Poštnina plačana » gotovim.	izhaja VS3K teden.	Posamezna srevliKa stane 1 Din.
St. 34._V Ljubljani, dne 21. avgusta 1924._leto II
RADIKALSKI C,L A S NIK
OQC,AN NADO DNE RAD II/AL NE JTDANEE.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. l/l. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7.
g—..-	------------------------„	-- ...	---------------- -------- ------------------------------------------------------------
Ljudstvo mora imeti samoupravo!
Vprašanje centralizma in avtonomizma je nepotrebno in je rešeno že z načelom »samouprave«.
Poudarjamo, da je za nas vprašanje samouprave največje in temeljne važnosti. Glavno je, da upravlja ljudstvo samo, a kako upravlja — centralno ali avtonomno in v kako velikih avtonomnih skupinah, to je njegova stvar. Na splošno naj se vse one stvari izločijo iz centralne uprave, katere more upravljati ljudstvo bolje v samoupravnih telesih manjšega obsega, ne da bi s tem škodovali drugim delom države. Seveda pa mora biti tudi centralna uprava ljudska in samoupravna.
Za Narodno radikalno stranko torej ne obstoji vprašanje centralizma in avtonomizma, za njo obstoji samo vprašanje dobre uprave in popolne samouprave.
Narodna radikalna stranka bi na temelju svojih načel tudi ne bila nasprotna »široki avtonomiji«, kakor jo naglaša Slovenska ljudska stranka, toda samo pod pogojem, da jo zahteva znatna večina Slovencev in da so podana poroštva da se ne bo izrabljala proti drugim delom države in da se izvede ustavnim parlamentarnim potom.
Poudariti pa je treba, da Slovenci niso doslej predložili nobenega konkretnega, točno izdelanega načrta za avtonomijo, katerega bi zastopala znatna večina slovenskih poslancev. Želja slovenskega ljudstva torej doslej ni bila jasno izražena. Z druge strani pa tudi v skupščini, zlasti od strani bivše opozicije ni bilo nobenega podpiranja slovenskih avto-
»Slovenec«, ki ne pozna v politiki nobene poštenosti, vara svojo nezrelo politično javnost z lepimi frazami o »parlamentarnem torišču«, o politiki, »ki se ravno na sedanjih parlamentarnih tleh lahko najbolj udejstvuje, razvija in okrepi«.
Tako piše list sedanje začasne vlade potem, ko je vlada po dolgotrajni debati o svoji vodeni izjavi dobila na račun življenskih interesov naše edinstvene države in na račun naših državnih financ kupljeno številčno večino, potem ko je za nedoločen čas odgodila narodno skupščino, ker ne mara parlamentarnega nadzorstva!
nomističnih teženj. A radikalna stranka sama je bila preslaba, da bi mogla izvojevati zahtevo, za katero se ni brigala opozicija sama. Ako slovenske zemlje v sedanji ustavi niso dobile toliko avtonomije, kolikor je želel znaten del Slovencev, je tega kriva v glavnem sedanja vladna večina, ki ni znala privesti svojih zahtev na enotno črto.
Radikalna stranka hoče samoupravo in vsled tega hoče tudi ono avtonomijo, katero želi večina prebivalstva, samo da se ne protivi interesom celote in da se uvede parlamentarnim potom.
Treba je še omeniti, da so slovenske zemlje zlasti v gospodarskih vprašanjih v znatni meri navezane na druge dele države in se ž njimi gospodarsko izpopolnjujejo. Bilo bi nelogično, ako bi na eni strani hoteli imeti koristi od skupnosti na drugi strani pa ne bi hoteli tej skupnosti ničesar žrtvovati. Roka roko umije, lici pa obe — ta pregovor velja tudi v tem vprašanju.
Stališče Narodne radikalne stranke v tem oziru je znano. Ona je bila za to ustavo, ker v danih razmerah ni bilo mogoče narediti boljše. Ona se ne kapricira na sedanjo ustavo tako, da ne bi hotela nikdar ničesar spremeniti, ako bi se to izkazalo potrebno in koristno. Vsaka izprememba ustave se mora izvršiti ustavnim potom. Pri tem se je treba držati dveh temeljnih načel: treba je čuvati narodno in državno edinstvo, ljudstvo mora imeti samoupravo.
Tako dela vlada, katere člani so v opoziciji še 3. junija apelirali na kralja, naj posreduje, da se skupščina vsled notranjega in zunanjega položaja nemudoma skliče. Tako dela vlada, ki je dobila zaupanje merodajnih činiteljev na podlagi obljube, da hoče delati le s parlamentom!
Pisanje »Slovenca« je varanje javnosti, ker hoče prikriti pravo stanje, dasiravno že priznava poraz vlade, ko piše: »vsega sploh ne gre zavreči brez razbora, najmanj pa se sme brez ozira na druge diktirati, kaj ima brezpogojno biti prav, kaj ne, če naj ima sporazum kakšen pameten smisel«.
Vlada brez politične večine
Vodja najmočnejše skupine v vladni številčni večini Stjepan Radič se je vrnil v državo. Njegov prihod je zmešal kraljevsko vlado, ker se zdi, da je hotela njegov prihod odgoditi. Vladina želja ni upravičena, kajti ako Radič s svojo stranko podpira današnjo vlado, je naravno, da tudi on v svojstvu predsednika hrvatske republikanske seljačke stranke sodeluje v politiki, ki jo vodi Davido-vičeva vlada. In ker se je Radič vrnil, je možnost za njegovo intimno in stvarno sodelovanje podana v polni meri.
Toda Radič je pred svojim povratkom obeležil svoje cilje in svoje smernice. Radič je hotel z vstopom svoje stranke v kmečko in-ternacijonalo, ki je sestavni del tretje komunistične internacijonale, povdariti in jasno ugotoviti komunistični značaj svojega pokreta. V tem oziru je šel Radič tako daleč, da je Davidovičevo vlado označil kot prvo etapo' pri prevzemanju celokupne državne oblasti v roke kmečko-delavskega razreda.
Radičevska pripravljenost, da podpirajo Davidovičevo vlado ne da bi zapustili ene same točke svojega programa, je razumljiva, kajti za to podporo radičevci mnogo dobijo in ničesar ne izgubijo. Nihče jim ne more očitati, da so spremenili svoje načelno stališče. Toda veliko in v današnji situaciji bistveno je vprašanje, ako je s stališča države in državnih interesov, s stališča narodnega edin-stva Srbov, Hrvatov in Slovencev koristno, da sloni avtoriteta državne vlade na taki skupini. Vlada je dobila v narodni skupščini številčno večino, toda to je edini slučaj parlamentarnega življenja v naši državi, da za številčno večino ni nobene politične moči, nobene pozitivne podlage za realno delo. Radičevci so vstvarili večino g. Davidoviču, istočasno pa so izkopali grob njegovi vladi.
So slučaji, da padejo vlade po glasovanju, pri katerem so dobili formalno večino. To se zgodi največkrat, kadar ta formalna večina ni dovolj velika in vlada spozna, da nima dovolj moči za vodstvo državnih poslov. Vlada g. Davidoviča vidi za svojo številčno večino, ki je čisto formalna, samo sovjetski režim, federativno republiko, samostojno Slovenijo, avtonomno Bosno in Hercegovino in temu podobne stvari! Kako se bo g. Davidovič rešil iz tega položaja, je njegova stvar, toda stvar naroda je, da reši interese krone in države. In to se mora zgoditi kmalu!
Na parlamentarnem torišču 1 — Varanje javnosti
Zgcidnuinska isšava	Palila
v narodni skupščini dne 13. avgusta 1924.
Gospodje narodni poslanci!
Ob,koncu razprave o deklaraciji kraljevske vlade prosim narodno skupščino, naj izvoli poslušati sledečo izjavo, ki jo dajem v imenu radikalne stranke:
Prejšnji koalicijski kabinet radikalne stranke in stranke samostojnih demokratov, nadaljujoč celokupno dosedanjo notranjo politiko v smeri krepitve narodnega ediustva in učvrstitve državne zajednice, je smatral, da je treba v tej smeri tudi dalje voditi državne posle in čuvati državo od vsakega potresa in vsake nevarnosti, bilo nacionalnega separatizma, bilo komunističnega prevrata.
Nova vlada g. Davidoviča ie naglasila v svoji deklaraciji i ozirom na naš notranji problem svojo voljo in odločnost, da gre v drugi smeri kot se je šlo do sedaj, toda ni natančneje določila, kakšna je ta nova smer, katere so meje, do katerih misli odstopiti od narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, in katere so garancije, da se s to novo smerjo ne ogroža samo edinstvo, temveč tudi obstoj naše svobodne in nacionalne ujedinjene kraljevine.
Vlada g. Davidoviča je pustila iz vida. da je nemogoče izvesti razdelitve našega ozemlja po plemenih, ker je naselitev tako izme-šaua, da je absolutno nemogoče potegniti meje med njimi, zgodovinske meje pa je uničila naša vpjna za osvobojenje našega troimen-nega naroda. Ravno tako se ne more aplicirati načelo samoodločbe, ker bi po tem načelu imela pravico vsaka občina ali vsak srez, da se opredeli, a to načelo bi tako razdrobilo našo državo, da ne bi nič ostalo od nje, ker bi sc vstvarilo mnogo državic, ki ne bi mogle živeti.
Vlada g. Davidoviča se naslanja na politične skupine, ki niso niti najmanj dokazale, da so opustile svoje stališče negiranja kra-ljeyinc in njenih današnjih, osnovnih zako-ncAf, niti so se pokazale voljne računati z umevanjem in čustvovanjem številčno največjega dela našega naroda, ne glede na ozire, ki bi jih bilo treba imeti napram onim mnogcišteviinim žrtvam, s pomočjo katerih smo prišli do svobode in edinstva. Tako zadržanje vlade g. Davidoviča pomeni brezpogojno in popolno kapitulacijo na škodo naj-večjih življenjskih interesov ujcdinjcnega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Radikalna stranka smatra tako kapitulacijo za zelo nevarno za Ifodočuost naše svobodne dr-ižave in zato se bo pajcnergičncjc borila proti tej in taki politiki te vlade, odrekajoč ji vsako zaupanje.
Razen tega se vlada g. Davidoviča naslanja na drugem mestu na politično skupino, ki je najštevilnejša v vladnem bloku jn od katere je odvisen parlamentarni obstoj kraljevske vlade. Ta politična skupina je s soglasnim sklepom svojega glavnega odbora in kluba, storjenim 3. avgusta t. 1. v Zagrebu, odobrila vstop hrvatske republikanske scljaškc stranke v kmečko internacionalo v Moskvi, katera internacionala je samo krilo komunistične internacionale. Z obema tema internacionalama upravlja izvršilni komunistični odbor v Moskvi. Radi tega vstopa v moskovsko internacionalo bi imela Hrvatska republikanska seljačka stranka priti pod zakon o zaščiti države, ki prepoveduje obstoj in akcik) komunističnih strank v naši kraljevini. Vlada g. Davidoviča pa ni ničesar storila, da računa s to pojavo v smislu obstoječih zakonov, tem-,vcč je nasprotno svojo glavno parlamentarno moč naslonila na to komunistično orientira-
no skupino. Vladin greli v tej smeri je toliko težji, ker so največji organi evropskega javnega mnenja zapazili iti zabeležili nevarnost, ki preti miru na Balkanu radi približanja hrvatske republikanske seljačke stranke in njenega voditelja Stjepana Radiča 111. internacionali v Moškvi.
Kraljevska vlada dovaja v svojo naslonitvijo na Stjepana Radiča in njegovo stranko v nevarnost naše nacionalne interese ne samo v Južni Srbiji, temveč v vsej naši kraljevini.
Molk Radičevih poslancev, da bi razjasnili stavljena jim vprašanja z ozirom na njihovo zadržanje napram prevratni akciji makedonskega komiteta, v katerem sodeluje en Radičev poslanec, ni vznemiril vlade g. Davidoviča. To je en dokaz več, da ona ne ščiti v zadostni meri najelementarnejših interesov naše kraljevine. • 1
Vlada g. Davidoviča sc je hotela predstaviti kot vlada nacionalnega pomirjenja, toda njen prihod je nasprotno mnogo doprinesel k velikemu vznemirjenju, ki se opaža širom kraljevine, iii za katero vznerpirjenje pada odgovornost na to jn tako sestavljepo vlado. Namesto urejevanja notranjih odno-šajev se je pojavilo jačanje partikularističnih in separatističnih teženj na škodo najvitalnejših interesov našega ujcdinjcnega naroda, j Odgovornost za to slabitev ideje našega drT žavnega in narodnega edinstva nosijo g. Da-vidovie, njegovi tovariši hi vsi njihovi potna-
x.	..	'	' I -Vi	■	• ;
gači.
Vlada g. Davidoviča je kbnČtlo povdartla, da stremi za sporazumom Srbov, Hrvatov in Slovencev, toda nikjer ni omenila sporazuma, sklenjenega'na Krfu leta Idi?, nitr sporazumne proglasitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev'!, decembra 19 8 in tudi ne državne ustave, sprejete na najpravilnejši način s pravnega in formalnega stališča, za katero ustavo je glasovala več kot polovica celotnega Števila poslancev redno izvoljene ustavotvorhe skupščirte, ki je ćelo protežirala manjšine s posebnim volilnim zakonom, di bi se omogočilo, da se čuje glas Uidi najmanjše skupine in smeri.	<
Ker je kraljevska vlada prešla molče preko vsega tega v svoji deklaraciji, potneni, do ona . zamišlja neki novi sporazum, ki bijnappvoldu v^cmu onemu, kar id bilo storjeno lata . Idi?', na Krfu in 1. decembra 1918 v Beogradu, ali 28. junija 1921 v ustavotvorni skupščini. tak sporazum in tako smer »e bo dala radi* kalna stranka nikdar svoje odobritve, in znanci ie, da ona po svoji moči predstavlja ener ga glavnih parlamentarnih činiteljev.
| 1/. vseh teh razlogov odreka radikalna stranka vsako podporo iti vsako zaupanje vladi g. Davidoviča z željo, da vlada činiprej zapusti krmilo državno! uprave, dai se ne bi, prizadele ogromne škode velikim državnim in nacionalnim interesom in da se nq bi stoj rilp nepopravljive škode in zmede v našdtn nacionalnem obstoju.
Radikali, pozori v
Kavarni »Zalazni k« iti »K r a p š« v Ljubljani sta nam vrnili »Racjikalski Glasnik« s pristavkom »ne sprejmem« in s podpisom kavarnarjev.	,
Pristaši in somišljeniki v Ljubljani' in drugod, zapomnite sc imeni teh dveh narodnih kavarni
Brez upa zmage!
Nasprotniki našega državnega in narodnega edinstva, ki so obenem sovražniki Narodne radikalne stranke, še vedno ne morejo pozabiti veličastnega radikalskega shoda v Beljini, kjer jc g. Pašič izjavil, da jc naša država vštvarjena s krvjo in da bo radikalna stranka branila državno in narodno edinstvo z vsemi sredstvi. Nekateri časopisi so poročali, da je g. Bašič rekel, da sc bo to edinstvo branilo tudi s krvjo. S tako tolmačeno izjavo so hoteli nasprotniki intrigirati, kar pa se jim ni in ne bo posrečilo.
Zlasti naše klerikalci, ki so poveličevali pretakanje slovenske krvi za habsburško-neniško Avstrijo, so se tako prestrašili Pa-šičevega govora, da jinf je zastava vsa kri v žilah In da neprestano ponavljajo svojo miroljubnost. Pri tem poveličujejo vlado svojega začasnega zaščitnika g. Davidoviča, o katerem pripovedujejo čudežne pripovedke, češ da je pristak na njihovo avtonomijo, na radičevsko federalistično republiko itd. Gospodje klerikalci očividno računajo z nepoučenostjo svoje mase, pri čemur so jim malo mar krščanska načela o resnicoljubnosti.
PonoVno smo že omenili, da g. Davido-vič vzlic svojemu samoljublju, častihlepnosti in osebnemu sovraštvu napram g, Paši-ču, ni tako črn, kakor se kaže sedaj sam v družbi Korošca, Spahe in Radiča. Ne glede na načelno stališče dokazuje to že dejstvo, da so marsikatere zahteve klerikalnih in sorodnih ministrov ostale neizpolnjene, kajti država jc več nego »impozantna večina 55 glasov«, Ki iq od danes' do jutri!
G. Davidovič ima sicer vše slabosti politika »dobre volje«, vendar pa še ni kot Srb tako globoko padel, da bi izdal svojo dpaVo na ljubo Radiču in avtonomistom, ker so mu ti pripologli do časti predsednika vlade. Nihče ni do sedaj' še dvomil o njegovem patriotizmu, dasiravno se zdi, da podreja državne interese svoji lastni ambiciji.
Kako misli g. Davidovlč 6 naši državi, olnašem narodnem in državnem 9dinstvu, do-, kazuje najbolje njegova izjava, podana 23. maja 1923 v narodni skupščini. G. Davidovič jc tedaj,' ali napačno informiran ali pa iz strankarske zavisti, ob priliki razgovorov Narodni: rhdikalnd stranke z Radičem izjavil 'šlčdečc:	i4	11	/
»GoSpOdje, imate prhv, da se nagovarjate In pogajate, vi ste stranka in imate pravico, da vodite gotovo pblitiko, da Ste Za to ivjlitlko bdgoVotni ir! dd boste dajali odgpvor. VI kot vlhda, kot stranku na vladi, vodite gotovo politiko, mi kot1 opozicija pa imamo pravico kontrolirati tn kritizirati to politkb. Vi. lahko sklertete tudi spdrazurti, toda enega ne smete pozabiti: Preko meje ne smete iti, preko meje, ki Je začrtana s krvjo. To je edinstvo našegu naroda 1» enotnost našega državnega ozemlja. (Odobravanje pri demokratih.) Vi se rridrdte sporazumevati, toda preko te meje ne smete iti, kajti vedite gospodje, da ie ta meja začrtana s krvjo in da se bo tudi branila s krvjo!« ,
'Tako ie govoril sedanji zaščitnik klerikalcev in drugih avtonomistov in je tozadevno gbtdvo še danes Istega 'prepričanji, kajti g. Davidovič: vc najbolje sam, da bi v ,.nabrpbiptn shičpju ne dobil potrebnoga, zaupanja njti z;^ zadnji^ poskus, da se spametujejo raziii separatisti.
4 Mišljenje ‘g.TTiši'ća o našem državnem in narodtieni edinslvu je' tudi bistveno mišljenje g. Davidoviča in tega mišljenja so vsi Srbi in vsi zavedni Hrvati in Slovenci. »Slovenec« in SLS se borita brez upa zmage!
Francoska sodba o Nikoli Pašišu
Iz notranje politike
V času, ko časopisje naših nasprotnikov — med katerimi zavzema »Slovenec« prvo mesto — opici laži o našem voditelju, da bi na ta način vzbudilv v ljudstvu splošno nezaupanje v našega velikega državnika, ni odveč, ako priobčimo nepristransko francosko sodbo o g. Fašiču.
F.dini francoski politični tednik »KT.uro-pe Nouvelle« piše sledeče:
Q> Pašič je komaj upognjen od starosti. Sprejema s svojim večnim smehljajem, ki zdrsne od njegovih brk in sc potopi v beli ©čakOvski bradi. Osemdesetletni starec, ki vlada dvajset let svojo deželo, nc govori mnogo. Spozna sc v umetnosti odvračati radovedneže in gotovo ne bi bilo mogoče zbrati v knjigo njegove razgovore ... Njegova ta1-korekoč stoletna izkušenost v javnih zadevati ga je naučila skrajne previdnosti 'in molčečno-* sti. Nasprotno pa obstoji vse njegovo življenje iz dela in njegov življenjepis se staplja z zgodovino Srbije v zadnjih štiridesetih letih.
Bil je izgnanec, revolucionar, fijetnik ,. ! poglavar zarote ali poglavar vlade, njegovo življenje je tesno zvbžano z življenjem njegovega ljudstva, ki ga ljubi ih bolje pozna kod vsakdo drugi. Globoko pozna narodovo dušo, njegova inteligenca je fina in prožna, razen tega pa ima pravi občutes za vse in ta ga je vodil skozi tako pogoste nevarnosti njegove velike karijere na Balkanu. Ta pravi občutek mu jepokazal po smrti zadnjega ObrcnoviČa, pred in po balkanskih vojnah, kakor tudi v iz-
.kušnjah svetovne vojne. Ves svet priznava Isto kar Srbi, namrćč' njegovo genijalnost v parlahienthmlh kombinacijati. Pogaja sc, ob-Ijnbujp,' stheiilja . sc In slednjič vendar najde ■ VefčtnA v'hajbolj brezumnih ,položajih. 1° VCn-dnr nikdat ui šc'zagrabil za meč v teh krajih, kjer je nasilje nAvadiid. Na znotraj kakor .na zunaj'jc'najvcČJl pacifist, čeravno je morql vpditi trt vojne :ćiio za drugo.. Ali ni neki i)u-hovit1 človek nekdaj rAcl, da samo pacifisti vodijo vojne?
Njegovu igra je popolnoma varna na tem vulkanskem polotoku, kje rsc strasti razvnamejo silno naglo. Bolgarski Ferdinand in ye-nizclos sta bila bolj slavnoznana kot on, obadva sta okusila veselje velikih zmag, nato pa sta bila prvi žrtvi.
Kot poglavar države, ki je postala mogočna, je PaŠič tešil Evropo že' mnogih nevarnosti, tako n.°pr. za čaša pohodu D.Ahmmzia, koroškega plebiscita ali pa tildi v dobi incidentov na šrbskp-albanski meji. Njegova velika potrpežljivost je tudi preprečila, da se srbsko-hVvatsko nasprotstvo ni razpalilo v odkrit boj. Če bi’ ta boj kljub temu vzbrulnih, je Pašič že vnaprej odvezan vse odgovornosti, kajti ponujhl je velike koncesije, ki so bile brutalno zavrnjene od' Radiča, slaboznancga hrvatsk ega vodje.
Pašič je1 v domovini že legendaren in pogosto se govori, da bo usoda dežele tako dolgo v varnih rokah, dokler bo ta starec živel.
Ulada ..rada. sakorea aei
Te lepe besede je proglasil »Slovenec« za smernice Davidovieeve vlade, v kateri so si klerikalci izsilili štiri ministrske sedeže. Sam g. Davidovič je 30. m. m. izjavil novi-itarjem, da bo »zakon najvišja volja v državi ...«
Ne glede na posamezne nezakonitosti, ki jih jc vlada že zagrešila proti ustavi in državnim zakonom, hočemo ugotoviti nepremostljivi prepad med Davidovičevo koncepcijo in Radičem, od katerega je odvisen obstoj sc* danje vlade. Iz te ugotovitve pa jc tudi razvidno, da se klerikalci poslužujejo vseh sredstev pri izvrševanju svoje obupne politike.
Kako naj bo zakon najvišja volja v državi in kako naj vladajo red, zakon in pravica, ako Radič in njegovi pristaši ne priznavajo obstoječih zakonov?
»Hrvatsko narodno zastopstvo« jc izdalo v »Slobodnem Domu« od 27. marca 1923 sledečo deklaracijo:
»Hrvatsko narodno zastopstvo smatra za neveljavne in za hrvatski narod neobvezne — torej brez vsake pravne in moralne podlage — vse zakone, naredbe in akte beograjske
vlade na nespornem državnem in narodnem ozemlju Hrvatske, ker so vsi ti zakoni, naredbe in akti storjeni brez vprašanja in odobrenja hrvatske£a državnega zbora logično proti izrecni volji in proti ponovnim protestom Htvatskega narodnega zastopstva, izvoljenega dne 28. novembra 1920 in brez vsakega njegovega sodelovanja, in kohčno zato, ker hrvatski narod šamo toliko trpi in posluša beograjske oblastnike, koliko mora storiti ali vsled grožnje po vporabi oborožene sile ali vsled praktične uporabe te sile...«
Radičeva stranka te svoje izjave do še-daj še ni preklicala in stoji še vedno na tem stališču, ki ga povdarja ob vsaki priliki.
Ker je Davidovič Sestavil svojo vlado tudi s podporo radičevcev, ki ne priznavajo nobenih zakonov, naredb in aktov beograjske vlade, kako more govoriti kljub svoji dobri volja, da bo zakon najvišja volja v državi? Kako morejo proglašati klerikalci, katerih ministrski sedeži so odvisni od radičevcev, da bo vlada, v kateri sedijo, vlada »reda, zakona in pravice«?
Ljudstvo, kdaj sc ti bodo odprle oči?
ScDdiafei
Svarilo pred Kubo.
V usmiljenja vrednem položaju sc nahajajo ©ni siromaki, ki so se da11 zapeljati na Kubo, da bi od tam prišli v Zedinjene države. Med onimi več tisoč kroječimi priseljenci, ki životarijo v Havani brez pravega zaslužka, stanovanja In hrane je tudi nekaj Ijndi iz Jugoslavije. Novi priseljeniški zakon jih stavi v obupne razmere.
Novi priseljeniški zakon določa, da oni ino-zemci, ki pridejo v Zedinjene dr/.ave skozi sosedno ozemlje, morajo dokazati, da so prišli v to deželo potom parobrodne družbe, ki ima posebno pogodbo z ameriško priseljcnijko oblastjo; drugače se jim dovol virod le potem, leo so stanovali v dotičn' sosedni deželi vaj dve leti, Razim tega morajo seveda jz>> i vse priseljeniške predpise
Sedaj je priseljeniška oblast Izjavila, da Kuba ni sosedno ozemlje v smislu zakona: radi
tega onim priseljencem ni treba tam Čakati dve leti, prodno zaprosijo z.a vstop v Zedinjene države. Ali to prinese te malo tolažbe onim nesrečnikom. Oni morajo -zadostiti določbam novega priseljeniškega zakona, ravnotako kot priseljenci, ki prihajajo iz drugih dežel. Preskrbeti si morajo priseljeniško vizo in v to sv rim sc morajo obrniti na Ameriškega konzula v Havani. Sorodniki ameriških državljanov, ki so izven kvote (žena in otroci) oziroma oni. ki uživajo prednost v okvirju kvote, imajo upanje, da se jim kmalu posreči priti v Zedinjene države; ostali pa imajo ravno toliko upa kakor oni nešteti drugi, ki čakajo v starem Uralu na priliko, da bi mogli priti v Zedinjene države. Poleg tega se bo ameriški konzul le s težka oziral na prošnje onih, ki niso vsaj leto dni v Havani, kajti po pravilu se vize dajejo le onim, ki stamiicjo vsaj teto dni v delokrogu rfotičnega konzulata. — P. L. L S.
: Iz vseh krajev države pošiljajo radikalske organizacije pozdrave in zaupnice g. Pašiču. Ra-dikalska zborovanja sc vršijo zlasti v Srbiji. Na shodih se izjavljajo zborovalci popolnoma solidarne s Pašičevo politiko in obsojajo izdajstvo Nastasa Petroviča, ki jc hotel s pomočjo nasprotnikov NRS zanesti zmedo med radikalske vrste,
: Radikali med ljudstvom. Na seji radikalnega poslanskega kluba sta govorila g. Pašič in g. Lj. Jovanovič o politični situaciji in sta pozvala vse poslance, naj informirajo ljudstvo o pravem stanju sedanjega položaja,
: Nastas Petrovič ni več radikal. Radikalni poslanski klub je sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da Nastas Petrovič ni več član radikal-skega poslanskega kluba in da jc prenehal biti član Narodne radikalne stranke, ker se je pregrešil proti strankini disciplini.
: Spor v vladi radi Radiča. Zunanji minister dr. Marinkovič hoče podati ostavko, ker je ministrski predsednik Davidovič brez sporazuma ž njim izdal nalog, da naše poslaništvo na Dunaju vidira Radičev potni list. Lepa vlada, kjer dela vsak minister, kar hoče!
:	Radičeve grožnje. Vrtoglavost in nczmisel-
nost R 'ceve politike sc je pokazala zopet ob priliki sestanka »hrvatkega narodnega zastopstva« v Zagrebu. Radič se je navidezno delal pomirljivega, ker ni hotel še preveč kompromitirati Da-vidovičeve vlade, ter je celo rekel, da republika zanj ni dogma, da bo le Hrvatska republika, ostala Jugoslavija pa naj ostane monarhija. To njegovo konfuzno izjavo so njegovi politični pri jatelji Razlagali kot nekako popuščanje, toda iz drugih njegovili izjav je razvidno, da je še vedno zakrknjen separatist, s katerim je nemogoč vsak resen sporazum. Govoril je o svojem potovanju v inozemstvu, kjer je propagiral rešitev hrvatskoga vprašanja v mejah Jugoslavije, ki naj se reši če treba tudi proti Srbom in brez Srbov. Nadalje je grozil z revolucijo, ako bi se volitve ne vršile 'po njegovi volji. Takoj pa je pristavil, da je revolucija za sedaj nemogoča. Rekel jc, da je pred volitvami in po volitvah pacifist, toda pri volitvali so Hrvati suveren narod! Radič je s tem zagrozil Davidoviču in njegovim prijateljem v vladi. Sicer pa je znano, da so pri volitvah terorizirali do sedaj edino le radičcvci. Ako se pri prihodnjih volitvah prepreči na Hfvatskem radičev-ski teror, potem se bo moglo šc le prazaprav go voriti o svobodnih volitvah. Radič naj grozi še nadalje, radikali sc ga nc bojimo!
: »Enorodtto enoto« imenuje »Sovenec« sedanjo vlado in njeno z milijoni državnega denarja kupljeno parlamentarno večino. »Slovence« ima prav, kajti »similis simili gaudet«.
: Austria rediviva. »Slovenec« skuša rešiti sedanjo »vsečlovečansko« vlado s pridigovanjem o »impozantni večini«, ki jo tvorijo po njegovi avstrijskoklerikalni miselnosti »vsi narodi v naši državi brez izjeme« t. j. poleg običajnih treh še Nemci, Madžari, Turki, Romuni in druge nacionalne specialitete. Toda noben teh »svobodnih samoupravljajočih se državotvornih narodov, ki .tvorijo volio ljudstva« ne bo rešil s klerikalci vred istorodne blokaške vlade pred neizogibno in nečastno smrtjo, s katerp bo tudi za vedno konec »oživljene Avstrije« ita ozemlju enotnega jugo-slovenskcga naroda!
: Boljševiško priznanje tIRSS. Radičev »Slobodni Dom« priobčuje oficiclno poročilo o sprejemu HRSS v boljševiško kmečko internacionalo. Radič je pristavil temu sporočilu sledeče: Moskovski politični krogi smatrajo to sporočilo kot priznanje popolne individualnosti hrvatskoga naroda in njegovih pravic do samoodločbe Brez komentarja.
M ato bo moke!
»Zastava« (Novi Sad); Vladna deklaracija pravi, da Srbi, Hrvati in Slovenci nimajo eden drugemu ničesar jemati. Kaj pa pomeni Sp hhio jemanje Bosne v okvir avtonomije? On je v duši Turčin, izdaja se za Hrvata in hoče imeti večino nad Srbi. Kal znači Koroščeva avtonomija za Slovenijo, ki bi sc morala sama finansirati in bi jo morala skupna vojska, recimo šumadljski kmet, braniti pred zunanjimi sovražniki? Kaj bo storila vlada, ko pride Radič s polno torbo svojih republikanskih želja?... Vlada sc pritožuje, da jo čaka težek in mučen samoupravni problem, toda nc pove, ali v duhu Korošca, Spatic ali Radiča. Cuje se »rtnotanje mlina, toda malo Je moke!
I Pakost Narodne radikalne stranke
¥-20sk radakcBski s^ob* v I3s®^rac2y
V torek, 19, t. m. sc je vršil v Beogradu v \v!iki dvorani radikalskega hotela Pariz velik radikalski zbor, katerega je sklical mestni odbor v Beogradu. Shoda se je udeležil. > nad SODO ljudi ter so bili vsi prostori popolnoma natlačeni. Shod je otvoril ob 10. uri dopoldne predsednik mestnega odbora NRS v Beogradu, župan mestne občine dr. Mihajlo Marjanovič.
Nato je govoril predsednik g. Nikola Pasic, ki je v dolgem in temeljitem govoru razložil zgodovinski razvoj osvobojenja in ujedinjenja Srbov,, Hrvatov in Slovencev, nagla-šal potrebo sporazuma, se dotaknil vsel ak-iuainih političnih vprašanj, obsodil Radičevo rovarjenje proti državi in sedanjo vlado, katere obstoj je popolnoma odvisen od Radiča. Pašičev govor bomo priobčili v prihodnji številki. Govoril je tudi posl. Božo Maksimovič. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanje g. Pašiča in Maksimoviča.
Zborovanje je bilo velika manifestacija Narodne radikalne stranke. Po zborovanju se je vršila po mestu veličastna povorka. Manifestan ti so prirejali kralju, Pašiču, državnemu in narodnemu edinstvu viharne ovacije. Nasprotniki so skušali izzvati razne incidente, ki pa so se izjalovili. Poročilo ljubljanskega »Slovenca« priča, kako silno je zadel nadvse pričakovanja dobro uspeli radikalski shod radikalne stranke in lijenili voditeljev. Poročilo je razen imen pooplnoma zlagano.
BzzSvan!®
sitovenskšfa klerškaScev
Pod tem naslovom piše »Samouprava«, glavno glasilo naše stranke, med drugim:
Radikalna stranka je našla s svojim programom popolne enakosti in enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, s svojim pozitivnim in konstruktivnim delom za napredek države in vseh krajev pri naših bratih Slovencih zelo lep odziv. Z medsebojnim spoznavanjem in boljšim proučevanjem smotrov radikalne politike se je že doseglo zaupanje, katerega so hoteli razni brezvestni agitatorji onemogočiti s širjenjem laži o velikosrbstvu, o srbski hegemoniji, o cksploatiranju Slovencev v korist Srbov in Srbije, češ da vse to delajo radikali. Danes je naša stranka v Sloveniji dobro poznana. Vodijo jo napredni in nacionalni Slovenci, ki so iskreno udani ideji bratstva, sloge in enakosti. Na nedavnem sestanku širšega glavnega odbora Narodne radikalne stranke v Beogradu so bili delegati iz Slovenije:	gg. dr. Ravnihar za
Ljubljano, dr. Ravnik za mariborsko in dr. Sajovic za ljubljansko oblast. Njihovi iskreni govori so napravili izreden utis. Zavest edin-stva z brati Slovenci je s tem neposrednim stikom še bolj močna.
Toda so ljudje, ki so skoraj pobesnili od jeze, ker se tudi tako potom dela v stranki manifestira naše narodno edinstvo. Ti ljudje so slovenski klerikalci. Kadar so v Beogradu, se držijo zelo pomirljivo, iščejo stikov z radikalnimi prvaki, jim dajejo obljube, v katerih uresničenje niti sami ne verujejo. Medtem, ko to delajo v Beogradu, napadajo v Sloveniji kot divje zveri vse Slovence, ki stopijo v radikalno stranko, zlasti pa one, ki so na čelu slovenskih radikalov ...
Klerikalci hočejo s terorjem in nepoštenim pritiskom preprečiti širjenje radikalne stranke v Sloveniji. To delajo v trenutku, ko njihovi voditelji tu v Beogradu iščejo stikov
z radikali in radikalnimi prvaki, ko delajo radikalni stranki poklone z željo, da bi ž njo sodelovali. Takšne perfidije in nepoštenosti se ne najde lahko v politični stranki. G. Korošcu in njegovim prijateljem priporočamo, naj ne izzivajo in naj puste v miru radikale v Sloveniji. Svetujemo jim, naj jim ne pretijo ne z bojkotom in ne s terorjem! Vsem našim prijateljem pošiljamo najtoplcjše pozdrave, naše najiskrenejše simpatije in jih prosimo, naj se borijo proti klerikalcem in naj bodo prepričani, da jih bomo znali braniti pred terorističnimi pretnjami.
^ slogi je mol\
Narodna radikalna stranka je samonikla velika stranka, ki je med srbskim narodom v teku svojega nad 40 1. obstoja neizmerno koristila narodu in državi. Po njej smo dobili tudi mi Slovenci in Hrvati že davno zaže-Ijeno svobodo, zato jc popolnoma naravno in pravično, da se tudi med prečam razširja. V njej se lahko združijo vsi stanovi. Vsak državljan najde v njej politično, pravno in gospodarsko zaščito. Cisto naravno je, da sc je po preobratu NRS začela razširjati v Sloveniji in nič jo ne bo zadržalo, da bo v kratkem času tudi pri nas odločilna stranka. Dokaz temu je že sedanje število pristašev iz vseh bivših in še sedaj obstoječih strank. Nespametno in otročje je očitanje »Jutrovih« pristašev, zvanih JDSarjcv, katerih pa pravzaprav v Sloveniji več ni. Stranka JDS je v Sloveniji izginila z momentom, ko je njen pred-stavitelj, poslanec profesor Jos. Reisner izstopil iz Davidovičevega opozicijonalnega bloka, oz. je bil izključen, ter je vstopil v Pri-bičevičevo grupo pod imenom Samostojni demokrati t. j. SD. Do časa, ko so slovenski pristaši bivše JDS bili v opoziciji proti Pa-šičevi vladi, so vedno pri vsaki priliki izzivali naše pristaše in rabili besedo »radikali« kot psovko. Te psovke ne rabijo v zadnjem času več, ker so sami po ovinkih postali potom Pri-bičevičeve Samostojne demokratske stranke prijatelji in zavezniki radikalov. Vprašamo »Jutrove« velmože, kaj so sedaj? Ali se upravičeno imenujejo še JDS? Stranke JDS v Sloveniji v resnici več ni. Svetujemo jim naj vsaj od sedaj naprej pravilno imenujejo svojo stranko s črkama SD t. j. Samostojni demokrati, pri tem pa naj ne mislijo, da je tudi to imenovanje popolnoma pravilno, kajti ker v resnici niso samostojni, ampak morajo plesati, kakor jim žvižga Pribičevič. Pribiče-vičev žvižg mora v Sloveniji prvi slišati dr. Žerjav in še le na njegovo povelje se potem smeta šopiriti »Jutro« in »Slov. Narod«. Kako odmeva njiju žvižganje v zadnjem času, je našim somišljenikom dobro znano, zato izgubljata krog svojih čitateljev in ne bo dolgo treba čakati, da bo eden ali drugi utihnil in sladko zaspal. Število njihovih pristašev sc manjša ’od dne do dne in neodvjsni »Radikalski Glasnik« bo kmalu postal mesto tednika dnevnik. To se bo prav gotovo zgodilo, zlasti pa, ko bo priskočila na pomoč kakšna taka banka, od katere živita lista — sin in ata. Število pristašev NRS lepo napreduje. »Radikalskemu Glasniku« ne bo treba čakati na pomoč kakšne banke, ampak se bo lahko sam vzdrževal.
»Jutro« še sedaj ne more pozabiti svojega sovraštva do narodnih radikalov. Na vse načine in s terorizmom skuša svoje »prijatelje« zadrževati, da ne bi vstopili v radikalno stranko, a vse to ne zaleže nič, kajti pametni in razsoden človek ve, da ni od.Žcrjavovega terorizma ničesar pričakovati. V zadnjem Času so »Jutrovci« silno poparjeni, ker nimajo orl
vladi nobene komande več. Njili terorizem se je ubil. Vsega tega je po njihovi puhloglavosti baje kriv predsednik ljubljanskega mestnega odbora Narodne radikalne stranke g. dr. Vladimir Ravnihar, kojemu pomaga njegov maloštevilni štab, ki baje šteje po »Jutru« 14 oseb. O gospoda »Jutrova«! Idi v se, premišljuj svoje napake in pregrehe in nesramni svoj terorizem, ki si ga uganjal še celo nad svojimi pristaši in boš morebiti spoznala, da si sama kriva da se ti razbija toliko opevana tvoja moč nad slovenskim narodom.
NRS ni v nobeni zvezi s SLS in krivično jo podtikavate kaj takega g. dr. Ravniharju, ki ga pozna vsak inteligent v Sloveniji in daleč preko nje, ker je mož poštenjak in mu ne morete dokazati nikakoršnega izdajalstva. To naši ljudje tudi dobro vedo in zato so do grla siti vašega političnega prekucavanja. Vaš cirkus bo pa prej izginil, kakor si pa sami mislite. Gospoda »Jutrova«, naši trezni ljudje trezno zasledujejo Žerjavovo politiko in so žo toliko razsodni in na jasnem, da se »Jutrove-ga« terorizma prav nič ne boje. Pristaši različnih stanov in sicer od priprostoga kmetiča pa do učenjaka obsojajo bratomorno žerjav-ščino, ter pristopajo v mlado NRS v Sloveniji, ker so prepričani, da jc le v edinosti moč. NRS je edinstvena stranka, ki bo v kratkem združila vse male stranke, katerim ste vi ma-lokrvni politiki v svoji oholosti pomagali do njihove ustanovitve. Naš slovenski narod hoče in mora živeti svobodno, zapomnita si to enkrat za vselej — oče »Jutro« in posinovljeni — ata »Slov. Narod«! Nikar se ne zaletavajta v nas slovenske radikale. Dobrih stricev in botrov ali nepoklicanih varuhov od vajine strani mi ne potrebujemo, skrbita raje sama za se! Sloge in edinstva vidva sedaj ne poznata, zato vama najbrže ni nobene pomoči več. Cc se bosta pa kdaj spametovala, bomo nepričakovani dogodek praznovali na poseben način, vsi slovenski radikali in z nami prav gotovo vsi radikali v naši državi. Kadar bomo napredni Slovenci združeni v Narodni radikalni stranki, takrat bomo še le lahko nastopili proti klerikalizmu, ki se sedaj neovirano in prosto giblje kakor mu je ljubo in drago. To prosto pot ste mu ugladili vi, ljubi »Jutrovci«. V neslogi ne bomo dosegli nikdar ničesar — do tega prepričanja ste se danes menda vendarle že dokopali, ako ne — usmili se vas kdor hoče.	P- Ivanič.
Mestni odbor NRS v Ljubljani.
Prihodnja redna seja mestnega odbora v Ljubljani je v torek 2. septembra ob 20. uri v strankini pisarni, Wolfova ulica 1-1-
Organizacija NRS v Ljubljani. Poljanski okraj: Redne pododborove seje so vršijo vsak drugi petek v pisarni Mestnega odbora ob 20. uri.
Št. Jakobski okraj; Redne pododborove seje sc vršijo vsak petek ob 20. uri pri »Lozarju«.
Krakovsko-trnovski okraj:	Redne pododbo-
rove seje se vršijo vsak prvi iu tretji četrtek v mesecu ob 20. uri.
Spodnja Šiška: Redne pododborove seje se vršijo vsak drugi petek ob 20. uri pri »Valjavcu«.
Vsem krajevnim organizacijam!
Prosimo vse krajevne organizacije, naj blagovolijo skrbeti za redna poročila in stalno dopisovanje v »Radikalski Glasnik«. Vsi dopisi, namenjeni za tekočo številko, morajo biti najkasneje vsak torek v uredništvo.
Zapiski
»Napredna koncentracija.«
V »Narodnem Dnevniku* je -priobčil dr. V. Kukovec članek na naslov takozvanih naprednjakov, ki naj bi upoštevali pri svojem političnem delovanju sledeča temeljna načela: 1. Vrže se naj v ropotarnico borba med klerikalizmom in liberalizmom. 2. čuvajmo se izrabljanja nacionalne misli in degradacije iste z izgredi. 3. Čuvajmo se istovetenja borbe za nacionalno državo z materialističnimi težnjami gospodarskih grup. 4. Držimo se potrebe pozitivnega sodelovanja na temelju države v vsaki situaciji.
O dr. Kukovčevem članku in o njegovih nače-lili z ozirom na tekozvano »napredno koncentracijo«, ki jo očividno propagira v interesu države, bomo priobčili načelen članek s stališča Narodne radikalne stranke.
Spoznanje prihajal
»Slovenec«, ki neprestano trdi, da stoji Da-vidovičeva vlada na trdnih nogah, prihaja do spoznanja, da je v resnici vendar le malo drugače. Sicer je to vedel že spočetka, le povedati ni sme! svojim prevaranim ovčivam. Sedaj pa že kar očividno piše, da vladna naloga ni lahka, ker ima proti sebi močno in veliko Narodno radikalno stranko, brez katere se v naši državi ne da delati politika.
Potem ko so se izjalovile sramotne intrige klerikalnega vodstva, da bi razdvojilo radikalno stranko z lažnjivimi obljubami in jezuitsko hinavščino, prihajajo klerikalni generali do spoznanja, da »tudi politika ne more pogrešati etičnih momentov posebno pa spoštovanja In uvaževanja zgodovinsko nastalih institucij«.
Še en korak in »Slovenec« bo moral javno priznati strašno polomijo svoje petletne politike proti zgodovinsko nastalim institucijam naše velike in enotne kraljevine!
»Slovenčeva« morala.
Ponovno smo že zabeležili, da se »Slovenec« v svojem sovraštvu do narodnih radikalov sklicuje na beograjske »Novosti«, kt so last človeka, o katerem smo zadnjič priobčili zanimivo razkritje bivšega avstrijskega finančnega ministra Biltn-skega.
»Slovenec«, ki se hvali, da je edini krščanski list in ki bi moral kot tak služiti le resnici, pona-tiskuje svoje nesramnosti iz lista, katerega vodi pri vseh njegovih poročilih zgolj ogabno osebno sovraštvo do g. Pašiča in radikalnih prvakov.
»Slovenčeva« morala v politiki se izza leta 1914 ni prav nič spremenila!
Edina »prava« stranka.
Srbski zemljoradniki, ki jim je na potu velika Narodna radikalna stranka, katere ogromno večino tvorijo ravno kmetje, so se s slovenskim »zemljoradnikom« g. Pucljem izjavili za blokaško-kle-rikalno vlado, ker jim je obljubila, da izpolni po možnosti nekaj njihovih zahtev. S tem, da so glasovali za Davidovičevo vlado, so glasovali tudi za Radiča, katerega so še nedavno proglasili kot škodljivega kmečkemu prebivalstvu, ker jim je pričel kvariti njihove strankarske račune ...
Solidnost zemljoradniške stranke, ki je vslcd svojega razrednega stališča obsojena na životarenje med nezavedno kmečko maso, je razvidna iz nestvarne pisave njenega časopisja, katero zastopa v Sloveniji »Kmetijski list«. Ne glede na dosledno sovražno kampanjo proti NRS in njenim vrhovnim voditeljem, kar je menda glavna točka zemljoradniškega programa, se lovi zemljorad-niška politika med nebom in zemljo ter hvali danes, kar je včeraj grajala in narobe. Zato tudi ni nič čudnega, da »Kmetijski list« v isti številki obljublja pomoč klerikalni vladni politiki v Sloveniji in da istočasno zahteva izročitev Radiča sodišču, onega Radiča, brez katerega ne bi sedeli v vladi štirje ministri klerikalci, ki so obljubili zemljoradnikom izpolnitev nekaterih njihovih žalitev, ako bodo pridni in ako bodo glasovali zanje in za njihove radičevske zaveznike!
Podpirajte nai tisk!
Apeliramo na vse naše trgovce in imluslrijce, da objavljajo vse svoje inserate v »Radikalnem Glasniku«,
S pomočjo obširne in velike organizacije naše stranke se bere »Radikalni Glasnik« v vseh krajih naše kraljevine in radi tega imajo inserati v našem listu prednost pred vsemi drugimi slovenskimi listi.
Razen tega je v interesu trgovskih In industrijskih podjetij, da sc z inseriranjem v našem listu podpira naš tisk, kar je največja dolžnost >s»kega našega član*.
Iz vsega sveta
Tedenske vesti
Uspešno delo londonske konference.
Vzlic temu, da se je zdel še zadnje dni preteklega tedna uspeh konference zelo dvomljiv, so se v zadnjem trenutku premagale vse glavne težkoče in je konferenca v soboto ponoči zaključila svoje delo z ugodnim rezultatom. Največjo zaslugo za ugoden potek pogajanj ima angleški ministrski predsednik Macdonald.
Iz zadnjih objavljenih poročil je razvidno, da se imajo najkasneje 15. septembra t. 1. pričeti med Nemčijo ter Angijo, Francijo in Belgijo pogajanja o sklepu trgovinskih pogodb z dolgim rokom. Vprašanje tnedzavezniških dolgov se bo proučilo v najkrajšem času. Pogajanja z Zedinjenimi državami naj bi se pričela 15. novembra v Londonu.
Nemška delegacija, ki se je udeležila te konference prvič kot enakopraven pogodbenik, je sprejela vse francoske predloge. Francozi so izjavili, da so pripravljeni izprazniti takoj večji del zasedenega ozemlja. Nemčija mora izvesti določbe znanega Dawesovega načrta, Francija pa izprazni tekom enega leta vse zasedeno ozemlje. Za rešitev posameznih vprašanj nemških reparacij se bodo sklicale tozadevne konference. Z rezultatom konference so v splošnem zadovoljni tako zavezniki kakor Nemčija.
Macdonald je izjavil, da smatra uspeh te kon-serence kot najvažnejši dogodek po premirju 1918. Treba bo premagati še druge težkoče in obstoja upanje, da bodo prizadete države storile vse, da se rešijo vsa še ostala vprašanja v spravljivem duhu londonske konference. Francoski min. predsednik pa je izjavil, da je dosegla konferenca velik praktičen uspeh, ki pomeni pričetek nove dobe v evropskem politično gospodarskem življenju.
Matteottijcvo truplo najdeno.
Zaprti fašistovski morilci socialističnega poslanca Matteottija so se v svojili izjavah tekom sodnega zaslišanja sklicevali na okoliščino, da oblasti ne morejo najti trupla njiliove žrtve in so s tem hoteli dokazovati svojo nedolžnost, dasiravno je preiskava že davno ugotovila podrobnosti umora. Na tihem so se veselili tudi oni fašistovski prvaki, ker so pričakovali, da bo končni izid sodne preiskave pripomogel ■ fašizmu zopet do prejšnje moči.
Te dni pa se je po naključju najdlo truplo umorjenega poslanca. Ob cesti Flamiria je našel cestar Taccheri okrvavljen suknjič, o katerem so uradno dognali, da je bil Matteottijev. Par dni nato pa je neki lovski pes začel v bližini razkopavati zemljo in privlekel iz zemlje človeško kost. Gospodar psa je nemudoma obvestil oblasti. Prišla je posebna komisija, ki je ugotovila, da je to Matteottijcvo truplo, ki so ga morilci zakopali v plitko in kratko jamo ter so ga morali zato upogniti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Ri-ano, kamor je dospela tudi nesrečna Matteottijeva vdova, kateri pa oblasti niso mogle pokazati trupla, ker je preveč razmesarjeno in razkrojeno. Vdova se je vrgla na krsto in jokala. Po končanem komisijskem delu izročijo oblasti truplo Mat-teotlijevi vdovi, da ga dostojno pokoplje v domačem kraju.
Današnji številki so priložene položnice ter prosimo cenjene naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino, oni pa ki so naročnino že poravnali, naj oddajo položnice svojim znancem in prijateljem v svrho naročila našega tednika.
— Imenovanje novih velikih županov.
Vlada jo upokojila ljubljanskega velikega župana dr. Baltiča in mariborskega velikega župana dr, Pirkmajerja ter je imenovala za ljubljansko oblast dr. T. Sporna, za mariborsko oblast pa d r. Ploja. S tem imenovanjem je vlada ponovno razrušila sanje o nekaki klerikalni avtonomiji v Sloveniji.
— Tretja obletnica smrti kralja Petra Osvoboditelja. V nedeljo 17. t. m. so minula tri leta. odkar je za vedno zatisnil oči naš kralj Peter Veliki Osvoboditelj. Večna slava njegovemu spominu!
— Kralj in kraljica ostaneta po zadnjih poročilih v Topoli do konca tega meseca.
— Sokolski izlet v Zagrebu, vlada in separatistični izgredi. Ob priliki sokolskega zleta v Zagrebu, ki je v vsakem oziru uspel sijajno, so se pripetili vsega obžalovanja vredni izgredi, ki pričaj« o nevarnih posledicah separatističnega hujskanja lirvatskih nacionalistov in frankovcev. Nahujskana lirvatska nacionalistična mladina je napadla Sokole, pri čemer je bilo več oseb težko in ialiko ranjenih. Policija, ki ni znala preprečiti izgredov, je nato razgnala demonstrante in vzpostavila javni red in mir. Zagrebški izgredi, ki so silno vznemirili vso našo patriotično javnost, zlasti pa beograjske nacionalne politične kroge, so zelo ža-lastno spričevalo za Davidovičevo vlado »mir«, zakona in pravice«. Vlada se je obširno bavila * dogodki in je g. Davidovič izrazil svoje obžalovanje radi incidentov. Vlada je ugotovila, da s« incidente povzročili Hanaoci in Frankovci, ter je sklenila pod pritiskom javnega mnenja, da je treba krivce najstrožje kaznovati. — »Slovence« kot vladni list je zadnje dni neprestano blatil sokolsko idejo in njene zastopnike, dasiravno st« bila na sokolskem zletu zastopana tako kralj kakor vlada. Tudi za žalostne izgrede v Zagrebu ni našel besede obžalovanja ali celo obsodbe! Vse p» edinozveličavnem vzgledu »Slovenčeve« katoliške morale!
— Za šefa generalnega štaba je bil imenovan častni adjutant kralja Aleksandra general Peter Pečic, ki si je kot bivši minister vojske i« mornarice pridržal to mesto za se, kar je po vzročilo v srbski politični javnosti precej neugodnih komentarjev.
— Spomenik narodnim mučenikom. V Boki
Kotorski so svečano odkrili spomenik v sporni« ustreljenim upornikom avstrijske vojne mornarice.
— Medparlamentarni kongres se vrši letos od 22. do 28. t. m. v Bernu. Radikalski poslanski klub bodo zastopali dr. Laza Markovič, dr. Milan Sto-jadinovič in dr. Vaša Jovanovič.
— Smrtna nesreča na Triglavu. Eden naših najboljših in najdrznejših turistov dr. Jug Iz Solkana se je smrtno ponesrečil na zapadni triglavski steni. Na turo je šel sam in ker ga ponoči ni bilo nazaj, so ga šli znanci iskat, pa ga niso mogli nikjer najti. Iz Mojstrane in Ljubljane je odšla rešilna ekspedicija, ki je po večurnem iskanju našla ponesrečenca. Ležal je 100 m globoko na polici v navpični triglavski steni. Bil je strahovita razmesarjen. Najbrže mu je spodletelo, ko je zabijal klin v steno. Tragična smrt mladega doktorja, ki je komaj končal svoje študije, je globok« pretresla vse znance in našo javnost.
— Pravoslavna cerkev v Sloveniji. Pravoslavni vojaški duhovnik g. Dimitrij Jankovič v Ljubljani je imenovan za administratorja pravoslavne protopresbiteriata za vso Slovenijo.
— Odlikovanje oficirjev in vojakov. Minister za vojsko in mornarico bo odlikoval vse vojake in oficirje, ki so pri zadnjih poplavah pomagali nesrečnemu prebivalstvu.
— Ameriška pomoč naši dccl. Ameriški Rdeči Križ je izročil tudi letos podmladku našega Rdečega Križa letno podporo v znesku 170.000 dinarjev.
— Uniformiranje poštnih uslužbencev. Poštno ministrstvo je izdalo vsem svojim podrejenim organom naredbo, da se morajo do 1. septembra vsi poštni uslužbenci uniformirati po predpisih.
— Državna pomoč za zgradbo novih šol. Novi minister za prosveto dr. Korošec je odklonil svoj podpis na raznih prošnjah posameznih občin, ki so prosile za državno pomoč pri zgradbi novih šolskih nnsloplj1
— Zapuščina umrlih vojakov. Naše ministrstvo za pravosodje je sestavilo posebno komisijo, ki bo pregledala zapuščino v Italiji umrlih avstrijskih vojakov, ki so spadali na ozemlje naše države.	>
-- Izgon tujcev. Policijske 'oblasti so pričele na podlagi naredbe notranjega ministra izganjati vse one tujec, ki nimajo dovoljenja za bivanje v naši državi. Zadnje dni je bilo izgnanih okoli 150 tujcev, večinoma iz Hrvatske in Slavonije.
— Novo krajevno ime. Železniška postajjj, Konjice na progi Poljčane- Zreče se imenuje Sedaj Slovenske Konjice.	>
Prosto mesto v zdravilišču »Terind« v Saškem. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje v imenovanem zdraviišču za dobo od 1. do všievšega 15. septembra-1. 1. iza enega zasebnega nameščenca svojega zavarovan ca prosto mesto z vso oskrbo, 'tpda brez potnih stroškov. Prošnje se vlagajo pri ^avodu do 27.
m. in morajo biti opremljene z zdravniškim spričevalom, da prosilec boleha na protinskern ali revmatičnem obolenju lažje vrste in da je od 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja. Prošnji mora biti priloženo tudi uradno spričevalo, da prosilce nima premoženja.
— Razvrstitev bolnišnic in kopališč. Med bolnišnice prve vrste spadata v Sloveniji splošni bolnišnici v Ljubljani in Mariboru ter umobolnica na Studencu. Med bolnišnice druge vrste spadajo bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani, nadalje bolnišnica v Kandiji. Novem mestu, Slovenj-gradcu. Celju, Topolščici in Mtirski Sobfiti. Med bolnišnice tretje vrste spadalo otroška bolnišnica v Ljubljani in bolnišnice v Ormožu. Ptuju. Trbovljah in Hrastniku Kopališče Rogaška Slatina spada v prvo, l>obnia pa v drugo vrsto.
— Nova avtomobilua proga. V tekočem tednu etvorijo združene občine črna in Mežice novo avtomobilno progo, in sicer: Črna—Mežice—Prevalje. Omnibus bo vozil iz Črne ob 4. zjutraj in prihaja v Prevalje na kolodvor k juR ti njemu vlajui ob 5.15. Ob 8.30 sc vrne iz Prevalj v črno, kamor dospe okoli 9.30. Popoldne odhaja iz Črne ob 14.30, dohod v Prevalje na kolodvor ob 15.30, odhod Prevalje, kolodvor ob 18, prihod v Črno ob 19. Z otvoritvijo te proge sc ustreže v največji meri potrebam domačega prebivalstva, trgovstva in posebno pa še turistom, katerim se nndi sedaj priložnost v najkrajšem času iz Kamniških planin poseliti Peco. Uršulo in tako dalje.
OB
OB
o:b
L E K E H A
ROKE
MESTNI TRG 5
V
ERNATOViC
1 EMENGTON
■ Mođ.
12.
ItailM
aiMPl-bansM Mi stroj.
pisalni sreo3! 9, UUBbANA
CANKARJEVO NABREŽJE 5. TEL. 407
FfH 11
Rogata zaloga vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
Dopisi
d Z Dolenjskega narn poročajo, da so po
nckaterili krajili pogosti nalivi uničili mnogo pridelkov in da ho skrajno slaba letina. V mnogih krajih je zadnja nevihta povzroč’la naravnost katastrofalno škodo kmetom, ki zaman pričakujejo pomoči, dasiravno so sedaj v vladi tisti ljudje, katerim so kmetje pri volitvaii izročili svoje zaupanje. Neki kmet iz novomeške okolice je te dni pravi! svojim sotrpinom, da te prišel letos na spomlad v Št. Peter klerikalni agitator, ki io kmete naravnost hujskal proti radikalom in Srbom, češ da so oni krivi, ako bo letina slal a. Kmet, ki je to pripovedoval, je pristavil z jeznim , glasom: No, seda: so pa oni na vladi in so yni krivi, da sta nam viliai in toča uničila vse! Sedaj naj pokažejo svojo ljubezen do kmeta! — Kmetje iz novomeške okolice se jezijo tudi nad samostoj- ( nimi slovenskimi zemljoradniku, katerih poslance , je ujel pri skupščinskih volitvah ravno toliko glasov, da se more še naprej voziti z državnim denarjem po starih železnicah, dodm o njegovi železnici, ki jo je obljubljal, ni skoraj nobenega,( sluha. Klerikalci pridno agitirajo proti Kmetijski, stranki, katero proglašajo za srbsko, češ da se je prodala srbski zemljoradniški stranki, ki nima ijo1-.1 benega vpliva v držav in ki bo pri prihodnjih volitvaii izgubila najmanj polovico od svojih se-| danjih desetih poslancev. — O demokratih niti ui I vredno govoriti, ker so to popolnoma polomiti j s svojo politiko, s katero so silno škodovali slo-| venskim interesom
d Iz Polhovega gradca. Vsekako velika nesreča je zadela tukajšnja posestnika in obrtnika' Božnarja in Riharja. Prvemu je odnesla pretekli teden strašno narasla Oradaščica dve žagi in veliko turbino ter cele kupe okroglega in rezanega lesa, zadnjemu pa strojarnico. Da ni skalnata stena tik pred Rožnarjevo hišo odbijala silnega butanja valov, bi bila v nevarnosti celo njegova id.ša in druga poslopja. Ali v tako imenovanem Mačkovem grabnu je Oradaščica še vse grozneje gospodarila. Tu je res grozen pogled. Ceste ob vodi ni več, mostovi so porušeni, a skal in kamenja toliko, da korakaš s težavo naprej. Močna košata drevesa, izruvana s koreninami vred, leže vse kri- ' žtm, kamor pogledaš. V imenovanem grabnu so1 štirje posestniki popolnoma uničeni, zakaj razburkano valovje jim je odneslo poslopja, njive in senožeti pa zagreblo v gramoz in kamenje. Posestniku. Mačku je odneslo hlev z živino vred več ko 200 metrov daleč. V ponedeljek so odkopali iz gramoza par jako lepih volov, ki so jih odrli, da bodo vsaj za kože nekaj izkupili; meso je že smrdelo. Gospodar in njegov hlapec sta našla v valovili smrt. Drugih Človeških žrtev v Mačkovem grabnu ni bilo, ali prebivalci so brez strehe, & njih polje in travniki so uničeni tako, da sc nameravajo družine izseliti.
d Iz Sore. Kmalu bo 14 dni, kar nas je zadela strašna katastrofa, a vendar je Še vedno vso polno ljudi, ki hodijo gledat naš grozno opustošen kraj. V vasi stojita ob Ločnici dva mlina, v katerih je valovje vso moko in žito poplavilo in odneslo prazne mehove in vreče. Ob potu, ki drži v Ločnico, je Križa jeva, vulgo Mazgerjeva hiša, v katero je vdrla voda skozi vrata, ki jili je vrgla iz tečajev, nakar je še druga, nasproti stoječa hišna vrata prelomila ter napolnila vse prostore, tako da so stoli, miza in omare plavale po hiši kakor čolni. Domača liči, ki je spala v drugi izbi, se je predramila. Ko ji ie voda premaknila in vzdignila postelj. V strašnem strahu- so hiteli vsi domači, da rešijo sebe in živino. Govedo so odvezali, na kar je plavala na bližnji breg, prešjčke so pa nesli pud streho. Da so sc oteli iz deročega valovja, so se morali oprijemati ob drevesa, sicer bi jili bila voda odnesla. Fred hiše je naneslo kamenja in lesa, v hiše pa pol metra na debelo blata in Hovice. V Sori sami ni človeške žrtve, ali žalosten, prežulosten je danes pogled na polje ter travnike, vsepovsod same skale, blato in gramoz.
d Brezovica. Na tukajšnjem kolodvoru je povozil vlak sprevodnika Petra Majcena, kateremu so kolesa odrezala obe nogi pod kolenom. Nesrečnež jc dobil tudi na glavi in rokah hude poškodbe. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko bolnico, kjer jc umrl.
d Moravče. Kakor vse kaže, bo treba v našem okraju povečati število orožnikov, kajti napadi na naše ljudi zlasti v saomtnejSih krajih sc vedno bolj množijo. Tako je te dni neki neznanec napadel zvečer na cesti proti Vrhpolju posestnikovega sina Ignacija Pelcta in ga nevarno ranit. Napadalec jc bil skrit v gostem grmovju. Ko je šel Pele mimo, je skočil lopov izza grma in zabodel fantu nož v hrbet. Žrtev so prepeljali v ljubljansko bolnico. Domačini so prepričani, da jc bi! napadalec kak miec. katerih gre dosti po cesti nrntl Kamniku.	•
d Iz Trbovelj nam poročajo: Minuli teden je zgorela v, svojem stanovanju nadučiteljeva vd. Neža Sianlerjeva, ki zadnje čase ni skoraj več zapustila postelje. Bruzdvomno se ji je ponoči, ko jc bila sama, prevrnila svetilka, kar je povzročilo ogepj in jc reva zgorela. Našli so samo ožgano okostje.
, U Celje, V kolikor nam je znano, je železničarjem v času službe strogo prepovedano vži-vaiijc alkoholnih pijač, kar je seveda popolnoma pravilno n kar že zahteva z ozirom na varnost potujočih njih težak poklic. Vendar opažamo že par let sgm. da se ga večkrat v službi napije neki predstojnik na postaji nedaleč od Celja. Vidimo ga ;po par dni zaporedoma v vinskem razpoloženju Pri vlakih m pri blagajni z rdeč m trakom na roki. Zgodilo se jc celo, da so ljudje pri opoldanskem vlaku vstopili brez listkov in deloma so odšli peš v Celje in to rad: tega. ker ju bal ta gospod do skrajnega časa nekje v krčmi. Ker ta gospod daje tudi prav gotovo svojim podložnim slab vzgled ter tudi upravi, bi priporočali merodajnemu, mestu, da napravi tozadevno red. — Potjiik.
d S^oveiiojta Bistrica. Pri občinskih volitvah je dobila združena lista Narodne radikalne stranke ;iu demokratov 5 odbornikov, napredna me-šČanfka, stranka tudi 5, klerikalci pa samo 7 odbor nikov,- NRi> lepo napreduje zlasti na Pohorju in drugod. Vsi klerikalni in drugi napadi so brezuspešni. Živela naša NRS!
d Selnica ob Dravi. V mrtvašnici na tukaj-šniom pokopališču se je iz obupa obesil z.nani starček Jarnoj Perše. Ker se je nahajal v žalostnem pomanjkanju in kor mu nihče ni hotel pomagati, je obupal nad krščanskim usmiljenjem in nad dobrohotnostjo, svojiit znancev.
d Polzela. Tukajšnje narodno zavedno delavstvo, kijioče imeti nobenega posla z velekapi-talistično Žerjavovo stranko, ne bo nikoli pozabilo terorja tukajšnjih demokratskih eksponentov, ki so mu ob priliki občinskih volitev vsiljevali svojfc prfttidelavsko »prepričanje«. Veliko zavednih delavcev jo včlanjenih pri Sokolu, katerega smatrajo za nadstrankarsko napredno organizacijo In v kateri je mesta za vse narodne in napredne sile. Ker pa so demokratski ekspoifenti pričali pritiskali na delavstvo, včlanjeno pri Sokolu, naj pristopi še k neki drugi organizaciji, ki je v. naš h krajih v vsakem oziru udinjana kapitalistični demokratski gospodi, se je med delavci pojavila nevolja celo proti Sokolu, kar je treoa zelo obžalovati. Naše delavstvo naj sc ne prenagli in naj ostane v sokolskih vrstah, ker nima in ne srne imeti Sokol nobene, strankarske barve. Z tlelotn za narod in državo se vrši tučK delo za socijalni in gospodarski napredek našega izkoriščanega delavstva — Tukajšnji klerikalci postajajo v zadnjem času precej objestni in se skušajo približati delavstvu, kateremu govorijo sladke besedji in ga vabijo v svoi tabor. Toda njihovi glasovi. na naj bodo še tako zapeljivi, ne bodo našli odprtili ušes pri delavstvu, med katerim se opata razveseljiv, dasiravno Se !c v prvem začetku pokreta za spoznavanje radikalno-socijalističnib dej največje naše državne stranke. Želeti bi bilo. da nas olvščc vsaj na jesen kak radikalni voditelj, ki bi nam temeljito razloži! pomen in namen radikalne stranke, ((»brnite se na vodstvo NFS v Maribora, ki bo radevolje ustreglo Vaši želji. Uredit.)
d Iz šujuberka nmn pišejo:	Rajna naša ma-
čeha Avstrija z Madžarsko vred ni imela srca za Slovane, najmanj pa še za Srbe. Kaj čuda, da sc naši ljudje tedaj niso hoteli imenovati Srbe, ampak Hrvate. Dandanes, ko nam je zasijalo pod slovansko kraljevo dinastijo solnce ziatc svobode, se jjj jelo tukajšnje prebivalstvo nazivati Srbe, ker dobro ve, da sc mu pretaka po žilah junaška srbska kri. Dasi smo upali spomladi, da bomo imeli letos splošno dobro letino, se upanje splošno ne bo uresničilo. Sena smo nasušili lepe zaloge, žito, zlasti pšenica je težka kakor pesek, drugi poljski pridelki so tudi lepi, sadja je dosti, posebno orehov bo obilo, a češpelj je manj ko lansko icio,. pa tudi trta ne obeta toliko in tako dobre kapljice kakor lani, dasi smo vinograde pridno škropili in žveplali. — Naši gospodarji so sklenili, ustanoviti mjekarnico, iz katere bi se pošiljalo mleko v Karlovec in Zagreb. Bili bi to vsekako lepi. novi viri dohodkov, če računamo, da bi oddajali mleko v mlekarno po 2.50 Din liter, bi to donašalo kmetiču že samo pri par dinarjih lepe tisočake. Vprašanje sc resno pretresa tudi pri Sv-Nedelji in v metliškem mestu, kar kaže, da bonio že v bližnji bodočnosti mleko izvažali. — Kuluk jc, žal, pokopan, kar najbolj občuti voznik i» vprežna živina.
na! SisS!
Gospodarstvo
IV. ljubljanski velesejem.
15. t. m. je bil Svečano otvorjen IV. ljubljanski velesejem. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki vlade, kulturnih, industrijskih in drugih korporacij ter mnogo občinstva.
Velesejem je otvoril predsednik velesejma g. Fran Bonač z lepim in stvarniip govorom. Za njim je govoril prometni minister Sušnik, ki je popoJnoma nepotrebno vlačil klerikalno politiko ' v inslitucijo našega ljubljanskega velesejma.
Tudi letošnji velesejem je dobro obiskan. Delajo sc dobre kupčije doma in v inozemstvu.
(Podrobno o velesejmu ne poročamo iz načelnih razlogov, ker je uprava velesejma prezrla naš list. Uredništvo.)
Otvoritev ljubljanske borze.
Te dni se je v gornjih prostorih Fi-1 h arino nične družbe v Ljubljani izvršila svečana otvoritev ljubljanske borze za blago in predmete. Svečani otvoritvi so prisostvovali zastopniki vlade, trgovine in obrti ter vsega našega gospodarskega sveta. Slavnostno otvoritev je izvršil predsednik ljubljanske borze g. Dragotin Hribar, ki je orisal pomen ljubljanske borze ter njen tehnični in pospeševalni značaj za razvoj zdravega gospodar-' stva. Poleg borze bo delovalo tudi borzito razsodišče.
Bivši finančni minister dr. Stojadinovič je pozdravil borzo z željo, da čim lepše'prpevita V zajednici z ostalimi borzami naše države.1
V imenu Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani je otvoritev pozdravi) njen predsednik vele*-trž.cc Ivan Knez.	V	s
Kot član Zveze industrijcev je nato otvoritev pozdravil tovarnar g. Pollak, v imenu Trgovinskih grcmflev g. Jelačin, za denarfie zavode g. ravnatelj Tykač, bivši minister A. Kristan pa v imenu zadružništva. Tovarnar gospod Križnič iz Maribora ie pozdravil borzo s mošnjo, da na) vpo-števa'tudi .interese njariborske oblasti.
Nato so zborovalci odposlali ,Nj. V. kralju Aleksandru udanoštno brzojavko. Pozdravne brzojavke so se odposlale tudi finančnemu in trgovinskemu ministru.
g Trgovinska pogodba /. Avstrijo. Za predstojeća trgovinska pogajanja z Avstrijo jc sestavljena naša delegacija takole: predsednik dr, Miroslav Plo j, delegati dr. Sava Kukič, Milivoj Savič, Milivoj Todorovič in Konrad Šmid. Delegaciji bodo priđeljcnl luđi izvedenci iz vseh pokrajin države.
g Nova železniška proga. Te dni se je pričela graditi železniška proga Niš—Kočane—Prokuplje.
g Razstava ženskih ročnih dol na Osiedpieui zavodti za /.ensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. 6. II. nad. se vrši od 15. do 25. avgusta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do, 17. ure. Vstop prost.
g Izvoz gradbenega lesa iz naše dtžabc jc znašal koncem junija t. 1. 13i tisoč (on.
g CenV' vinu. Poslednje deževno vreme je zelo škodovalo grozdju. Cene vinu- rastejo že povsod, razen v Dalmaciji. Ako bo do trgaftve lepo vreme, sc bo kvaliteta grozdja precej žboljšahi.
g Cene živini v Ljubljani (za kg žive teže v Din): Voli tiebeli 14—15, voli za vprego 12.40—14, biki rejeni težki 14-14.50, biki lažji 12.50-13, krave rejene *10.75—12.50, krave klobasaricc 7.50— 8.75, teleta debela težja 19.50—20.50, zaklana po kakovosti 23—24, prašiči živi težki 22— 22.50, pa-* šutarjit 19—20, zaklani 25.50-26.50.1 Splošno se pri-' čakuje! da se cene letos ne bodo več dvigale.
g ‘Tržne cene v Trbovljah: govedina v mesnicah L 24, II. 22, na trgu I, 23, 11.122, teletina v mesnicah I. 30, II 36, na trgu I. 27.50 II. 25, svinjina meso na trgu 32.50, slaniita 34—36.50, mast' in salo 35—37.50, prekajeno meso 40- 45, gnjat 45. Perutnina: piščanci 15—25, kokoši 40—50, mleko 4—4.50, surovo maslo 60, čajno maslo 70. Jajca 1.50 ko'niad. Kruh: beli 6.30, črni 5.30. kava 49—76. sladkor jiristalni 20.50, v kockah 22.50, mjlo 19.50, moka Št »00« 6.50, seno 0.50—1, paradižniki 5.50, grah ^ stročju 8, fižol v stročjo 2-*2.50, novi krompir 1.50, salata 6.50, glavnato zelje 6, paprika,
1—	1.50, komad, slive 6, jabolka 4—5, hruške 6—9, Česen 0.25—0.50, komad, gobe: lisičke 2, čebula
2—	3, Kumare 0.25—1 komad. ;	j. ,
g Čebelarstvo v naši državi. Lani jp bilo v naši državi 494.061 panjev, od teh jcbiltž v SI(Č veiiiji 52.000 panjev. Čebelarstvo jc najbolj razvi-1' v Sloveniji. Med se prodaja na debelo po 18— '9 Din, na drobno pa po 25—30 Din.
Iz slovanskega sveta.
g Agrarna reforma v Rumuiilli. V Besarabiji le bilo doslej razglašenih 1,491.920 ha veleposestev. Kmetic so dobili od te zcmlic 1.098.045 ha.
, g Sladkorna pesa. Cena letošnji sladkorni pesi bo približno 30 Din za meterski stot Letina v Vojvodini in Bački ho zelo ugodna.
g Izvoz* tobaka. Kakor smo že iKzročalt, bo ostalo letos okoli 8000 ton tobaka za izvoz, ki ga namerava naša monopolska uprava prodati tu-di v Franclji in Italiji. V naši državi se porabi tobaka okoli 10.000 ton letno.
g Produkcija v Bosni in Hercegovini se ceni: les in ipsni izdelki 700 millijtmov Din, premog 250 milijonov, druge rude 40 milijonov, sol 100 milijonov, tobak 100 milijonov, slive 240 milijonov. kože ,100 milijonov, vino 30 ntilij-onov Din.
g Znižanje cone petroleju. Svetovna produkcija petroleja je bila lani izredno velika, kart ie povzročilo, da so se cene petroleju znižale.
g Sredstvo proti stenicam in Ščurkom. Neki', Slovence v Mariboru je iznašel sredstvo proti šte-nlc$m in ščbrkom. Sredstvo je zanesljivo iri uni-čjJie tudf iajčjo zalego, fina steklenica zadostuje ža tri’ sobe. Novo sredstvo jc patentirano in sc imenuje »Lucifer*.
| .tr Bolgarski sladkor. Letošnjo sladkorno produkcijo v Bolgarski cenijo na 40 milijonov kg.
j ,g Padanje produkcije češkoslovaškega premoga. V letoširiem jantiarju so nakopali v Češko-s to vaški 3,404.(100 fon rujavega rn črnega premoga, Iv maju pa satrto 2.780.000 top.
SCoroške pratilice
* €amja možje v ZiSsfci ciofmi
Nekoč je živel v Zilski dolini na Koroškem khiet, ki je imel mnogo njiv in travnikov. Tod^ njegova hiša jc bila napol razpadla in kmet je premišljeval, kje, naj vzame denar, đa popravi oziroma na novo pozida hišo. Lahko bi bil prodal kos posestva, a fe-fci zopet m hotel, ker je hotel posestvo neokrnjeno zapustiti svojemu nasledniku. — Nekoč gre zopet ves zamišljen v gozd in premišljuje, kje bi dobil denar. Naenkrat stoji pred njim bitje v velikosti dečka, ki ga vpraša, kaj mu manjka, Slabe volje je odgovoril kmet: »Kaj te briga? Ti mi ne moreš pomagati, tudi če bi ti povedal.« .Deček’ — bil jc gozdni mož — pa sc ni dal oplašiti in je ta«o dol^o silil v kmeta, da mu je ta jazod?!, kai ga 'teži.
, Mežek je pazljivo poslušal, potem pa je rekel, da je pripravljen pomagati kmetu. Kmet ga jc začudeno vprašal, kdo da je. »Gorni mož mi pravijo,« je odgovotil neznanca »Njč se ne boj, nič hudega ti ne bom storil, /tapišf mi svojo dušo, pa ti bom pomagal iz zadrege.«
Kmet je pomišljal. Rad bi sprejel ponujano pomoč, a zapisati dušo se je zopet obotavljal. Gorni mož pa je nadaljeval: »Se danes ti hišo na novo pozidamo. Če ne bomo gotovi do tedaj, ko bo jietelin prvič zapel, bo hiša (voia ih tvoja duša prosta.« Se je pomišljal kmet, slednjič pa jc privolil, Zapisal jo dušo in tujec je izginil, kakor jc prišel. Pa komaj je bil kmet zopet sam, že sta ga jela obhajati groza in strah, da je taki nevarnosti
izpostavil svojo dušo. Tolažil sc je samo s tem, da j>ač ni mogoče, čez noč pozidati hišo.
Na večer jo prišla stara ženica in je prosila za prenočišče. Kmet pa ji je dejal, da tu noč ne bi našla v hiši nikakega počitka, ker bo ponoči mnogo dela. Radovedna starka pa ni odnehala, prodno ji ni kmet vsega povedal. Ženka jc pazljivo poslušala, potem pa je rekla kmetu, naj bp brez strahu, in da mu bo ona pomagala iz stiske. Rekla je samo, naj ji dajo škaf vode in petelina. Dali so ji, kar jc zahtevala* h ,kmet je še vedno s strahom pričakovat, kaj bo.
Komaj se je stemnilo, ko se je pojavila pred hišo velika truma malih, a močnih gorje rastlo kakor iz tal in kmeta se je polastil škili mož in so začeli delati. In glej, zidovje silen strah, ko je videl, da bo hiša postavljena pred prvim petelinovim petjem.
Stanka P3 se je* smejala in zadovoljno] opazovala hitre zidarje. Ze so začeli pokrivati streho, tedaj je hotopila petelina v vodo in ga »ato izpustila. Petelin je ves moker poskočil na klop, se je otresel in nato zapel, da sc jc glasno razlegalo v temno noč: kikiriki!>
In v trenutku so izginili čudni vdrDrti n-'‘ enega, ni bilo več videti. Poslopi lovo, samo podstrešni zid je še in« ..cf zanj niso imeli več časa. Kmet ie bil rešen in se je iskreno zahvalil stari ženici in jo je bogato obdaroval. A hiša je do danes ostala brez podstrešnega, zida, ker kolikorkrat so ga Hoteli postaviti, vsikdar se je podrl.


Izšel |@I . Vendar enkrat!
Kd m?
, f:	; t ,
Tako težko pričakovani roHiatsa
so nam ie pravkar predstavil v slovenski knjigi. S teni je slednjič ugodeno tisočem bralcev, ki niso čitali vsega do sedal objavljenega »Tarzana« v »Narodnem Dnevniku« In so ostati v napetem pričakovanju đfvj© romantičnih in ljubavnih doživljajev tega Junaka. Sezite tedaj nemudoma po prvi knjigi »Tarzana«, ki stane broširana samo Din. 30, a vezana Din. 36.
f '	’ ' f*	•	•	’ r f •j!’*'*	.' • < v v * .. • v •-1 ’ r % : *:
^ Ne zamudite prilike, ker se jo že vse naprej narečno na ip novost!
ZV6I!1®I knJJgSfUB, Ljubljana, Marijin trg 3

Drobtine
Koliko časa lahko stradaš?
Koliko časa so živa bitja lahko brez brane? To so vedeli že davno, da vzdrži pes 30 do 60 dm, in so mislili, da mora človek gotovo doseči išli čas. In res je tako. Leta 1831 je umrl v francoskem mestu Toulose (Tuluz) morilec Oranier po 65 dneh gladovanja. Leta 1880 je Amerikance dr. Tanncr stradal v New Yorku pod najstrožjim nadzorstvom 40 dni in je po kratkem času popolnoma spet okreval. Italijan Succi ni 30 dni nič jedel, Italijan Morlatti v Parizu pa 50 dni. Kakor se še spominjamo, je umrl župan irskega mesta Cork Sarnev šele po 73 dneh gladovanja, a so mu vlivali v usta juho, kadar se ni zavedel. Scsavci Btnro navadno takrat, ko so zgubili 40 odstotkov svoje teže. Do lakotne smrti zgubijo 80 odstotkov
masti, jeter in vranice 60 odstotkov, mišic, krvi in ledic 27, kosti 13, možganov, hrbtnega mozga in živcev 2.6 odstotkov. Kakor vidimo, sc najbolj važni deli telesa redijo med. stradanjem od manj važnih.
Splošno Pa lahko rečemo, da Človek brez resnih posledic lahko strada 30 dni.
Ce bi to vedel finančni minister!... Nategnil bi davčni vijak, da bi nas tridesetkrat bolj stisnil!
Lastnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«.
Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec. Tiska »Zvezna tiskarna«.
%
RUSSKAJA PEČATI
D. Z O. Z.
ima na zalogi vse vrste
RUSKIH KNJIG
kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, velika zaloga not, lastnih izdaj. - Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago.
Kataloge pošiljamo brezplačno.
Cene znatno znižane! Plačljivo tud! v mesečnih obrokihI
C
M
10
(0
fig
J Originalne (prave) l fj potrebščine Cfgxaf, ) preservat itd J za |
„Dpalograph";
kakor tudi kompletne aparate dobite
samo
pri Lud. Barasa, Ljubljana, Selenburgova ulica 6f§-
1.	zelo močni
2.	krasna oblika
3.	lahka hoja
4.	nizke cene £ imajo čevlji veletrgovine^
K. SSermecki, Celi e $
s klinci podbite čevlje iz kravine, tele- j tine in boksa izdelajo domači čevljarji. ^ Cenik zastonj. Trgovci engros cene. ^
Popolnoma varno naložite denar v m
Ljubljansko posojilnico
r. z. z o. z.
ki
poštuje v novo preurejenih prostorih
Mestni trg 6 V Ljubljani Mestni trg 6
Vioge na hranilne knjižice in tekoči račun
obrestuje najugodneje
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi.
Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema
v inkaso fakture in cesije terjatev.
»im*