Mir IJnd^ntŠtiri božične prazuike nismo mogli z vem\)em ponavljati acgeljske^o božičnega slavoapeva: Slara Bogu ne višavah in mir Ijudem oa zemlji, ki ao dobre (srete) volje. Šele peti božič je pripeljal po svetu raztresene ude družin zopet nazaj k domačim bcžičnim jaslicam. Niso še sicer vsi doma Naši vjetniki so še v Italiji, drugi v daljni Rusiji, Franciji, Sv. deieli itd. Toda upanje lahko imajo, da slišijo kmalu veseli glas: Domov! Goriške brate je tudt še pregnal tuje zemlje lačni Lah izpod domače »trehe. Bridko je to, a npajmo, da si bo kmalu tudi Goričan stavil na svoji neodrisni zemlji nove domove. Nekateri naši možje in fantjo še sicer tudi nosijo orožje. TLda niso ˇeč daleč v nerzli Galiciji, ne v malarijo polni Italiji ia Albaniji, ampak blszu dsma so, v »o\i Jugoslovanski domovini branijo domačo, slovensko grudo. Večina pa jih je že doma. Huda je bila štiriletna ?ojska; rane že niso za:epljene, a božično veselje vliva zdravilno olje v skekče rane. Hišni gospodar gkda v nedolžuih cčesih svojih otrok le mir in brezskrbno veselie. Iz ljubezui do njib dela rafrte, kako bo jira priprav>l Ijubko dcmačijo Trpljenje svetovne vojske nara je prinelo jugoslcv&nsko, tnjega jariua prosto domovino. To domovino arediti, storiri srečno in zadovoljno, to je nalloga naše biižnje bodočnosti. Vojsko so začeH, da bi nas še bolj usužnjili. Bog pa nara je naklonil svobodo: Slava Bogu na visavah! Bog, k' v svoji n«s.kon