti čas
Društvo za ohranjanje dediščine se
je predstavilo na sejmu v ljubljani
Letos je društvo pripravilo predstavitev nekoliko drugače.
Na razstavnem prostoru v kleti hale B, na sejemskem prostoru, ki ga je financirala Turistična zveza Slovenije, smo bili
prisotni tri dni.
Pripravili smo štiri, vsebinsko različne, velike sejemske panoje:
-	glasbena dediščina, simbolično predstavljena z velikimi fotografijami škocjanske godbe pred 100 leti, hiše skladatelja Marija Kogoja pred 50 leti in našo sedanjo ljudsko skupino Suhe češplje,
-	vaška dediščina - z velikimi fotografijami Zabukovčevega kozolca z zbirko starega orodja in opreme, črne kuhinje v Zevnikarjevi hiši in obnovljene stare gostilniške kleti v Cimpermanovi hiši,
-	dediščina sušenja sadja - s fotografijami obnovljene stare sušilnice sadja na Gradežu zunaj in znotraj,
-	ostala dediščina - z risbami eksponatov s stalne razstave o zgodovini Gradeža.
Napolnili smo dvojni pult, na katerem smo predstavili:
-	Sprehod po Trubarjevi rojstni fari po 500 letih z letaki v slovenskem in angleškem jeziku ter s pogrinjkom »Trubarjeve malice«,
-	Praznik suhega sadja na Gradežu kot našo osrednjo prireditev in naše druge programe z zgibankami o sušilnici sadja in prazniku v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku,
-	ekološko pridelano in predelano sadje v obliki pakiranj
suhega sadja, suhega sadja v medu, suhega sadja v žganju, marmelade in napitke iz ekološko pridelanega sadja ipd., - znamenitosti v občini Velike Lašče z zgibanko naše občine.
Prikazali smo nekatera stara opravila, ki so zelo zanimala številne obiskovalce: ročno izdelovanje zobotrebcev in pletenje košar. Za pokušino smo pripravili suho sadje, krhljak, štrukeljce in domač sir.
Prvi dan sejma smo uredili, da je na odru Turistične zveze Slovenije nastopil Primož Trubar (Štefan Zrnec iz KUD Skocjan), zadnji dan sejma pa so imele med 14. in 15. uro ta oder na razpolago Suhe češplje in naša »krhlja«.
Sejem je v primerjavi s preteklimi leti obiskalo bistveno več obiskovalcev. »Turizem je bil predstavljen kot gibalo razvoja in način življenja, kot druženje ljudi vseh generacij,« je v zahvali za sodelovanje zapisala Turistična zveza Slovenije.
Besedilo: Boris Zore Fotografije: Boris Zore, Andrej Jakob
Z razstavo
Vsem Slovencem
v parlamentu
Začetek razstave v parlamentu
Na povabilo poslanke Alenke Jeraj smo potovanje razstave Vsem Slovencem v Trubarjevem letu 2008 začeli 22. januarja v slovenskem Parlamentu.
Slavnostni govornik ob odprtju razstave je bil predsednik Državnega zbora dr. France Cukjati. V svojem nagovoru je povedal, da je prepričan, da je bil to poseben dan, saj se odpira razstava, ki je pomembna za vso Slovenijo, ne le za Državni zbor, v katerem začenja svojo dolgo pot, ki se bo nadaljevala tudi v tujino. Izpostavil je pomen Primoža Trubarja, ki se ga spominjamo kot teologa, filozofa in misleca, ki je ubral revolucionarno pot, svobodno pot razmišljanja. Spominjamo pa se ga tudi po tem, kako je uporabil in oblikoval slovenski jezik, je dodal predsednik Državnega zbora, ki je prepričan, da bodo naši potomci, čez petsto let, praznovali tisočo obletnico rojstva Primoža Trubarja podobno kot danes, s slovensko pesmijo in besedo, saj to je namreč »srčika našega naroda, naše zavesti«.
O razstavi je spregovorila soavtorica razstave, zgodovinarka Barbara Pečnik. Predstavila je zasnovo razstave in njene avtorje. Prav tisti dan pa smo dobili še po tiskarski barvi dišeči in težko pričakovani katalog, ki ga je tako kot razstavne panoje mojstrsko oblikovala Spela Andolšek. Katalog je tako kot razstava preveden v štiri jezike, za hrvaški prevod pa smo pridobili še eno domačo moč, poleg Andreja Lovšina se je s hrvaškimi prevodi projektu priključila tudi Katja Zalar. Pri izdaji kataloga so nas finančno podprli Papirnica Vevče, podjetje Inginvest in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar.
O Trubarju je vsem prisotnim v preddverju velike dvorane Državnega zbora spregovoril Andrej Perhaj. Poudaril je pomen Trubarja za Slovence, spregovoril o razvoju slovenske narodne zavesti ter med drugim zanimivo opredelil vlogo protireformacje in škofa Hrena. »Trubar je svoje naredil, zdaj je vrsta na nas,« je zaključil svoje sicer kratko, a močno sporočilno predavanje in požel močan aplavz vseh prisotnih, tako poslancev, zaposlenih, gostov kot tudi novinarjev, ki se po prireditvi kar niso mogli odtrgali od njega in iskali odgovore tudi na provokativnejša vprašanja.
Metka Starič je opisala potovanje razstave v Trubarjevem letu. Razstava se z Državnega zbora odpravlja na Trubarjevo domačijo, od tam v Novo Gorico in nato Sarajevo. Aprila bo na Dunaju, nato v Bad Urachu pa Rothenburgu nad Ta-ubero. Vmes se vrača v Pulo, nato pa v Derendingen, kjer bo v času velikih praznovanj v Tiibingenu, pot po Nemčiji pa zaključuje še z gostovanjem v Kemptnu. Trubarjev rojstni dan bo pričakala z odprtjem v Tehničnem muzeju v Bistri. V septembru odhaja v Trst, nato v Gorico in Čedad, nakar se vrača v Slovenijo in proti koncu leta gostuje še v Krškem. Za celoletno gostovanje razstave Vsem Slovencem so se odločili v Muzeju Laško in Murski Soboti v okviru Evangeličanske cerkvene Občine Murska Sobota.
Program so popestrili učenci Mladinskega pevskega zbora OŠ Pri mož Tru bar iz Vel i ki h Lašč pod vodstvom Majde Kokoši nek. S Trubarjevo enoglasno pesmijo in večglasno Angelsko pe-
smijo so prinesli v parlament svežino, mladost in dr. Cukjati je mlade pevce in pevke še posebej pohvalil, po nastopu nagovoril in se ob koncu z njimi večkrat fotografiral za spomin.
V spomin na ta dogodek smo dr. Cukjatiju podarili kipec Trubarja, ki ga je izročil kar avtor Aleksander Arhar, ki je tudi soavtor razstave. To so si v dobrem tednu lahko ogledali poslanci pa tudi vsi gostje, saj je s prevodi v druge jezike razumljiva tudi za tujce. Poleg vsebin na panojih, so se z zanimanjem ustavljali tudi ob vitrinah z lutkami iz Iičkanja Marije Zlobko in Jožeta Stariča.
Gostovanje razstave Vsem Slovencem v parlamentu, vsem sodelujočim, ki nas ni malo, pomeni veliko potrditev, hkrati pa dostojen in odmeven začetek potovanja v letu 2008. Brez pomoči skoraj celotne Staričeve družine (Niko Samsa je tokrat s pljučnico ostal doma) bi bilo skoraj nemogoče prenesti in postaviti celotno razstavo v pičli uri, ki smo jo imeli na voljo, uspešno smo prestali tudi vse protokolarne zahteve in zapovedi, kvaliteten program in sama razstava sta požela številne čestitke. Zdaj nas čaka gostovanje na Trubarjevi domačiji, kjer razstavo odpiramo 7. februarja, na ogled pa bo do 21. februarja. In ker je del naše avtorske ekipe sedaj sestavni del Javnega zavoda Trubarjevi kraji, smo se odločili, da se na nekatera gostovanja odpravimo v soorganizaciji. Želimo, da razstava na Trubarjevi domačiji najde svoje mesto kot celoletna razstava, za kar sedaj intenzivno iščemo sponzorje. Naj se za konec le še pridružim mnenju poslanke Alenke Jeraj, ki pravi: »Prepričana sem, da morate letos res stopiti vsi skupaj in narediti nekaj nepozabnih stvari za Velike Lašče. Noben jih sam ne more, samo skupaj.«
Besedilo: Metka Starič. Zavod Par nas Fotografije: Jože Starič

Naši prevajalci prvič skupaj: Vida Srdoč (ki jo je pri pripravi kataloga nadomestila Katja Zalar), Alenka Jeršin, Andrej Lovšin in Gregor Pobežin.
Vsrm šlobc»rcin "iJotbiM"
»Zakaj smo razstavo postavili v Parlament? Na Rašici lahko delamo še tako dobre stvari, a če pridemo v Državni zbor, pridete tudi mediji,« je povedal Adl.
Mladinski pevski zbor OS Primož Trubar je čudovito dopolnil program ob odprtju razstave.
Dr.Cukjati z darilom, kipcem Trubarja, ki je delo kiparja Aleksandra Arharja.
Še spominska fotografija.

luč miru iz betlehema
Skavti prinesli plamen na naše domove
Plamen, simbol miru, ki gori v Jezusovem rojstnem kraju, smo prinesli na naše domove.
V tednu pred božičem, smo skavti ponesli Luč miru iz Betlehema na osnovno šolo v Velikih Laščah in podružnično šolo Turjak. Obiskali smo tudi občinski urad v Velikih Laščah, kjer nas je sprejel župan Anton Zakrajšek. V nedeljo dopoldne smo jo prinesli v vse naše župnijske cerkve, popoldan pa še po vaseh v župnij Skocjan in Turjak.
Naj plamen, ki smo ga delili, preide v naša srca, saj bo le tako imela Luč miru iz Betlehema svoj pomen.
Skavtska skupina Škocjan - Turjak 1 Fotogradje: Marko Savli - Dobrodušni lev
Premagali Bandarlog
in rešili mavglija
zlmovanje volčičev in volkuljic: repnje, 25.-27. 1. 2008
V petek seje 9 volčičev in volkulj ¡c (VV) ter 2 voditelja naše skavtske skupine odpravilo na dolgo pričakovano zimova-rije.
Po prihodu so se VV najprej odpravili na lov za Akelinimi sledmi. Na poti so morali opraviti nekaj nalog in že so bili pri začasnem bivališču. Ko so se namestili in okrepčali, so izvedeli, da so Bandarlog - opice ugrabila Mavglija. Odločili so se, da bodo izvedeli, kam so ga odpeljale, in da ga bodo rešili. Takoj so se odpravili v džunglo. Biti so morali zelo previdni, saj je bila zunaj že trdna noč. Na poti so ugotovili, da so jim opice ukradle tudi knjige in slike džungelskih prebivalcev. Volčiči so Bandarlog s skupnimi močmi premagali in zaplenjeno dobili nazaj. Pridobili pa so si tudi nekaj podatkov, kam naj bi skrile Mavglija.
Pravilo džungle je: »S kaznijo se vse pozabi!«. Opice so bile kaznovane s porazom. VV jim njihove nagajivosti niso zamerili, zato so jih povabili k Akeli na čaj, sami pa so se odpravili v posteljo, saj je bila ura že zelo pozna. (Bandarlog so v igri upodobili naši skavti - popotniki in popotnice - PP.)
Naslednje jutro so se prebudili v čudovit, jasen dan. Po razgibavanju svojih tačk so srečali kačo Kajo, ki je prišla na obisk. Poprosili so jo, naj jim s panterjem Bagiro pomaga poiskati Mavglija. Skupaj smo se odpravili na lov, a tudi tokrat ni šlo brez urjenja njihovih spretnosti. Po dolgem prebijanju skozi džunglo so Mavglija vendarle uspešno rešili iz krempljev Bandarloga, a ga niso videli, saj je prestrašen takoj stekel domov.
Po večerji smo praznovali rojstni dan enega izmed naših volčičev, sezAkelo, Bagiro in Kajo dogovorili za plene (pleni so naloge, ki jih morajo VV uspešno opraviti za napredova-
nje), si pogledali risanko z Mavglijem v glavni vlogi in že je bila nedelja.
VV so izjavili, da smo imeli »izvidniško« budnico, saj so morali vstati že ob pol sedmih in se v 10 minutah urediti za mašo. Po maši smo se še malo igrali, pospravili bivališče in se odpravili proti svojem domu.
Otrokom in tudi nama z voditeljem je bilo to eno najlepših zimovanj v zgodovini našega skavtstva, a kot vselej prekratko.
Melita Štrukelj, Akela voditeljica VV
Obisk PP na zimovanju W
V petek proti večeru smo popotniki in popotnica (PP) odšli k volčičem v Repnje pri Vodicah, kjer so bili na zimovanju. Ko smo prispeli tja, smo najprej vprašali, kam lahko gremo, saj smo se prišli igrat igrico Kje je Mavgli?. Sli smo do cerkvice na hribčku, tam smo zakurili ogenj in čakali na volčiče. Ko so prišli, smo jih trije popotniki obmetavali s kepami iz časopisnega papirja. Nato smo se začeli igrati igrico. Oni so se razdelili v dve skupini, vsaka skupina pa je imela svojo bazo, kjer so imeli pospravljene svoje stvari, vsak od volčičev pa je imel okrog pasu zavezano še eno banano in en listek na katerem je pisalo Akela in še dva balona. Popotniki smo morali volčiče loviti in vsakič, ko smo ga ujeli, je moral dati eno stvar, če pa je zaklical »Akela,« pa smo mu mi morali dati listek, če pa ni hotel dati ničesar, smo ga odnesli v zapor in če je rekel »Dvoboj,« smo se igrali dvoboj kamen, škarje, papir. Če smo zmagali mi, je ostal v zaporu, če pa je zmagal volčič, je lahko odšel ven. Po končani igri smo vse pospravili in odšli k volčičem na čaj in piškote.
Klemen Jakob, Družabni rakun
vtisi w o zimovanju
Na zimovanju sem se imela super, super, super! Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se napadali z Bandarlogovci.
Petra F ran ko
Na zimovanju je bilo lepo. Všeč mi je bilo loviti Ban-derlogovce. Ni mi bil všeč konec zimovanja. Bilo je prekratko.
Neža Jakob
Zelo je bilo lepo, ker smo veliko hodili.
Spela Jakob
Zimovanje mi je bilo zelo všeč. Veselilo me je igranje s prijatelji (volčiči) in napadanje Bandarlogovcev. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo hodili po gozdu in iskali Mavglija. Pomivanje posode me ni tako veselilo, vendar sem bil vseeno zadovoljen.
Rok Selan
Na zimovanju smo se imeli super. Veliko smo se igrali, opravljali različne in zanimive naloge, iskali Mavglija, lovili plene ... Najbolj všeč mi je bilo ravno iskanje Mavglija, ko so nas starejši skavti »napadali«. Tudi hrana je bila zelo dobra, še posebej mlečni zdrob z banano. Vsi voditelji so bili super in tega zimovanja se bom z veseljem spominjal.
Boštjan Pod logar
TUDI TI SI LAHKO DEL NAS
Smo skavtska skupina Škocjan- Turjak 1, ki se ukvarja z otroki in mladimi.
Če si ustvarjalen, samoiniciativen, željan timskega dela in usmerjen v nove izzive, te vabimo, da postaneš del skupnosti voditeljev. Veseli bomo tvoje ponudbe na
elektronski naslov melita.strukelj@skavt.net do 2. marca 2008, ali
na predstaviti skavtstva in lika voditelja, ki bo v Velikih Laščah, 24. februarja 2008 po sv. maši v župniŠču in
na Turjaku, 29. februarja 2008 ob 20. uri v dvorani nad trgovino.
Stegovodja Melita Štrukelj
Tepežkanje ali
nedolžni otročiči
Skavti so prikazali star običaj
Skavti, Škocjan - Turjak 1, smo ob podpori Društva za ohranjanje dediščine Gradež starejšim obujali spomine, mladim pa prikazali ta star običaj.
V dopoldanskem času smo se skavti odpravili po vaseh in na naše presenečenje, so nas ljudje večinoma pričakali po starih običajih. Tako smo spoznali nekaj novih pesmic, ki so jih otroci nekoč poznali pri tem običaju. Pri Koroščevih so nam pokazali, kako se splete korobače, ki smo jih potem pridno uporabljali. Izvedeli smo tudi, kaj je Miklavževa šiba. Se najbolj pa smo se razveselili zelo okusnega kruha v obliki ptičkov. Obiskali smo veliko vasi, a nam je žal zmanjkalo časa. Veseli pa smo, ker nam je uspelo stvar premakniti, da se vse več ljudi zaveda pomena ohranjevanja starih običajev in vse kar je z njimi povezano.
Se nekaj zanimivosti:
Miklavževka (ali Miklavževa šiba) je bila vejica grma, lahko na koncu ukrivljena kot škofovska palica, ovita s pisanim papirnatim trakom, z narezanimi resicami. Korobač: je bila kita, spletena iz vrbovega šibja, Miklavževko je sv. Miklavž podaril pridnim otrokom, korobač pa porednim. Po sv. Miklavžu so starši miklavževko zataknili v kot (kot v »hiši«, dnevni sobi in jedilnici s kmečko pečjo v enem kotu in »bohkom«, jaslicami in ogledalom v drugem kotu). Če so bili otroci poredni, so jih z miklavževko po riti. Korabače pa so lahko potem otroci uporabili za tepežkanje.
David Savli - Zavzeti sokol
10 let koledovanja v župniji rob
Trikraljevska akcija 2007/08
Robarski koledniki smo letos že deseto leto zapored obiskovali in blagoslavljali domove po vaseh župnije Rob. To nam je uspelo v treh dneh z devetnajstimi koledniki v petih skupinah . Brezplačen prevoz s kombijem in voznikom nam že nekaj let omogoča občina Velike Lašče. Našega koledniškega šoferja Jožeta smo že kar posvojili, saj nas vedno varno pripelje do vsake hiše in na koncu do doma.
Letošnja trikraljevska nabirka je namenjena za gradnjo šol in vrtcev v Zambiji, Burundiju, Kongu in na Madagaskarju. V zlato skrinjico ste darovali 1555,48 EUR. Hvala vsem in naj trikraljevsko znamenje 20 G + M + B 08 blagoslavlja vas in vaše domove, da boste to leto preživeli v miru in ljubezni.
Mir in dobro vam želimo robarski koledniki.
Spominsko obeležje
talcem
Na pokopališču velike Lašče
V	letu 2007je v programu dela društva Zarja spominov Velike Lašče kot pomembna naloga pomenilo obnoviti dostop do spominske plošče 18 talcem na zunanjem robu pokopališča, polepšati izgled tega obeležja in označiti smer in s tem opozoriti na omenjeno obeležje. Po opravljenem delu, tudi s pomočjo občine Velike Lašče, je bila žalna komemoracija ob dnevu mrtvih. Govornik Ivan Gačnik je lepo opisal zgodovino in dogodke pred 65 leti, leta 1942, ko je bilo ob robu pokopališča ustreljenih 18 talcev. Govor je pomemben prikaz dogodkov iz teh časov, zato ga objavljamo v celoti:
Ko sonce izgubi moč in nad hišami zaveje hladen veter kar nekako začutimo, da se bliža 1. november ali vsi sveti, dan, ki je posvečen spominu na naše mrtve sorodnike in prijatelje. Zaman utrujamo korak, če bežimo pred smrtjo. Vse, kar se rodi, smrti zori. Vedno znova se rodi le pomlad in mamina ljubezen. Smrt nas iz življenja iztrga na različne načine - tragične in naravne. Tudi naravna smrt se nam zdi krivična, saj pride vedno prehitro. Smrt, ki je pred 65 leti, leta 1942, od junija do oktobra kosila pred zidom tam na koncu pokopališča je bila še posebej krivična. Prišla je iz rok fašističnih Italijanov, ki so hoteli podjarmiti naš narod, ga potujčiti in mu vzeti zemljo. Tem ljudem, prva dva talca sta bila Tomšičeva iz Stop, nato je sledilo še 16 drugih, so vzeli življenja samo zato, ker so hoteli živeti svobodno na svoji zemlji.
Današnja žalna svečanost je posvečena spominu nanje.
Italijanom ni bilo dovolj da so po prvi svetovni vojni v zahvalo za izdajo svojih zaveznikov dobili velik kos slovenske zemlje, pa tudi sosednje hrvaške. Na pridobljenem ozemlju so potem Slovencem vsiljevali svoj jezik in kulturo. Tudi pri maši se ni smelo peti po slovensko. Mnoge Primorce so prisilili, da so prodali svoje domove italijanskim priseljencem, za katere je država ustanovila poseben sklad, iz katerega so dobivali posojila za nakup slovenskih domačij.
Hoteli so še več, zato so skupaj s svojimi zavezniki Nemci leta 1 941 prišli v Jugoslavijo, katere armada je kmalu kapitulirala.
V	Sloveniji in v Jugoslaviji se je začel organiziran odpor proti zavojevalcem, vendar se je kmalu pokazala pregovorna neenotnost Slovanov, ki sojo s pridom izkoriščali že Bizantinci, in sprva enotni organizatorji so se razšli. Zmagala je ideologija in tujci so znova izkoristili našo neenotnost, zato imamo po Sloveniji toliko spominskih obeležij za partizane in domobrance. Da pa je možno kljub različnim prepričanjem biti človek, so dokazali Velikolaščani. Italijani, ki so iskali sodelavce in člane OF, so jih precej odpeljali v zapore v Ljubljani. Med njimi so bili člani OF in tudi taki, ki se z idejo OF niso strinjali, vendar niso nikogar izdali. Bili so sosedje in Slovenci. Italijani so s terorjem nad nemočnimi prebivalci pokazali svojo kulturo in to ni bila kultura večnega Rima, za katero so nekateri tedanji slovenski politiki trdili, da sojo prinesli k nam, ko so zasedli Slovenijo. »Kulturo« večnega Rima so Italijani pred prihodom k nam razširjali po Evropi, ko so se slikali z odrezanimi glavami pobitih Etiopcev in slike pošiljali domov kot dokaz o svojih junaštvih. V načrtih Nemcev in Italijanov tudi ni bilo nobene samostojne države Slovenije, zato imajo ljudje, ki so se jim uprli, zasluge tudi za našo sa-
mostojnost. Nacizmu in fašizmu ni uspelo podjarmiti Evrope, vendar so bile za zmago nad njima potrebne ogromne žrtve, samo v Sovjetski zvezi 21 milijonov mrtvih. Pri nas tudi zelo veliko. Tudi naši partizani so dali prispevek k zmagi, saj so morali Nemci držati v Jugoslaviji precej svojih vojakov, ki bi jih sicer lahko poslali na druge fronte.
Tisti, ki pravijo, da NOB ni bil potreben, da je bil zgrešen, nimajo prav. Ob že tolikokrat izrečenem, da brez NOB ne bi dobili nazaj Primorske, je zelo verjetno, da bi sovjetska armada potem, ko bi nas osvobodila, pri nas tudi ostala, tako kot drugod v vzhodni Evropi. Tudi zaradi tega moramo biti hvaležni tistim, ki so ob pokopališkem zidu dali svoja življenja, in vsem drugim, ki so življenja izgubili na bojiščih. Da spomin nanje, še dolgo po tem, ko ne bo nobenih njihovih sorodnikov več, ne bo zamrl, je zagotovilo društvo Zarja spominov s svojim številnim članstvom, med katerimi je mnogo mladih, rojenih v času po vojni. Ko se bomo vedno znova spominjali žrtev vojne, naj bodo lučke, ki jih bomo prižigali na njihovih grobovih, lučke naše ljubezni do njih in nas med seboj.
Ljubezen rodi ljubezen.
Naj žalne slovesnosti, ki se bodo vršile te dni po Sloveniji, ne bodo prilike za netenje sovraštva med nami. Vsi, ki vas zaradi dogodkov med vojno in po vojni preveva sovraštvo in želja po maščevanju, tega ne prenašajte na mladi rod, če želite dobro slovenskemu narodu. Mladi morajo živeti v miru in slogi, da bo ta naš mali slovenski narod preživel in ohranil svojo identiteto v časih, ko za odvisnost in potujčenje niso več potrebne vojne.
Prižgimo lučke sprave v naših srcih, odpustimo drug drugemu. Z dokazovanjem kdo je manj kriv in kdo bolj, bomo spravo dosegli šele, ko bodo tudi na naših grobovih zagorele lučke.
Po končanem govoru in ostalih točkah programa, ki ga je izpeljala mladina iz osnovne šole Velike Lašče, je bil pred obeležje talcev položen žalni ven če k, ki so ga položili Tamara Gačnik, Alojz Venturini in Anton Zevnik.
Verjamemo, da smo z obnovo in s polepšanjem pristopa do spominskega obeležja talcem ob pokopališču Velike Lašče uredili lepši spomin na te žalostne dogodke pred 65 leti.
Zarja spominov Velike Lašče
Srečo Knafelc vabi na učno uro zgodovine ...
Stane Kirn,
(ineterniranec na rabu in še mnogo njegovih neverjetnih preizkušenj ...)
ki bo v petek, 22. februarja ob 18. uri v predavalnici bivše šole v Krvavi Peči.
Mnoga življenjska naključja so mu bila naklonjena da je preživel največje preizkušnje, ki te lahko doletijo v življenju. In zdaj, v zreli starosti je ena redkih prič dogodkov izpred 65 in več let. Prisluhnimo mu in naučimo se nekaj iz njegove izkušnje ...
Mladi na Dunaj
izlet na praznični dunaj
z Mladinskim društvom VRT
V Mladinskem društvu VRT, smo že dalj časa razmišljali, da bi organizirali kakšen zanimiv izlet za mlade iz naše občine. Tako smo se v četrtek, 27. decembra, odpravili na enodnevni obisk prazničnega Dunaja. Nekaj minut čez peto zjutraj smo napolnili prav vse sedeže na avtobusu, ki nas je pobral pred Gasilnim domom v Velikih Laščah, in se tako odpravili na pot. V Ljubljani smo pobrali našo vodičko Lizo, nato pa nas je pot vodila čez mejni prehod Šentilj in naprej po avtocesti mimo Gradca do avstrijske prestolnice.
Po skoraj šestih urah, ki smo si jih popestrili s petjem in igranjem na kitaro, smo prispeli na Dunaj. Najprej smo si ogledali nekdanjo letno cesarsko rezidenco, dvorec Schoenbrunn. Sprehodili smo se skozi park in občudovali mogočne zgradbe in čudovite vrtove, ki si jih je vredno ogledati predvsem spomladi in poleti. Manjša skupinica se je odločila za ogled živalskega vrta, ki slovi kot eden najstarejših v Evropi in leži v neposredni bližini dvorca. Ostali smo z avtobusom odšli v center mesta, kjer smo se popeljali po znamenitem Ringu. Ogledali smo si Trg Marije Terezije, sodno palačo, parlament, poštno hranilnico, mestno hišo, dunajsko univerzo in opero. Prijazna šoferja sta nas nato pustila v centru mesta in sledil je sprehod skozi središče ter ogled nekaterih znamenitosti. Vodička Liza nam je zaupala veliko zgodovinskih podatkov in nas skozi mestna vrata popeljala v Hofburg. Ogledali smo si še šolo za lipicance, grobnico Habsburžanov in zakladnico. Sprehodili smo se po Koroški ulici, si ogledali Mozartov in Goethejev spomenik ter prišli do veličastne katedrale Svetega Štefana. V notranjosti smo si ogledali tudi jaslice. Sledilo je nekaj prostih uric, ki jih je vsak izkoristil po svoje. Nekateri so si ogledali muzeja naravne in umetnostne zgodovine, drugi so v kavarnah pokusili znamenito dunajsko kavo, spet tretji so se sprehodili po praznično okrašenih ulicah, nakupovali spominke in občudovali ulične umetnike.
Ob sedmih zvečer smo se vsi skupaj zbrali ob spomeniku Marije Terezije in se polni novih vtisov vkrcali na avtobus. Sledil je še ogled nenavadne hiše sodobnega arhitekta Hun-dertvvasserja, ki je s svojimi zgradbami dal poseben pečat temu cesarskemu mestu. Pred nami je bila samo še vožnja
proti domu in prav zanimivo je bilo poslušati različne zgodbe in pripetljaje, ki so se nam zgodili. Prav vsak je namreč Dunaj doživel po svoje, za vse nas pa je bil izlet nepozaben. Vrnili smo se v zgodnjih jutranjih urah, prijetno utrujeni in v prepričanju, da je to sicer bil prvi izlet Mladinskega društva VRT, a nikakor ne zadnji.
Besedilo: Katja Lenič, MD VRT
gfrfi UMI
Lola ali
če mi daš za pivo, ti preberem pesem
Predstavitev knige lepote sveta
Stavek, ki bi lahko bil tudi verz, pa vendar to ni. Je pa napovedal še zadnjo, neobjavljeno pesem, ki jojeAdl potegnil kar iz žepa in prebral zbranim v lokalu Mina na sobotni večer, 26. januarja.
Večer je bil namenjen predstavitvi skupnega projekta dveh avtorjev, novi knjigi Lepota sveta, v kateri se prepletata poezija Andreja Perhaja - Adla in slike ter skulpture Dušana Zekoviča - Hazeta. Pravzaprav je pošteno omeniti še tretjega -Janeza Kuzmana, ki je poskrbel za likovno podobo knjige, a se predstavitve ni mogel udeležiti.
Ideja je bila zanimiva že od vsega začetka, rodila pa se je ob gostovanju v Švici: da Adl napiše pesmi, Dušan pa glede na to, katera ga najbolj pritegne, ustvarja v sliki ali kipu. Pa se je pokazalo, da se je Dušana dotaknila kar večina Adlove poezije in je potem še nekaj časa trajalo, da je uspel vse skupaj preliti v stvarnost - kar kljub Dušanovemu bogastvu idej že fizično ni bilo enostavno.
Publika, v začetku še malce zadržana in previdna, se je skozi večer čedalje bolj prebujala. »Tukaj sem, da vam preberem kakšno pesem in da vam bom ves večer težil,« je suvereno začel in večer vodil Adl, Dušan pa se je poleg razstavljenih figur na mizah in menjajočih podob slik ter nežno-erotičnih črnobelih fotografij na steni lokala še sam prelevil v sceno, njegove stvaritve govorijo same. Adlovo interpretacijo poezije je z zanimivim izborom glasbe podkrepil Simon Gale in čutilo se je, da predstavitev sodi točno v ta prostor, v Mino, kjer je nastala ali se vsaj brusila marsikatera od Adlovih pesmi, in med Laščane. Adlovo poezijo razumeš, saj pripoveduje zgodbe. Odkriva svet žensk, potovanj, trenutkov, razgali se v svojem sporočilu in ga ne zavija v simbole. Brez pred-
sodkov nas Adl spusti v svoje najbolj intimne trenutke, spregovori o trenutkih, ko preprosto si, ter uživaš tukaj in zdaj. In taka je bila tudi ta predstavitev, večer poezije in skulptur, v katerega sem se ujela še sama, in prepričana sem, da se je in
Knjiga Lepota sveta odkriva pogled v dve duši in prikaže zanimiv preplet umetnosti, ki se rojeva v naši sredini. Če že iščemo zasluge, da je knjiga lahko ugledala beli dan, je seveda pri tem levji delež prispeval Dušan, njeno predstavitev je omogočil Mitja Pintarič, knjigo pa je izdal Par-nas, zavod za kulturo in turizem, v katerem jo lahko tudi naročite. (041 833 456).
Metka Starič Foto: Mojca K.
Zavod za razvijanje ustvarjalnosti vabi v torek 18. marca ob 19.00 uri na literarni večer
»Prepletanje poezij«
s predstavitvijo Antologije slovenskih pesnic
(založba Tuma)
Z gostjami:
Marijo Gorše
Tanjano Pregl Kobe
in Vladimira Rejc
Goste bo predstavila pesnica Ana Porenta.
Javni zavod Trubarjevi kraji in Zavod za razvijanje ustvarjalnosti
vabita na otvoritev razstave
fotografa Olivierja Grandovca,
člana Fotografske zveze Francije z naslovom »Ob toku Rašice«, ki bo v
soboto 23. februarja ob 1 8.30 v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji
VABILO
Prijazno vabljeni na skodelico čaja in pogovor o knjigah, ki bo v četrtek, 21. februarja ob 19. uri v knjižnici Velike Lašče. Čajanka nosi naslov Kraljestvo fantazije (Velika Britanija).
Mihaela Andromako Rihar
se bo še marsikdo.
■ m se jt.	
P? BB I ■er	rti
LEPOTA SVET*	
m	m p
	r? & i» • •» •
jtt	i 1 w
vesolje se je končalo
Gledejin teater
21. decembra smo se z Gledejo srečali v Stopotju, restavraciji ob koncu vesolja, kjer gostje z genialnim voditeljem Maxom Quordlepleenom dočakajo sam konec vesolja, nakar se po poobedku vrnejo v svoje časove in dimenzije ... Tudi Gledejci smo se po uspešni premieri vrnili v realni veseli december, poln pokov, bliskov in piskov.
Tokratna Gledejina predstava je nekoliko drugačna od drugih, kar je med občinstvom gotovo povzročilo različne reakcije: od najbolj navdušenih do takih, ki se jim je predstava zdela nerazumljiva in tematika vprašljiva.
Dejstvo je, da tokratna predstava ne ponuja vnaprej izdelanih moralnih naukov, ampak zastavlja temeljna vprašanja, na katera si mora odgovor poiskati vsak sam.
Tisti, ki si predstave niste utegnili ogledati, si jo boste lahko na kateri od prihodnjih ponovitev ali gostovanj in na Območnem srečanju otroških gledaliških skupin, ki ga prireja Javni Sklad za Kulturne Dejavnosti.
večer z
vladimiro rejc
Literarnoglasbeni umetniški večer v
knjižnici velike lašče
V	okviru decembrskih praznovanj smo v Knjižnico Velike Lašče povabili pesnico, literarno publicistko, voditeljico literarnih prireditev Vladimiro Rejc in še nekatere goste, ki so z njo tako ali drugače povezani. To so: pesnica, pisateljica, literarna publicistka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe, akademska slikarka Marija Prelog, citrarka Veronika Zaje in Vokalna skupna Mavrica. Predstavitev umetnikov je vodil in večer povezoval recitator jani Urbane. Najprej se nam je predstavila Vladimira Rejc - avtorica petih knjig: Pogovori o drogah (1996), Žepno ogledalce (1997, knjiga je bila nomi-nirana za nagrado knjižni prvenec), Čarovnija pisanja (2005) s podnaslovom Portreti slovenskih književnikov, Razgaljena bližina (2006) in Potovanje nemih obrazov (2007).
V	knjigi Pogovori o drogah je zbranih ogromno informacij, mnenj in izkušenj strokovnjakov, uživalcev drog, njihovih staršev, različnih aktivistov in predstavnikov medijev s ciljem, kako bolje informirati ljudi in zmanjšati škodo, ki jo povzroča uživanje drog pri nas. V knjigi Čarovnija pisanja pa je širok seznam zanimivih sodobnih ustvarjalcev (49), njihovi bibliografski in biografski podatki. Knjiga tudi nam knjižničarjem zelo pomaga pri našem delu. Pesniška zbirka Potovanje nemih obrazov pa je zanimiva tudi zato, ker jo je s svojimi risbami opremila akademska slikarka Marija Prelog. Ob tej priložnosti smo Marijo Prelog povabili, da bi v naslednjem letu pripravili razstavo svojih slik v Knjižnici Velike Lašče.
Z Vladimiro Rejc in Marijo Prelog pa uspešno sodeluje tudi pesnica Tatjana Pregl Kobe. Izdala je več pesniških zbirk za odrasle: Nemira polno jabolko (1997), V kiklopinem očesu (1997), Violina (2000). Hkrati je tudi likovna kritičarka (Likovne impresije I). Med strokovno najpomembnejša dela pa sodi njena knjiga Slovenska knjižna ilustracija (1979), s katero je postavila temelje za nadaljnje ustvarjanje na tem področju. Piše tudi za otroke: Če bi srečal krokodila (1980), Sinko pote-pinko (2004), Ko bom velik (2005). Zadnjo pesniško zbirko, ki je izšla leta 2007 je s svojimi risbicami opremila Marija Prelog. Tako smo spoznali tri pomembne ustvarjalce v slovenskem prostoru.
Citrarka Veronika Zaje nadaljuje družinsko tradicijo igranja na posebno vrsto citer, na katere igra z violinskim lokom. Ta vrsta citer je v Evropi že prava redkost. Vokalna skupina Mavrica nam je zapela šopek narodnih pesmi. Prireditev je povezoval in vodil Jani Urbane, ki nam je tudi recitiral pesmi obeh pesnic, pa še kakšno zraven.
Prireditev je bila več kot primerna za ta čas, nabita s čustvi in posebno energijo, ki se je pretakala med ustvarjalci in poslušalci. S to prireditvijo je Knjižnica Velike Lašče voščila vsem članom in uporabnikom lepe božične in novoletne praznike, zdravo in uspešno novo leto, da bi še naprej tako pridno obiskovali ta mali, a prečudoviti hram učenosti.
Zahvaljujem se Knjižnici Prežihov Voranc, ki nam je omogočila to prireditev. Hvala.
Vodja enote Velike Lašče Mihaela Andromako Rihar
dobrepoljska godba in mladinci iz ponikev
12. tradicionalni božično-novoletni koncert
V lanskem decembru pred božičem in novim letom smo že 12. leto zapored organizirali božično-novoletni koncert dobrepolj-ske godbe, na katerem je letos sodeloval tudi mladinski pevski zbor Ponikve. Koncert je bil v soboto, 22. decembra, v dvorani Doma krajanov, v kateri prav zaradi svoje primerne velikosti prisrčnost še globlje prodre v naše duše. Koncert smo prvič so-organizirali leta 1996, in sicer občina Velike Lašče, KTZ Turjak in kot vse dosedanje KUD Marij Kogoj.
Seveda brez občanov občine Velike Lašče, ki nastopajo v tem orkestru, tega projekta ne bi bilo. Koncert na Turjaku je ravno ob pravem času in bi ga ljudje še kako pogrešali, če ga ne bi bilo, zato je dvorana vedno polna obiskovalcev. Da je bilo to doseženo, je bilo potrebne veliko požrtvovalnosti, vztrajnosti in premišljenih potez s strani organizatorjev.
Na koncertu smo podarili dve povečani spominski fotografiji voditelju Igorju Ahačevčiču in predsedniku orkestra Dušanu Cimpermanu, ki na Turjaku nastopata že vse od leta 1996. V naslednjih letih pa bo KUD Marij Kogoj počastil tudi zaslužnost
Dirigent Roman Gačnik z orkestrom Godbe Dobrepolje; desno stoji voditelj Igor Ahačevčič.
ostalih članov. Prav tak koncert zagotovo sodi v pred praznični božično-novoletni čas, saj gotovo v naše duše prinaša obilo miru. Z organizacijami koncertov dobrepoljske godbe v tem letnem času bomo nadaljevali, dokler bo zanimanje zanj.
Koncert podpira tudi občina Velike Lašče, saj se zagotovo zaveda potrebe po medobčinskem sodelovanju.
KUD Marij Kogoj Predsednik Franci Pečnik Fotografije: Anton Podržaj
Koncert ob izidu
zgoščenke
18 let velikolaške vokalne skupine
Velikolaška vokalna skupina bo letos dopolnila 18 let. To res ni veliko v primerjavi s Trubarjevimi petstotimi, a pevci smo ponosni na svojo polnoletnost. Z njo kažemo, da nam skupno prepevanje predstavlja pomemben del življerlja in eno izmed naših ljubezni.
Na koncertu v Levstikovem domu v nedeljo, 13. januarja, smo predstavili slovenske ljudske pesmi v priredbah različnih skladateljev in slovenske umetne pesmi, ki sestavljajo našo zgoščenko. Tudi tokrat nam je prijazno priskočil na pomoč in povezoval program Rok Borštnik. Med pesmimi pa so obiskovalci lahko v obliki video posnetkov in fotografij spremljali nekaj utrinkov iz naše pevske zgodovine. Koncert smo začinili z gosti -Tamburaškim orkestrom Sodražica. Ta v pre-
novljeni zasedbi nadaljuje tamburaško tradicijo, ki sega že v čas pred 1. svetovno vojno.
Pevci smo veseli, da smo nastopili pred tako številnim občinstvom. Za uspel koncert in prijetno druženje po njem pa se zahvaljujemo spodaj naštetim:
Občina Velike Lašče
KUD Primož Trubar Velike Lašče
Ni ko Samsa (priprava fotografij in video posnetkov)
Gregor Mesec (izdelava plakata)
Boštjan Lenarčič (priprava pogostitve)
Gostilna Pri Kuklju, Velike Lašče
Picerija Pri Roku, Velike Lašče
Besedilo: Martina Kovačič
* t 4\ 1 i I
f , f t'
i & I m
ptr K
,/ , J
Turjaški harmonikar
14. tradicionalno območno srečanje harmonikarjev
Srečanje je postalo tradicionalno, saj smo prvo srečanje organizirali že v letu 1990, s srečanji harmonikarjev pa imeli določene cilje. Takrat je prvo srečanje organiziral domači KUD Marij Kogoj. Ta srečanja so bila še leta 1991 in 1992, leta 1993 srečanja ni bilo, ker se je na gradu odvijala osrednja državna prireditev ob 400-letnici zmage Andreja Turjaškega nad Turki. Ponovno smo srečanje organizirali leta 1994, le da je takrat KUD povabil k sodelovanju ZKD Ljubljana
-	okolica v sodelovanju z domačo občino in takrat smo začeli srečanja beležiti. Leta 1997 ali 1998 je ZKD Ljubljana
-	okolica zamenjal jSKD Ol Ljubljana - okolica. Tovrstna srečanja v Sloveniji so redkost, KUD Marij Kogoj pa ima veliko izkušenj, zato lahko pričakujemo organizacijo takih prireditev tudi v prihodnje, seveda s pomočjo občine Velike Lašče. V spodbudo so nam nastopajoči in starši mlajših, ki nas tudi moralno podpirajo, saj se zavedajo, da smo s tem srečanjem sigurno odvrnili vsakega nastopajočega od »slabe družbe«. Za nastop na našem srečanju morajo nastopajoči pokazati izredno veliko delovnih navad in korajže, da sploh pridejo na oder. Morajo biti tudi samozavestni, to pa pridobijo le z nastopanjem in s spoznanjem, da jih občinstvo sprejema z veseljem. Tako se čutijo družbi potrebni, kar jih še bolj opogumlja. Spoznajo tudi, da so za ohranitev Slovenstva potrebni tako mlajši kot tudi starejši. Naučili so se medsebojnega spoštovanja in prijateljskega sodelovanja med bližnjimi in oddaljenimi kraji. Spoznajo, da je na srečanju harmonikarjev Turjaški harmonikar tudi enakopravna zastopanost spolov.
1. decembra lani je na srečanju Turjaški harmonikar nastopilo 23 harmonikarjev in harmonikašic. Med njimi je bil gost 83-letni harmonikar iz Lahovč, gospod Ivan Zavrl. Iz Kranja pa smo pričakovali našega rojaka z Gradeža, Sreča Goršiča, ki je bil v letih 1947 do 1953 tudi graditelj tega kulturnega hrama. Žal Srečo zaradi bolezni ni nastopil. Izmed gostov smo iz Krškega pričakovali državno prvakinjo, Tadejo Kušar, ki pa zaradi objektivnih razlogov ni mogla priti. Prišel pa je gospod Milan Brecelj, direktor turistične agencije BOOM, ki je bila 18. avgusta gostitelj 10. državnega in 1. žal nepopolnega svetovnega prvenstva harmonikašic. Ker smo se tekmovanja udeležili tudi z harmonikašicami iz Trubarjevih krajev, smo navezali prijateljske stike, kar je tudi prav, saj so že pred 10 leti na Turjaškem harmonikarju nastopili kar 3 nastopajoči
iz občine Krško. Ob tej priložnosti se gospodu Milanu Bre-clju in njegovi ženi iz vsega srca zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo vsem nastopajočim in obiskovalcem, ki že vsa leta pomagajo pri duhovni rasti srečanja. Hvala soorga-nizatorju JSKD Ol Ljubljana - okolica ter njeni vodji, gospe Tatjani Avsec, ki je s podelitvijo priznanj zaključila srečanje. Nenazadnje gre zahvala tudi domači občini Velike Lašče in članom KUD Marij Kogoj, ki že vsa leta skrbijo, da srečanja nemoteno potekajo. Hvala tudi voditeljici Tini Jaklič, ki je že tretjič zapored izvrstno vodila prireditev. Hvala torej vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri tako pomembnem projektu za naš kraj in občino Velike Lašče.
Razveseljivo je dejstvo, da je bilo zastopstvo iz občine Velike Lašče in KUD-a Marij Kogoj dovolj številno. Poleg že preizkušenih so prvič nastopili tudijure Ahčin in Domen In-dihar iz občine Velike Lašče, Zan Žagar in Gašper Purkart iz občine Ig ter Blaž Matjaž iz občine Škofljica. Skupaj so na srečanju nastopili harmonikarji iz 10 občin.
Jure Ahčin
Predsednik KUD Marij Kogoj Franci Pečnik fotografije: Frenk Ahčin
Voditeljica Tina Jaklič
3. območno literarno srečanie bo 14. marca na igu
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ljubljana okolica razpisuje 3. Območno literarno srečanje 2008. K sodelovanju vabimo vse, ki imate v svojih predalih zanimive literarne zapise in delujete v občinah, ki jih pokriva naša območna izpostava JSKD - Ljubljana okolica: Velike Lašče, Ig, Škofljica, Brezovica, Horjul, Dobrova- Polhov Gradec in Dol pri Ljubljani!
Pogoji sodelovanja:
•	Srečanja se lahko udeleži vsakz lastnimi literarnimi deli, vseh literarnih zvrsti (lahko je poezija, proza, dramatika, ipd...)
•	Vsak udeleženec na srečanju lahko sodeluje z več prispevki, ki pa skupno ne presegajo 5 minut branja. Časovno omejitev lahko še spremenimo, glede na število prijavljenih.
•	Zaželeno je, da avtorji na prireditvi sami izvajate/berete svoje prispevke, v nasprotnem primeru vas prosimo, da nam to sporočite v prijavnici.
•	Natančno izpolnjeno prijavnico vrnite na naš naslov najkasneje do petka, 29. februarja 2008!
•	Skupaj s prijavnico pošljite literarne prispevke, ki jih boste predstavili na srečanju! Prijavnico in prispevke lahko pošljete tudi po elektronski pošti oi.ljubljana.okolica@jskd.si !
Na osnovi prispelih prijavnic in tekstov bomo oblikovali potek (scenarij) prireditve, z vrstnim redom nastopajočih. Srečanje bo potekalo v prijetnem, sproščenem vzdušju v gostilni Gerbec na Igu, s pričetkom ob 19. uri. Po prireditvi bo priložnost za klepet in druženje. Gostitelj in soorganizator prireditve je Društvo Fran Govekar Ig.
Vodja JSKD-OI Ljubljana okolica Tatjana Avsec
£IKD
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ljubljana okolica TrgMDB 14, 1111 Ljubljana tel.: tel.: + 386 1 241 05 37; faks: + 386 1 422 26 44 e-pošta: oi.ljubljana.okolica@jskd.si; www.jskd.si
OBMOČNO LITERARNO SREČANJE 2008 IG, 14. MAREC 2008
PRIIAVNICA
Ime in priimek: Točen naslov:
Tel:	GSM:	e-pošta:
Član/ica društva oz. skupine:_
Morebitne knjižne izdaje, nagrade ipd:_
Literarna zvrst vašega prispevka:_
Naslovi priloženih literarnih prispevkov (obvezno pošljite kopije besedil, ki jih boste predstavili):
Trajanje branja prispevkov:_
Prispevek bom izvajal/a sam/a (obkroži): DA	NE
Datum:
Podpis:
Kino - Velike Lašče
KINOPROGRAM
Sobota, 16. februar, 19:00
Alien proti predatorju: Rekviem
Ameriška uspešnica; ZF akcija
Po treh letih se najbolj ubijalski stvor, kar jih je kdaj živelo, in najbolj spreten lovec tega vesolja znova srečata, sredi krvavega obračuna pa se znajdejo nič hudega sluteči prebivalci mirnega ameriškega mesteca, kamor strmoglavi vesoljska ladja Predatorjev. Na njej so bili ujeti številni krvoločni Al ¡eni, ki jim uspe pobegniti, edini preživeli Predator pa jih, oborožen z najnovejšimi orožji, skuša ustaviti, kar le še poveča število človeških žrtev, (dolžina 1 ura 43 minut) Kino_Alien.jpg
Sobota, 23. februar, 19:00
Ameriški gangster
Ameriška uspešnica; kriminalna drama
Režiser Ridley Scott, ki je ustvaril mojstrovine Iztrebljevalec, Gladiator in Nebeško kraljestvo, nam tokrat predstavlja nekoliko drugačno videnje uresničevanja ameriškega sna o uspehu in bogastvu. Lucas je umirjen šofer lokalnega vodje kriminalcev, a po šefovi smrti izkoristi okoliščine in se povzpne na sam vrh mafijske združbe. Po robu se mu postavi odločni policist Roberts, ki ga ni strah obračuna s kriminalci. Toda med njunim vedno bolj neizprosnim dvobojem postaja očitno, da si nista tako zelo različna, vse bolj nejasna pa je tudi ločnica med dobrim in slabim, (dolžina 2 uri 37 minut) Zvišane cene vstopnic!
Sobota, 1. marec, 1 9:00
Jaz, legenda
Ameriška uspešnica; znanstvenofantastični triler
Robert je nadarjen znanstvenik, a ostane brez moči ob izbruhu skrivnostnega virusa, ki mu vzame družino in uniči človeško civilizacijo. Zavoljo redke imunosti Robert ostane edini preživeli v New Yorku, toda v temačnih sencah se skrivajo v krvoločne stvore spremenjeni ljudje, ki ponoči prilezejo na piano in iščejo nove žrtve. Med neprestanim begom pred pošastmi skuša Robert najti zdravilo proti virusu, toda nekdo (ali nekaj) ga ves čas spremlja in čaka, da stori usodno napako, (dolžina 1 ura 35 minut)
SRCE Z RDEČIM TRAKOM
Grmeli, drveli so turi orjaški po naravi izbrani, kasneje turjaški je čas zgodovine njih izbrisal govedo izbrani ljudje prišli sov njihovo sredo.
Za bivanje človek zgradil si je grad v njega naselil se Von Auersperg je mlad; nekje od sredine 11. stoletja rodbino sprejemal je v svoja zavetja.
Grad so varovali nekateri svetniki
usodo krojili premnogi lastniki in zlatniki, ki so gradili nove palače bogatili bogate in delali reveže berače.
So strahovi, demoni in turki grozili do grada se kmetje puntat vozili čez ovire, pregrade uveljavit svoj interes a osvojil ga ni niti potres.
Padli so v boju mnogi veljaki Friderik in Herbard ter drugi junaki; turekje bil za njuno glavo pač plačan a na gradu še naprej živel je turjačan.
Usoda zla pa se ni odrekla nagradi saj grad se je vdal belogradistični brigadi padel in se spremenil v ruševine nato je zavladal čas boleče tišine.
A turjačan ni pustil svoje zidove same ni pustil da grad mu kdo dejansko vzame tako se kasneje je lotil prenove zakrpal je rove, naredil nove zidove.
V gradu zdaj živijo zgodbe in številni miti njihovi heroji, umrli in pobiti zato v čast vsem tem junakom med nami naj kraljuje srce z rdečim trakom.
Miha indihar
Tečaj nordiiske hoie
Vsi, ki vas zanima pravilna tehnika nordijske hoje, ste vabljeni na 5-urni tečaj hoje z nordijskimi palicami.
Termini:
-	petek, 28. marec
-	petek, 4. april
-	petek, 11. april
-	petek, 18. april
-	petek, 25. april
Dobimo se ob 18:00 pred gasilskim domom v Velikih Laščah.
V primeru dežja tečaj odpade.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 031 339 703 (Anita).
Zmagovalec kviza, Sašo Masnik, med razmišljanjem.
Besedilo: Bojan Novak
sašo ve o športu največ
Najboljši štirje poznavalci športa na šoli z učiteljem Bojanom Novakom
iskali in našli naibolišega poznavalca športa na šoli
Zadnji dan koledarskega leta 2007je na OŠ Primoža Trubarja zaznamoval športni kviz, v katerem so se pomerili štirje najboljši poznavalci športa na šoli. Zmagal je devetošolec Sašo Masnik.
Na OS Primoža Trubarja smo v sklopu prireditev Veseli december 2007 pripravili športni kviz. Letos je bila to peta izvedba. Kviz je postal obvezni del prireditev ob koncu koledarskega leta.
Na letošnji kviz se je prijavilo 19 učencev, ki so se najprej pomerili v dveh predtekmovanjih. Najuspešnejši štirje so se nato pomerili v finalu v petek, 21. decembra. Finale je bilo razdeljeno na štiri igre, vmes pa smo imeli tudi nekaj točk sprosti I nega značaja. Nastopile so gimnastičarke Anja, Petra, Brina in Sara, plesalke Anja, Patricija, Tjaša, Nataša, Irena in Ana ter Mark in Miha, ki obvladata beat box.
Naslov najboljšega poznavalca športa na šoli je letos osvojil Sašo Masnik, ki je šele po dodatnem vprašanju premagal Roka Kokošinka. Tretje mesto je osvojil Luka Koren, četrto pa Jurij Kožar.
Za vse tekmovalce smo pripravili tudi nagrade, ki so jih prispevali:
•	KOŠARKAŠKO DRUŠTVO SLOVAN
•	HOKEJSKI KLUB ACRONI JESENICE in
•	NOGOMETNI KLUB INTERBLOCK LJUBLJANA.
8. cenetov memorial
Mednarodni odprti turnir
v namiznem tenisu za rekreativne igralke in igralce
Konec januarja je bil prelomni trenutek v naši občini z otvoritvijo večnamenske športne dvorane. Sledil mu je tradicionalni vsakoletni turnir v namiznem tenisu, ki ga je organiziralo društvo TVD Partizan Velike Lašče in je bil posvečen tudi otvoritvi nove športne dvorane ter praznovanju 500-letnice rojstva Primoža Trubarja.
Če smo v preteklih letih poslušali kritike igralcev na račun nevzdržnih pogojev za igranje v telovadnici, lahko sedaj ponosno pokažemo na novo športno dvorano in spremljajoče prostore, ki omogočajo kvalitetno izvedbo tekmovanj na najvišji ravni. Velike garderobe, sanitarije in tuši ter sama dvorana so izzvali navdušenje vseh 72 tekmovalk in tekmovalcev, ki jih je spremljalo tudi lepo število gledalcev. Zato je bilo odlično vzdušje v dvorani temu primerno. S pomočjo donatorjev smo poskrbeli, da so bili vsi, igralci in gledalci, skozi celodnevno druženje tudi kulinarično postrežem in odžejani. Nekateri igralci iz Puconcev in Maribora so bili prvič v naših krajih, zato so se med nami stkale nove prijateljske vezi in želja po nadaljnjem sodelovanju na športnem in kulturnem področju, saj bodo Trubarjevo obletnico proslavljali tudi v Prekmurju.
Tekmovanje je potekalo na dvanajstih mizah v šestih posamičnih kategorijah in dveh kategorijah dvojic. Zadostno število miz in velik prostor sta omogočila hitro in kvalitetno izvedbo tekmovanja. Na tekmovanju so bile udeležene vse
starostne skupine: od najmlajših (14 let) pa do najstarejših (78 let) iz celotne Slovenije in tudi sosednje Hrvaške. Nekateri bivši aktivni igralci so s svojimi igrami poskrbeli za lepe in napete dvoboje, v katerih smo lahko uživali in tako spoznavali vse čare, ki jih prinaša igra namiznega tenisa.
REZULTATI PO KATEGORIJAH
V imenu organizatorja tekmovanja se zahvaljujem županu Antonu Zakrajšku za vso podporo pri organizaciji tekmovanja, Cenetovim sorodnikom za prijetno druženje in seveda zvestim donatorjem, ki so pripomogli k odlični izvedbi tekmovanja.
Besedilo: Igor Sever, TVD Partizan Velike Lašče
Fotografije: Jože Staric
Donatorji tekmovanja: Uskok d.d. - Fara, Trgoup d.o.o
-	Velike Lašče, Frizerski salon Centa Ana s.p. - Mala Slevica, Shiroll d.o.o. - Velike Lašče, Gostilna Murn
-	Turjak, Puštab d.o.o. - Velike Lašče, Picerija pri Roku
-	Velike Lašče, Gostilna Kropeč - Mala Slevica, Trgovina Poni - Velike Lašče, Centralno ogrevanje Sile Anton s.p.
-	Poznikovo, Izdelava lesenih sodčkov Indihar Stane s.p.
-	Retje, Kmetijska zadruga Velike Lašče, Gostilna pri Ku-klju - Velike Lašče, Formales d.o.o. - Rob, Trgojan d.o.o.
-	Videm Dobrepolje, Pekarna Blatnik - Videm Dobrepo-Ije, Eurotour avtobusni prevozi - Zabukovec Vinko s.p.
-	Ljubljana, Servis in prodaja računalniške opreme Franc Lipovac s.p. - Velika Slevica, Tapetništvo Bojan Indihar s.p. - Velike Lašče, Elektroinštalacije Strnad Marjan s.p. -Videm Dobrepolje, Gostilna pri Brlogarju - Male Lašče, Zagorc d.o.o. - Male Lašče, Frizerski salon Koderček Ser-nel Bogdana s.p. - Rašica, Picerija Rozamunda - Turjak, Strojna obdelava lesa Centa Zvone s.p. - Turjak, Slavček d.o.o. - Male Lašče, Oblikovanje in aranžerstvo Skrlj Miro s.p. - Turjak, Vodovodne inštalacije Belaj Marko s.p. - Zimarice, Avtohiša Zalar d.o.o. - Male Lašče in glavni pokrovitelj tekmovanja Občina Velike Lašče.
Evropske zvezde
poznate Evropsko zastavo?
Ker ima naša mlada država v prvi polovici letošnjega leta vodilno mesto med državami Evropske unije je prav, da osvežimo naše vedenje o Evropski zastavi.
Zastava je likovni simbol, ki govori o obstoju, navzočnosti, izvoru, lastništvu, lojalnosti, slavi in verovanju nekega naroda. Z zastavami izkazujemo čast in sramoto, svarilo in pogum, grožnjo in obljubo, poveličevanje in obsodbo, počastitev spomina in njegovo zanikanje. Zastave nas opominjajo, spodbujajo in izzivajo; otroka v šoli, vojaka, volilca, sovražnika, zaveznika in tujca.
Vsaka zastava ima svoj zgodovinski razvoj. Zelo zanimiv in presenetljiv je razvoj zastave, ki jo je sprejela za svoj simbol Evropska unija.
Ločiti moramo nekatere evropske skupnosti in povezave, ki so nastale v različnih povojnih letih in jih ne smemo zamenjevati z današnjo Evropsko unijo.
Svet Evrope je prva mednarodna evropska organizacija po drugi svetovni vojni s sedežem v Strasburgu v Franciji in jo danes sestavlja 47 držav iz evropske regije.Ustanovljena je bila 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom (10 držav ustanoviteljic). Organizacija z velikim simboličnim pomenom ni imela politične moči, imela pa je zelo pomembno vlogo pri povezovanju in oblikovanju evropskega prostora takoj po vojni.
Leto po ustanovitvi je bil razpisan natečaj za skupno evropsko zastavo. Na tem natečaju je sodelovalo mnogo evropskih umetnikov. Razpisna komisija, ki ji je predsedoval belgijski državljan judovske veroizpovedi, je izbrala na oko prijetno vpadljiv in likovno bogato govoreč osnutek nove zastave, ki ga je izdelal neznan umetnik Arsene Heitz. V osnutku je na modri podlagi v krogu razporedil dvanajst belih peterokrakih zvezd. Po končanem izboru sta predsednik razpisne komisije in izbrani umetnik obrazložila svoje delo. Predsednika razpisne komisije je kot pripadnika judovske vere osnutek zastave barvno zelo pritegnil, ker ga je spominjal na judovski tallis - molilni šal. Judovski molilni šal je bel z modrimi progami, na sredini pa je moder Davidov šestkotni ščit. Današnja izraelska zastava predstavlja molitveni šal judovskih vernikov (op.a.: pogosto Davidov ščit zmotno imenujejo Davidova zvezda).
1858 prvič prikazala Devica Marija. Oblečena je bila v belo in modro oblačilo. Bernardki se je predstavila z imenom Brezmadežno spočetje.
Število dvanajst je zelo znano svetopisemsko število in predstavlja simbol popolnosti in celovitosti: dvanajst je Izraelovih rodov, dvanajst je Jakobovih sinov, dvanajst je bilo Jezusovih učencev. Dvanajst je zodiakalnih nebesnih znamenj, dvanajst je mesecev v letu ... skratka, dvanajst je število popolnosti v vseh religijah in kulturah ter nekako povezuje judovstvo in krščanstvo.
Res zanimiv splet okoliščin ob izboru simbola evropskega združevanja. Izbor komisije, ki ji je predsedoval Jud, ki ni vedel za marijanski izvor simbolov, dokazuje, da zmagovalec ni bil izbran na podlagi krščanske veroizpovedi.
Naslednja zanimivost: osnutek prve skupne zastave nove Evrope je bil sprejet 8. decembra leta 1955, na dan, ko Cerkev slavi praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. Za mnoge slučaj, za druge znak neke stvarnosti; vsekakor je krščanstvo v Evropi globoko zakoreninjeno.
Kritiki zastave so se takoj odzvali, predvsem zaradi števila zvezd. Menili so, naj se število spreminja, tako kot se spreminja število držav v skupnosti. Vsaka država naj bi imela svojo zvezdo. Komisija je vse kritike odločno zavrnila. Namreč, prvi korak pri izgradnji današnje Evropske unije je bil storjen, ko je šest držav (Zahodna Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska) ustanovijo Evropsko skupnost za premog in jeklo (Pariška pogodba). Šest navedenih držav je leta 1957 v Rimu ustanovilo Evropsko gospodarsko skupnost, ki je eden izmed temeljev današnje Evropske unije.
Število držav v evropskih povezavah se je večalo. V letu 1 992 pa so članice Evropske gospodarske skupnosti v Maastrichtu ustanovile Evropsko unijo, katere članica je od leta 2004 tudi Slovenija.
Opis zastave
Evropska zastava je nebesno moder pravokotni k v razmerju robov 2:3. Dvanajst zlatih peterokrakih zvezd tvori krog, s središčem v presečišču diagonal pravoko-tnika. Premer kroga je enak tretjini višine pravokotnika. Vse zvezde stojijo navpično, najvišja konica zvezde je pravokotna na zgornji rob pravokotnika, dve vodoravni konici sta pravokotni na stranska robova pravokotnika. Očrtan krog posamezne zvezde je enak osemnajsti ni višine pravokotnika.
H Evropska zastava je tudi uradni simbol Evropske unije.
Opis simbolov zastave
Ažurno modra barva je simbolična barva evropske celine. V navideznem krogu je dvanajst zlatih zvezd, ki se ne stikajo in predstavljajo ljudstva Evrope povezane v enotnost. Zvezde so razporejene v krogu tako, da ustrezajo položaju številk na urni številčnici.
Izbrani umetnik Arsen Heitz je pojasnil, da je osnutek za-	j	'
stave oblikoval po svetinji, ki jo je kot kristijan nosil okoli vratu že od mladih let. Ta čudodelna svetinja je nare-	&!A ■
jena po videnjih sv. Katarine Laboure v letu 1830 v Pari-	^^HamI
zu. Redovnica je povedala, da ji je sama nebeška Mati naročila, naj da kovati sve-	!
ti njo z dvanajstimi zvezdami in napisom »Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo«.
Pričujoča Marijina molitev ima dvanajst besed. Svetinja je postala ena najbolj razširjenih Marijinih svetinj, ki jo je nosila tudi sv. Bernardka Soubirous, ko se ji je 11. februarja
Od maja 1986. leta je evropska zastava tudi uradni simbol Evropske unije. Evropska zastava je ostala od sprejetja nespremenjena, le belo barvo zvezd so spremenili v rumeno (zlato, sončno) barvo. Ker je število dvanajst simbol popolnosti, se ne more spreminjati, zato število dvanajst ni odvisno od števila držav članic v Evropski uniji. Zastava z dvanajstimi zvezdami je bila sprejeta, ko je bilo članic predhodnice Evropske unije le 6 in se tudi do danes ni spremenila, ko je članic Evropske unije že 27, torej je zmotno prepričanje, da je bilo število zvezd na zastavi kadarkoli povezano s številom članic v skupnosti.
Se eno zanimivo matematično lastnost števila dvanajst nam razkriva sveto pismo. Pri zadnji večerji so bili Jezusovi učenci zbrani pri mizi, šest na eni, šest na drugi strani Učitelja. Število šest je deljivo s števili ena, dve in tri. Vsota vseh njegovih de-Ijiteljev pa je enaka številu samemu (1+2+3=6). Število šest je torej enako vsoti svojih deliteljev, pri čemer samega števila
šest ne vzamemo zraven. Števila s to zelo redko lastnostjo imenujemo popolna števila. Naslednje popolno število je 28, ker je vsota njegovih deliteljev 1+2+4+7+14=28. Popolna števila so zelo zelo redko posejana med množico naravnih števil (poizkusite v dolgih zimskih večerih določiti tretje popolno število). Kot vidimo je število dvanajst posredno povezano s popolnim številom šest (s simetrijo in seštevanjem 6+6 dobimo število 12).
Pa še to!
Našo državno zastavo pa le ponosno obešajmo ob državnih praznovanjih in drugih prilikah. Bog vedi, kateri rod Slovencev smo, ki je končno dočakal samostojnost slovenskega naroda po večstoletnih bojih naših prednikov.
Besedilo: Manfred Deterding
na obisku ...
... pri Francetu Borštniku
Toplo jesensko sonce me je zvabilo, da sem po nekaj dneh slabega vremena ponovno sedel na kolo in se zapeljal na obisk k znancu in prijatelju Francetu Borštniku, zlasti še, ker je bil obisk namenjen njegovi devetinosemdeseti obletnici življenja.
Spoznala sva se pred leti v Društvu upokojencev Velike Lašče. Poznam ga kot razpoloženega in dobrega človeka, ki mi ob vsakem snidenju prisrčno stisne roko in me veselo objame, in zakaj ne bi spoštoval takega človeka.
Z Rašice do Lašč je sicer nekaj klancev, nato se skozi drugi del Lašč cesta spusti navzdol, kjer ponikne potok Cereja, ob katerem so bili še nekaj let po vojni trije mlini. Cesta se nato rahlo dvigne, nekoliko zravna in ponovno dvigne, vrh klanca pa so Dolnje Retje. Tu je bil doma Fran Levstik in iz tistega časa je še ohranjena stara lipa, ulnjak in ilijev kozolec, pod katerem je nastajala najzanimivejša povest našega slovstva, Martin Krpan. Od tu je razgled po skladni pokrajini, ki jo je Levstik prenesel v literaturo, in iz katere veje njegova samozavest, trden značaj, upornost, ponos in zaverovanost videnj naše prihodnosti.
Za Retjami se ponudi lep pogled na kopast hrib z naseljem Prilesje (600 m), vrh katerega so štiri domačije, ki tvorijo čudovit zaselek. Do njega pripeljem z južne strani skozi nekaj gozda, nato je vzdrževana senožet, obdelane njive, sadni vrt in že je tu dom Borštnikovih. Prevzame me čudovit razgled na pokrajino, ki jo zaključujejo lepo poraščeni vrhovi, na katerih stojijo starinske cerkvice. Veliko asfaltirano dvorišče zaključuje vzdrževana zelenica z velikimi drevesi hrušk »rmenk«; na njihovih deblih so še vedno vidne sledi ognja iz časa vojne. Zanimiva je zlasti tista jablana, ki še vedno bogato rodi do trideset zabojčkov rdečih jabolk. Na severnem robu asfaltiranega dvorišča je vodohran za Retje in od tam se razprostira razgled, če hočete tudi v smeri proti zaselku Medvedica, kjer je zagledal luč sveta moj sogovornik, a jo žal zakriva mogočna hrib (722 m) s cerkvijo svetega Ahaca, ki goduje 22. junija. Na ta dan leta 1593 je grof An-
drej Ausperg, tudi s pomočjo graščaka Adama Raubarja iz Krumperka premagal Turke pri Sisku.
France Borštnik izhaja, kot mi je pripovedoval, iz verne družine, in ko to omenjam, je skoraj nujno treba omeniti tudi pokojnega župnika velikolaške fare, Franceta Mateta, ki je večkrat prišel sem gor, da sta kramljala, pregledovala in ocenjevala odlikovanja oziroma medalje, kot jim reče moj sogovornik, ki jih je kar šest. Ne pozabi pa povedati, da je gospod Mate vedno dejal, da ima sam eno več.
Ja, čudna so pota našega življenja in kot mi je dejal France: »Kje so leta mladosti, ko sem kot mlad partizan namesto dekleta močno stiskal puško, ki je bila velikokrat težka in hladna, čeprav sem bil mlad. Kolikokrat sem bil žejen, lačen in utrujen in slabo oblečen. Vse, kar sem imel, sem nosil v nahrbtniku. V gozdu ni bilo kruha ali toplih nogavic, a na srečo so bili tudi dobri ljudje, ki so nas sprejeli odprtih vrat in nam postregli z zabeljenimi žganci, ki jih največkrat nismo pojedli do konca, ker smo se morali umakniti, če smo hoteli obdržati celo glavo, kajti sovražnik nam je vedno dihal za ovratnik. Ne bom pa zanikal, da nismo včasih, ko smo bili lačni, komu kaj zaplenili oziroma vzeli tam, kjer je bilo. Ljudje so nas imeli radi, nekateri pa so se nas tudi bali.«
»France, kako je bilo takrat na Javorici?« Z roko si je segel v sive lase in oči so se mu zasvetile. Zajel je zrak in s težkim, bolečim glasom začel pripovedovati, kako so si po eni od zmag privoščili malo počitka in se pripravljali, da pojedo zaklano mulo. »Obkolili so nas Nemci, pokalo je z vseh strani, okoli mene so krvaveli in umirali tovariši, tudi sam sem bil ranjen. Od celotne Cankarjeve brigade nas je preživelo le trinajst borcev, a najtežje je danes, pa ne zato, ker sem v letih, ki jih malokdo dočaka, temveč zato ...« Oči so se mu zarosi-le in dlani, ki so mu počivale na kolenih je stisnil v pest. Opazoval sem ga in spremenil pogovor na veselejše dogodke iz vsakdanjega življenja, zlasti srečanja z upokojenci, za katere pravi: »Tu sa muji prjatli,« in se od zadovoljstva nasmeje.
France!
Še veliko lepih dni, zdravja in osebne sreče Ti želijo prijatelji.
Jože Škulj
Spoštovane občanke in občani,
sprejet je proračun za leto 2008 in načrt razvojnih programov za obdobje 2008-2011. Na osnutek proračuna, ki ga je pripravil Zupan, sem podal predlog za prioritetno izvedbo 4 investicijskih projektov v tem mandatu, po sledečem prioritetnem redu:
1.	obnova in gradnja vodovodov (voda je dobrina št.1);
2.	asfaltiranje cestnih odsekov in zagotovitev neprekinjene asfaltne povezave vseh naselij v občini z občinskim središčem, najkasneje do leta 2011;
3.	izpeljava projekta obrtne cone v skladu s predlaganim proračunom do konca leta 2009;
4.	povezava vseh naselij v občini s širokopasovnim omrežjem DSL do konca leta 2009, skladno z že sprejetimi načrti razvoja odprtega širokopasovnega omrežja v naši občini.
To so po moji presoji 4 ključni razvojni elementi v kratkoročnem obdobju. Projekti pod točko 1 in 2 zagotovijo občanom na celotnem področju občine osnovni standard življenja - še dostojni nivo življenja v naši skupnosti.
Projekti pod točko 3 in 4 pa so ključni za gospodarski in družbeni razvoj občine - za ohranitev človeškega kapitala v občini. S temi projekti nadgradimo visoka vlaganja v osnovno šolstvo in predšolsko vzgojo.
Če želimo obdržati v občini sposobno mlado generacijo, jim po kvalitetnem primarnem šolstvu moramo ponuditi tudi možnosti kvalitetnega sekundarnega šolstva (za kar pa je danes internet osnovni pogoj), ter kasneje zaposlitev (obrtna cona). Sledi snovanje družine, kar pomeni, da moramo imeti na razpolago že pripravljene prostorske plane, ki omogočajo takojšnjo gradnjo, in pa komunalno urejene parcele za stanovanjsko gradnjo.
Smo na dobri poti, da vse našteto že v tem mandatu zagotovimo.
Ponosen sem na dejstvo, da bomo internet omrežje gradili z evropskimi sredstvi. To je pomemben preskok in tudi izpolnitev enega od najpomembnejših ciljev, ki si jih je lista LDS Velike Lašče postavila pred volitvami 2006. Upam, da nam bo na razpisu Ministrstva za gospodarstvo uspelo s kandidaturo za omenjena sredstva.
Nova športna dvorana je velika pridobitev za občane, ne samo na področju šolstva, ampak tudi kulture in športa.
Močno podpiram gospodarski razvoj Občine. Prav je, da že v tem mandatu pridobimo prvo obrtno-poslovno cono Ločica pri Turjaku. Gospodarski razvoj in prihod novih podjetij v našo občino nam bo omogočil večji razvoj tudi na področju športa in kulture, kajti ravno lokalna podjetja so pomemben vir sponzor-skih in donatorskih sredstev, ki jih klubi in kulturne organizacije neobhodno potrebujejo za svoje delovanje in razvoj.
Turizem v naši občini se bo moral postaviti na lastne noge in uspešno tržiti naše glavne kulturne danosti (Trubar, Levstik, Turjaški grad itd). Javni zavod Trubarjevi kraji bo moral s svojim delovanjem upravičiti svoj obstoj. Nesmiselno bi bilo, da bi se šli »turizem z izgubo«. Preveč je potreb na področju komunalne infrastrukture-vodovodi, ceste, kanalizacija-da bi si lahko privoščili luksuz trošenja občinskega denarja za »turizem z izgubo«.
Za Valentinovo vam vsem želim čim več lepih trenutkov v dvoje.
Andrej Kraševec, občinski svetnik
Kdo se boji legalne
ustanovitve krajevne
skupnosti Turjak?
Zahtevo za ustanovitev KS Turjak je podpisalo 305 volilnih upravičencev kraja Turjak, kar se jasno vidi, da je zadoščeno zakonu o lokalni samoupravi. S tem je izražena volja voliI-cev, ki se je začela kazati že z ukinitvijo KS leta 1995. Takratno krajevno skupnost je ukinil občinski svet po občinskem odloku in z glasovanjem. Torej pri takratnem podlem dejanju je bilo moč spoznati, da se bodo v "demokraciji" najbrž kršile nekatere že pridobljene pravice. V nekaj letih se je to izkazalo za upravičen sum, kajti spoznali smo, da so mnogi izkoristili demokracijo za "revanšizem". Tudi jaz si ne morem kaj drugače predstavljati oz. razumeti, saj mi je v avgustu ali septembru leta 1994 nekdo v Velikih Laščah dejal: "Ac, v kratkem bomo ukinili krajevne skupnosti in Turjačani ne boste več imeli svoje lastnine, potem boste manj kot nič."
To izjavo sem sporočil mojim prijateljem in poiskali smo rešitev. Ta rešitev je bila ustanovitev Kulturno turističnega zavoda, ki je imel po ustanovni pogodbi dolžnost, da se lastnina kraja sama vzdržuje in se lastnina nikoli ne bo prodala, saj smo že v osnovi skupaj z odvetnikom sprejeli sklep, da se lastnina ne sme nikoli odtujiti. Tako je tudi bilo polnih 1 3 let, čeprav so mnogi govorili, da kažejo indici o nevarnosti prodaje premoženja.
Z odločbo vrhovnega sodišča je bila lastnina KTZ-ja vrnjena bivši krajevni skupnosti. Ker pa ta ne obstaja, si krajani želimo krajevno skupnost, po zakonu. Torej ti podpisi niso bili zbrani proti nikomur, ampak izključno za uveljavljanje krajevnih pravic. Nova KS Turjak bi bila upravitelj vsega krajevnega premoženja, občina pa naj bi bila pravni zastopnik. Dokler bo pisalo v zemljiški knjigi, da je lastnina last KS Turjak, se ta zagotovo ne bo prodala. Tako bi bil Zadružni dom - Dom krajanov, ki so ga sami krajani zgradili in ga sami celo kupili nazaj, proti prodaji zavarovan dvakrat. Nihče več ne bi mogel zavajati javnost o slabih namenih nekoga. Z ustanovitvijo KS bi torej obojestransko varovali družbeno premoženje. Tako bi bil "volk sit in koza cela".
Željo po ponovni ustanovitvi KS Turjak smo izražali mnogokrat. Intenzivneje smo pričeli izražati željo v letu 1 998. Že 3. marca smo na občino naslovili nekakšen predlog o ustanovitvi KS. Odgovora s strani občine ni bilo, zato smo 3. maja predlog ponovili. Odgovora zopet ni bilo, zato je Franc Gale ponovno v juliju 1998 izrazil to željo v Trobi i. Ker tudi tokrat ni bilo odgovora, je to sodu izbilo dno in pripravili smo Listo napredka in neodvisnih občanov za takratne lokalne volitve, ki je dodobra "premešala karte". Toda tudi z omenjeno Listo in iz nje legalno izvoljenimi svetniki do danes krajane Turjaka nihče ni razumel.
Torej vse do danes smo krajani Turjaka izražali in še vedno izražamo interes za ustanovitev KS. Nekdo za naš interes nima posluha, še huje, celo zavaja javnost o smotrnosti ustanovitve KS Turjak, saj trdi tudi, da imajo krajani Turjaka sedaj krajevni odbor, kar naj bi bilo celo isto kot krajevna skupnost. Pri tem je bilo zamolčano, da je sklican zbor krajanov šele en teden po zahtevi krajanov Turjaka za ustanovitev KS. Tudi da je krajevni odbor isto kot krajevna skupnost, enostavno ne drži in je zavajanje javnosti. O tem se lahko prepričate občani sami v Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) pod členom 18 in 19, ki ga dobite na internetu. Šele teden dni po krajevni
zahtevi je bil sklican zbor krajanov. Na njem se je v odbor predlagalo tudi takšne, ki jim vasi kraja Turjak še niso poznane. Predstavniki so bili imenovani na čuden način: npr. iz ene vasi celo dva, iz druge vasi nobeden, itd., kar ni v skladu z demokracijo in ZLS. To kaže le na zavajanje javnosti in poskus omadeževanja prvih podpisanih na zahtevi za ustanovitev KS. Kdor se le malo zastopi na lokalno samoupravo, bi moral vedeti, da se krajevni odbor Turjak "rodi" oz. deluje z 11 vaškimi predstavniki, kar najbrž še dolgo ne bo vsem jasno. Šele ko bo to uresničeno in sprejeto, bomo lahko govorili o popolni lokalni samoupravi.
Na zahtevo krajanov Turjaka o ustanovitvi KS Turjak še vedno čakamo pozitivni odgovor z občine Velike Lašče, saj naša iskrena zahteva kaže na to, da ne želimo rušiti, ampak le dopolnjevati obstoječi družbeni red v demokraciji. To je najmanj kar lahko storimo za dobro vseh, seveda po zakonu.
TllUAK
Nrm.iJiO
arkhsriimi
X fjtfbttff w ry/
(fcLci .«nadcJ.^aji^rjc .Hlače .TRalr Ocenili. I?J Edini It Meti icct lu* ,Mc fia S o ra in fi lit tccntll
iiir
Kranjskem
Uuufitti okraj / <•///(t, Iu.hv
iutmvpftbh e..&r.Antaiitr<aftnyjt .r/im/a ■ W,Jryr /r ta
i m
ttramiittiftiiittm ftrtt />"■'•
Kot je moč razbrati s slike, je kraj Turjak nekoč že imel večje takrat tudi niso poznali demokracije.
V kolikor pozitivne rešitve v domači občini Velike Lašče ne bomo pričakali, bomo o tem obvestili širšo strokovno javnost in medije. Takrat bo zopet lahko kdo dejal, češ, da svetnik Jože Pirman iz Turjaka zavaja javnost. Razum torej!
Kdo torej preprečuje in blati našo legalno pobudo? Ali je to prav, se pa prepričajte sami.
krajan Turjaka Franci Pečnik
1 Krouovina iVrllka pipr^nji okrog i ^ ~ dnvknrija. Občine TURJAK						
		<	,• *	V		
		9 A	I	3 "v		
		'1 f 4 '	■ a		e	
	K	' v	m -"v I/?	..	J?	
		<s>		" ( -v k	» C	
			tid		K -	
						
pravice, kot te za katere se borijo zdajšnje generacije. Najbrž
Srečanje po 50 letih
Obiskal sem svoie sošolce
Prvo soboto v oktobru smo se na družabnem srečanju na Tolminskem zbrali učenci, ki smo v šolskih letih od 1957/58 do 1958/59 obiskovali mizarsko šolo v Idriji, ter naša nekdanja profesorica Radica Pahor.
Idrija je bilatakratznana kot eno večjih izobraževalnih središč Primorske, saj sta bili tam poleg gimnazije - učiteljišča tudi poklicna mizarska in kovinarska šola. Poklicno mizarsko šolo smo obiskovali učenci z Gorenjske, Dolenjske, Notranjske in Primorske.
Po pozdravnem klepetu smo se udeleženci srečanja, kljub temu da je rahlo rosilo, s tremi kombiji odpravili na ogled znamenite cerkvice - spomenika iz prve svetovna vojne na Javorci, ki nas je pričakovala v vsej svoji lepoti. Nadaljevali smo z ogledom Tolminskih korit in Hudičevega mostu, preostanek časa pa smo preživeli na kmečkem prazniku 2007 v Podljubinju.
Srečanje smo zaključili s poznim kosilom v prijaznem gostišču v Zatolminu. Ker nam je bilo lepo, smo se dogovorili, da se
naslednje leto spet srečamo, takrat na Dolenjskem z ogledom Kočevja in Gotenice.
Skrb za lepo srečanje sta prevzela domačin - sošolec Milan Bajt - in njegova žena Milena iz Zatolmina.
Bučinel Bernard
Odšel je od nas, a v naših srcih bo vedno ostal!!
ZAHVALA
24. januarja 2008 smo se na turjaškem pokopališču poslovili od našega dragega moža, ata, starega ata in pradeda
Jožeta KRAMPLJA
iz Praznikov, rojenega 6. junija 1 932 v Čatežu.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, ter sveče in ga tako v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi LD Turjak, g. Božatu Kovačiču za poslovilne besede, g. župniku Skulju, dr. Bredi Krišto,velikolaškim pevcem in pogrebni službi Za kraj še k.
Žalujemo vsi njegovi.
ZAHVALA
ob smrti brata in strica
Ivana IVANCA
iz Dvorske vasi.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, pogrebnemu zavodu Zakrajšek in cerkvenim pevcem, sosedu Jožetu za lepe besede in gasilcem.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V torek 8. januarja smo se na pokopališču v Dvorski vasi poslovili od naše drage mame
Jožefe PETRIČ
iz Skrlovice.
1927-2008
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za molitve, darovane maše, sveče in izrečena sožalja.
Zahvala župnikom g. Muleju, g. Masniku in g. Dolšaku, še posebej g. Masniku za govor na lepo opravljenem poslovilnem obredu ter pevcem kvarteta Zvon. Hvala vsem, ki ste jo v težki bolezni obiskovali, patronažni sestri Martini za nesebično pomoč, kakor tudi zdravstveni službi Velike Lašče in pogrebnemu zavodu Zakrajšek.
Hvale vsem in Bog vam povrni!
Vsi njeni žalujoči
Kar lepega sem dal, v srcu ohrani, kar je bilo gorja, mi zaiij oprosti, spomin na mene zate bo zadosti (Brezinbor)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
STANISLAVA PURKARTA
(16.11.1929-25.12.2007)
iz Velikega Osolnika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Hvala moškemu pevskemu zboru, g. župniku Vinku Šegi in Pogrebnemu zavodu Zakrajšek
Posebna zahvala sosedom, vaščanom, cerkvenim pevkam, vaškim gasilcem in g. Tekavcu za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Eda, hčeri Stana in Meta z družinama
za oglaševalce:
Cenik oglasov:
-	cela stran (189 x 262 mm):
167 EUR barvni oziroma 146 EUR črnobel
-	1/2 strani (189 x 130 mm);
83 EUR barvni oziroma 75 EUR črnobel
-	1/4 strani (90 x 130 mm):
42 EUR barvni oziroma 38 EUR črnobel
-	1/8 strani (90 x 63 mm);
21 EUR barvni oziroma 19 EUR črnobel
-	zahvala (92 x 84 mm oziroma 92 x 40 mm);
13 EUR
-	mali oglas (92 x 63 mm - samo besedilo):
6 EUR
Opombe:
-	Cene so brez DDV.
-	Društvom obvestil ne zaračunavamo.
-	Popusti se ne seštevajo
-	Za objavo v treh zaporednih številkah nudimo 10-odstotni popust.
-	Za objavo v šestih zaporednih številkah nudimo 15-odstotni popust
-	Občanom nudimo 10-odstotni popust.
Izdelan oglas morate do roka za oddajo prispevkov poslati po elektronski pošti na naslov trobla@velike-lasce.si.V pismu morate navesti tudi točen naziv, naslov, davčno številko, zavezanost za DDV.
Za enkratno objavo je dovolj naročilnica, za večkratno oglaševanje se sklepa pogodbo z ustanoviteljico glasila Trobla, Občino Velike Lašče. Ostala pravila in merila za oglaševanje določi Izdajateljski svet. Cenik se uporablja od 1. januarja 2007 dalje.
Srečo Knafelc vabi na potopisno predavanje ...
Saše petančič
vtisi in utrinki s popotovanja
v Himalajskem sredogorju ...
ki bo v petek, 21. marca ob 18. uri v predavalnici bivše šole v Krvavi Peči.
Spoznali bomo popolnoma drug svet, vrednote in navade, predvsem pa se bo odprl svet nam neznanih prostranstev v čudovitih barvah, v katerih pa smo tudi Slovenci pustili svojo opazno sled ...
Vsem občankam voščimo za 8. marec, mednarodni dan žensk in vam želimo obilo uspehov na delovnem mestu in v političnem uveljavljanju.
Ideja o mednarodnem dnevu žena se je porodila v začetku 20. stoletja kot poziv k enakopravnosti žensk.
Generalna skupščina OZN je z resolucijo decembra 1977 določila 8. marec kot mednarodni dan žensk v spomin velike ženske demonstracije 8. marca 1909, ki so zahtevale pravice žensk in njihovo sodelovanje v političnih in gospodarskih procesih.
Ženske namreč še niso imele volilne pravice, pač pa so jo v večini držav že imeli moški. Pri nas so ženske volilno pravico dobile šele z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije leta 1946.
V večini razvitih držav - zadnja država v Evropi, kjer so volilno pravico dobile tudi ženske, je bila Švica leta 1971 - imajo ženske volilno pravico, vendar mednarodni dan žensk za mnoge še danes odraža napredek boja za pravice žensk in zahteva spremembe za ženske vsega sveta.
Po pridobitvi volilne pravice so predvsem zahteve po izenačenju žensk v civilnem in delovnem pravu tiste, ki označujejo boj za popolno državljansko enakost žensk.
In kakšen je položaj slovenskih žensk? Ženske v Sloveniji v primerjavi z državami članicami EU na nekaterih področjih celo bolj uspešne od evropskih kolegic, saj so za razliko od večine žensk na Zahodu uspele ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti, razlika v višini plač moških in žensk (8,4 odstotka) pa je med najnižjimi v Evropi.
Čeprav so ženske v Sloveniji višje izobražene kot moški, pa jih je na najbolj vplivnih in zahtevnih delovnih mestih malo. Zaskrbljujoča je tudi politična zastopanost žensk.
Ženske še vedno opravijo levji delež gospodinjskega dela, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da v zadnjih letih narašča registrirana brezposelnost žensk in presega polovico brezposelnih. Še zlasti pa je zaskrbljujoče, da je med brezposelnimi mladimi, ki imajo fakultetno izobrazbo, skoraj 70 odstotkov žensk.
SD se borimo za popolno enakopravnost žensk.
Občinski odbor SD Velike Lašče
podjetniške in druge informacije
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnicad.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh: www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe in povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950 610 ali 031 647 793 ali pišete na e-naslov: pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
•	Javni razpis - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Razpisnik: Ministrstvo za kmeAtijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa skupne kmetijske politike Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Pogoji za sodelovanje: do podpor so upravičena podjetja, ki imajo dejavnost registrirano kot: kmetija z dopolnilno dejavnostjo, samostojni podjetnik posameznik, gospodarska družba ali zadruga. Rok za oddajo prijave: rok za oddajo vlog je do objave obvestila o zaprtju javnega razpisa oziroma porabe sredstev. Podrobnosti razpisa: www. podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=7455.
•	Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007-2013, javni razpis za leto 2007. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa so naložbe, ki zadevajo: predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi I Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. Rok za oddajo prijave je od 17. decembra 2007 od 8. ure naprej do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog. Podrobnosti razpisa: www. podjetniški-portal.si/down loadf i le.aspx?docid=7454.
•	Javni razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: predmet sofinanciranja so izključno naslednji nastanitveni obrati: hoteli, moteli, penzioni, apartmajska naselja, ki bodo po obstoječi kategorizaciji nastanitvenih objektov dosegali najmanj 3 zvezdice ali več. Minimalno zahtevano število novih postelj v okviru posamezne investicije
je 10 ležišč (upoštevajo se stalna ležišča brez pomožnih). Rok za oddajo prijave: 25. 3. 2008 in 25. 7. 2008. Podrobnosti razpisa:
www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=5297.
•	Javni razpis za sofinanciranje projektov izgradnje energetsko varčnih večstanovanjskih stavb. Razpisnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad. Predmet razpisa je finančno spodbujanje oziroma sofinanciranje projektov izgradnje energetsko varčnih večstanovanjskih stavb (samo projekti novogradnje), pri čemer gre lahko za samostojno stoječe stavbe, stanovanjske bloke, stolpiče ali stolpnice. Rok za oddajo prijave: razpis je odprt do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2008. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/do-wnloadfile.aspx?docid=51 39.
•	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRRdvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva Turistična infrastruktura. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbe posameznih investicij na področju turistične infrastrukture (kamor sodijo investicije v nastanitvene zmogljivosti 3 zvezdic ali več, bazene in bazenske komplekse, wellness centre kot dela dodatne ponudbe v okviru že obstoječih hotelov ter hotelskih in apartmajskih naselij predlagatelja) izgradnjo in prenovo žičniških naprav in umetno zasneževanje, igrišča za golf, pretežno namenjena turistom, zabaviščni parki. Rok za oddajo prijave: do porabe sredstev. Prvo odpiranje prispelih vlog bo 18. 7. 2007. Naslednja odpiranja bodo 6. 2. 2008, 4. 6. 2008 in 19.11.2008.
Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/do-wnloadfile.aspx?docid=4738.
•	Javni razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb. Razpisnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Predmet razpisa je sofinanciranje rekonstrukcij obstoječih večstanovanjskih stavb v starih mestnih jedrih mestnih naselij s 3000 in več prebivalci (za samostojno stoječe stavbe, stanovanjske bloke, stolpiče ali stolpnice, vse z najmanj štirimi stanovanji). Rok: razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2008. Podrobnosti razpisa: www.stanovanjski-sklad-rs.si/index.php?location=1 9 0 0 0.1 9 2 0 0.
Če se boste letos odločili za sajenje ali presajanje vaših okrasnih rastlin, Vam predlagam, da jih posadite v posode iz lesa, ker so prijaznejše do rastlin in okolja. Narejene so iz borovega ali kostanjevega lesa, različnih dimenzij, ter impregnirane s Silvanolom ali parafinom. Na zalogi so tudi okrasna lesena vedra, ki se lepo podajo k vodnjakom.
Ugodne cene z možnostjo dostave.
Jože Petrič Skrlovica 6 1315 Vel. Lašče Tel.: 041/847-869
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI O BSTOJ EČEGA O BJ E KTA VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
(lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih)
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
-	izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča
Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu
(01) 7810-320 ali (01) 7810-329
Prodam dva spomenika (obeliska - črni granit) na pokopališču v Velikih Laščah z možnostjo prenosa najemnega razmerja za grob.
Informacije po telefonu 040/214-384.
Zaposlim delavko v frizerskem salonu
za določen čas.
Muhič Erika, Opekarska 47a, Ribnica, tel.: 8361-389 ali 041/819-144
INŽENIRING OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
Tel.: + 3BB<0)1 7aS991i
MALIOSOLNIK17 SI 1111 TURJAK Fn: • 31E <0)1 7B1991B
TOPLOTNE ČRPALKE PREZRAČEVANJE TALNO OGREVANJE KLIMATSKE NAPRAVE
Podjetje Knut d.o.o. zaposli električarja, z zaželjenim vsaj enim letom delovnih izkušenj. Dela: vgrajevanje toplotnih črpalk, elektro, elektronskih in hladilnih naprav ter njihovo servisiranje. Delo poteka na terenu. Od kandidata pričakujemo izpit B kategorije, natančnost, strokovnost ter pozitiven odnos do sodelavcev in strank. Kandidati naj pokličejo na telefonsko številko: 01/78899-16, gospod Drago.
STEKLARSTVO peter HREN, S.P.
Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366
Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla
Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo
Tuš kabine (po meh, s tesnili) Ogledala
Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve
	
Za \	KLANCAR, D.o.o.
m /	Croznikova 11 1000 Ljubljana
w	(Rudnik-ob Dolenjski cesti)
v	Telefon: 01/42 72 001
	E-mail: klancar@dealer.renault.si
RENAULT	
POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT	
MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK	
PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN ....	
LIČARSKO KLEPARSKA	DELA
NOVA IN RABLJENA VOZILA	
	
OdJpJ 14 lùhàrï ne |K>tl FHfiaf DÎbTV3< dûJ: veljal
£ paiwrOîTistii II! in opf «I rami mflfflr|| nçv* 94- ncrocU i "" Sllkglflm Smr i^Hti». kl QtfpipiiHiwnj v bwtnika, von aoda KsvpJI lrapcKip»E#-vpn^ v ï# "n£]l gTilçkt. Fntrg p- ilj-ucIloieDnprErirlrepa modcb in Ipû" l"r*ga
lupr ja 'GTC IM rdruflEVia ■ jij> WDh-aniL.fi razlika t inipinlm p■ IIj□ tn«m pranrainrn, dlmun-iram vldeznBn In nn-iifuSuJnirnJ finimi bstnoil-ii« lEinaïteivqo Aitiù pri trgoma z vDHllOpei, fojelahtauiikk rwilednio o poteza. M<h,-h QpilÀiÎia. Mfvrdllt ivpj iveI bol. .rinenin■*■
Avtohiša Zalar , Ual» LaU« m. 1315 V>Ut> laU« 01 78 81 999
llnMa I H* i»«llî ^.«.prtipma»
/4 l5MSllb.o.olvLL£L4viMrC®[LJi
BRANKOVO 8. 1315 VELIKE LAŠČE
GSM: 031/682-804; 031/682-805; 01/788 11 80
ALI IMATE TEŽAVE PRI PRODAJI ALI NAKUPU NEPREMIČNIN? Uredimo vam vso dokumentacijo in postopek prepisa nepremičnine. Rešujemo hipoteke, odkupimo nepremičnino ali jo prodamo in Sodelujemo pri dražbah.
PRODAMO
-	HIŠO v Loškem Potoku, na sončni lokaciji. 185 m2. polovica hiše novogradnja 2002. ostalo obnovljeno 2002, hiša takoj vseljiva, garaža dodatno 16m2 .ogreva nje na olje, priključek za telefon, na koncu vasi. parcela 1315 m2, ¡možna gradnja še ene hiše. Cena: 78 000 eur
-	EN OS OB NO stanovanje v Ribnici, predelano v dvosobno, 2. nad. balkon, I. izgradnje 1984. 42,01m2. Cena: 65.000 EUR.
-	DVOSOBNO stanovanje v Ribnici, delno obnovljeno 1998, 64,5 m2 Cena: 66.000 EUR
-	KMETIJO v okolici Žužemberka, z zazidljivo parcelo, hiša za obnovo alt nadomestno gradnjo, kozolec, skedenj, travne površine in gozd v skupni izmeri 67.701 m2. Cena: 65.000 EUR.
-	dvosobno stanovanje v Grosupljem. 52,75 m2, v 1 nad balkon, CK, I. izgradnje 1980, mirna soseska, bližina trgovine, šole, vrtca, parkirni prostor pred blokom. Cena 112.600 EUR
-	VELIKE LAŠČE, center, hiša, prenovljena 2004, takoj vseljiva, pritličje
120 m2, I. nad., 81 m2 + zastekljen zimski vrt 35 m2, neizdelana man sanj a 80 m2, garaža 90 m2, dvorišče 251 mZ, bližina šole. vrtca, pošte, občine, trgovine, izredno lepa in sončna lokacija Cena: 260.000 EUR
-	LJUBLJANA-PRESKA, enosobno stanovanje, v bloku z balkonom, lepa lokacija v mirnem okolju. 35.8B mZ, leto izdelave 1977, četrto nadstropje, cena: 87.000 EUR.
-	VIDEM-DOBREPOLJE, zazidljiva parcela, 706 m2. v centru, izredno lepa lokacija, raven teren, bližina banke, šole. pošte, občine. Cena: 78 EUR/ m2;
-	VIDEM, okolica zaz. parcele različnih velikosti od 1.000 do 10.000 m2, cena 52 EUR /m2
KUPIMO
-ENO do dvosobno stanovanje na relaciji Ribnica-Velike iLašče-Videm-Do brepo Ije- G ro su p I je-Š kofl jica-Lj u blja n a
-	KMETIJO, hišo z več zemlje, zaz. parcelo do 60 km iz Ljubljane
/ ŽEN ITN A AGENCIJA IN POSREDOVALNICA' ANGEL
STE osamljeni in nesrečni? Za informacije pokličite ali se osebno oglejte v ženitni agenciji in posredovalnici Angel. Tu vam bomo poiskali partnerja, kil vam boža sedel praznino v srcu.
GSM: 051/682-380,031/682-805; 1788 11 80

ercator
Prav vi ste lahko pomemben člen pri vsakodnevnem stiku Mercatorja s kupci.
V največjem in uglednem slovenskem podjetju, ki se odločno in vztrajno širi in uveljavlja na novih trgih, cenimo svoje zaposlene. Zavedamo se pomena njihovega zadovoljstva, zato soustvarjamo okolje,v katerem se dobro počutijo. Da lahko kupcem vedno podarijo iskren nasmeh. Postanite del zgodbe o uspehu!
Spomladi 2008 odpiramo nov HIPERMARKET Ljubljana - Rudnik.
V ta namen bomo zaposlili več novih sodelavcev na delovnih mestih:
""prodajalec (m/ž)
"mesar (m/ž)
"pek (m/ž)
"kuhar (m/ž)
"blagovni manipulant (m/ž)
Ustvarjamo varno in prijetno delovno okolje za svoje zaposlene in spodbujamo osebni in strokovni razvoj.
Več o tem na www.mercator.si pod Razpisi za zaposlitev.
Vaše prijave z življenjepisom, dokazili in navedbo, za katero delovno mesto kandidirate, sprejemamo na naslov Poslovni sistem Mercator d.d., waiwwi Kadrovski sektor, Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana ali po e-pošti na naslov zaposiitev@mercator.si. Za dodatne informacije lahko pokličete t:—J na telefon 01-560-1669 ali 01-560-1642, vsak delovnikod 9. do 14. ure. WTSlB
rarL k"!
UGODNO FINANCIRANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE
UniCredit Leasing vam nudi najrazličnejše možnosti financiranja vseh vrst kmetijske mehanizacije in opreme
Nudimo vam ugodne pogoje financiranja z minimalno lastno udeležbo ter odplačevanjem do 72 obrokov.
UniCredit Leasing d.o.o. Dodatne informacije:
Šmartinska 140	Vid Šere
1000 Ljubljana	tel.: 01/5206 026
www.unicreditleasing.si mob: 041/362 748
fax: 01/5206 034
e-pošta:
vi d. se re@ un ic red itle as i ng. s i
£
UniCredit
Leasing
Tirnimi f¥Y©3 LETO
SOBOTA, 23. FEBRUAR, ob 18:30
Trubarjeva domačija, Rašica ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE OLIVIERJA GRANDOVCA Ob toku Rašice
(Javni zavod Trubarjevi kraji in Zavod za razvijanje ustvarjalnosti)
PETEK, 29. FEBRUAR, ob 19:30
Levstikov dom, Velike Lašče
5.	ABONMAJSKA PREDSTAVA: LA-LA-LA, v izvedbi Umetniškega društva Osum (Občina Velike Lašče)
PETEK, 7. MAREC, ob 17:00
Trubarjeva domačija, Rašica SVETOVNI MOLITVENI DAN (Žensko biblično gibanje)
SOBOTA, 8. MAREC, ob 12:30
Levstikov dom, Velike Lašče ŽENA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ -okrogla miza (Ljudmila Šemrl Schmid)
PETEK, 14. MAREC, ob 19:30
Levstikov dom, Velike Lašče
6.	ABONMAJSKA PREDSTAVA: Ščuke pa ne, v izvedbi KUD Rob
(Občina Velike Lašče)
SOBOTA, 15. MAREC, ob 18:00
Trubarjeva domačija, Rašica RAZSTAVA BELOKRANJSKIH PISANIC (TŠD Rašca in Javni zavod Trubarjevi kraji)
NEDELJA, 16. MAREC, ob 17:00
Grad Turjak, Turjak
ODPRTJE RAZSTAVE Trubar in Turjačani avtorice prof. zgod. Barbare Žnidaršič (Javni zavod Trubarjevi kraji)
TOREK, 18. MAREC, ob 19:00
Levstikov dom, Velike Lašče PREPLETANJE POEZIJ, predstavitev Antologije slovenskih pesnic (Zavod za razvijanje ustvarjalnosti)
ČETRTEK, 27. MAREC IN PETEK, 28. MAREC, ob 9:00
Levstikov dom, Velike Lašče NAJDIHOJCA, 9. srečanje otroških gledaliških skupin
(KUD Primož Trubar Velike Lašče in Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče)
SOBOTA, 29. MAREC, ob 18:00
Trubarjeva domačija, Rašica ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE Reka - moje mesto (Javni zavod Trubarjevi kraji, Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, KPD Bazovica z Reke)
PETEK, 4. APRIL, ob 19:00
Trubarjeva domačija, Rašica 29. kulturni večer NA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVINI s Tonetom Krkovičem (Občina Velike Lašče in Tone Kuntner)
SOBOTA, 12. APRIL
Grad Turjak, Turjak SREČANJE PEVSKIH KVARTETOV (KUD Marij Kogoj Turjak)
PETEK, 18. APRIL, ob 10:00
Osnovna šola Primoža Trubarja, Velike Lašče
SREČANJE SLOVENSKIH IN ZAMEJSKIH ŠOL, KJER JE ŽIVEL ALI DELOVAL PRIMOŽ TRUBAR
(Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče)
TRUBAKJEVOLEIDo
/Tl\2CD8
Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.