KOPEK, PETEK X JANUARJA 1956 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Izhaja vsak petek. Posamezna št. 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Tek. rač. pri Kom. banki v Kopru 65-KBI-Ž-181. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Rcnko. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru, Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ulica 26, telefon štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran , v Kopru. Rokopisov ne vračamo. V torek je predsednik Tito spet stopil na domača tla. S tem se je zaključilo šesttedensko potovanje po Etiopiji in Egiptu. Po Afriki, nekdanjem črnem kontinentu, kontinentu, ki se prebuja-iz svoje stoletne letargije. Kontinentu, ki šteje dve sto milijonov ljudi, od tega le pet milijonov, se pravi le 2,5% belclev. Kontinentu, ki skriva v suojih nedrih ogromna prirodna bogastva, nepregledne površine tropskega pragozda, brezmejne travne stepe, orjaške veletoke. Kontinentu, ki je le 15 km oddaljen od Evrope in ki se preko Arabskega polotoka zrašča z Azijo. To je pravi kontinent bodočnosti, saj leži na si^di naše kopne mase, še neizčrpan, v svojem prvem mladostnem naletu. Morda simbolizirajo s snegom pokriti vrhovi Kilimarjara in M t. Ken-ye tiste skrite, toda še neizčrpane energije, ki se sedaj prebujajo med afriškimi ljudmi. Na Novega leta dan je bila proglašena neodvisnost Sudana, drugo leto 1957 bo jx>stala samostojna tudi Zlata obala, na zahodu Afrike. Nigerija, največja angleška kolonija na afriškem kontinentu, se polagoma pripravlja na to, da prev-usodo svoje dežele v svoje roke. Na severu Afrike, v Tunisu, Maroku, Alžiru pa so morali Francozi v zadnjih letih pristati na večjo udeležbo domačinov pri lokalni upravi. Afrika fe torej dobrih sto lel za Latinsko Ameriko, toda komaj nekaj let za Azijo. Kako hit.ro se sedaj obrača naš svet. Kdo bi pred vojno sploh pomislil, da bodo jugoslovanski državniki 1955 leta stisnili roko Nehruju, predstavnikom. Burme, Etiopije, E-gipta, da bo šel državni poglavar Jugoslavije na poseben obisk v Južno Azijo, Severno in Vzhodno Afriko, ko pa je bil ta svet. rezerviran samo za angleške državnike. "Pred dvanajstimi leti so italijanski fašis'ični imperialisti prodirali čez etiopslce planote proti Addis Abebi; ustanavljali so svoj imperij v Afriki, intrigirali so v Španiji, na Srednjem Vzhodu, rovarili v Je-menu, sam BadogHo je vodil vojaške operacije v Etiopiji. Te dni pa se ie vrnil v domovino jrrvi predsednik Jugoslavije iz prav iste Etiopije, ki naj bi postala središč¡e tujega imperializma v Afriki. Kako se obračajo ti časi! Iz objektov so postali afriški narodi že subjekti svetovne zgodovini. Ne še vsi, saj je osvobodilno gibanje zajelo šele obrobne dežele, tiste, ki so imele več stika z Evropo. Toda ta proces se ne bo dal več ustaviti. Nove ideje se širijo po a-rabslcdrn svetu, od Omana do Kaira, od Kaira do Casablance. Niti najhujše puščavske bariere ne morejo več zaustaviti teh idej. Francozi zatrjujejo sicer, da dvhi-vajo uporniki v Atlasu pomoč iz Libije in Egipta, po skritih puščav-skih poteh, toda ideje se širijo tudi po vetru, od ust do ust, ne le pa puščavskih kurirjih. Se pred eno generučijo so bile arabske dežele čisto navaden most med Anglijo in Indijo, med Atlantikom in Indijskim oceanom, sedaj pa imajo že osem glasov v Združenih narodih. Egipt, ki je bil do pi-ve vojne prav navadno municij-sko sklar'i'če za ves Srednji vzhoil, pa je zda') postal najmočnejša de- žela Srednjega vzhoda, Piemont a-rabskega osvobodilnega gibanja, svetilnik na vsem arabskem svetu. In iz prav te države se je v torek zjutraj vrnil maršal Tito. Dolge in koncizne razgovore je. vodil v Kairu z egiptovskimi državniki, videl je Egipt, pet tisoč lel njegove zgodovine, od piram.id do najsodobnejše orožarne na Srednjem vzhodu. Pel tisoč let je šlo mimo v teh desetih dneh. O smrti so razmišljali stari egip-čani, zato so tudi gradili piramide, sedanja generacija pa raje gleda naprej ko nazaj, v bodočnost. Egipt hoče svobodo vsem arabskim narodom, mir na arabskem, vzhodu, ne pa borbo interesov. Ta načela je povdaril Naser že na ban-dunški konferenci, ta načela so bila ponovno povdarjena v skupni izjavi po zaključku razgovorov. Za ta načela se Egipt bori c uso svojo energijo. Slednji vzhod ni fteč denar za podkupovanje. V prvi vojni so si velesile še delile Srednji Vzhod. Sedaj pa v arabskem svetu ni več prostora ne za Vzhod ne za Zuhod, samo za Arabce same. To ni nobena odskočna deska proti Severu, pa tudi noben obram.bni zid proti jugu. Politika interesnih sfer' ni več v interesu arabskih dežel. Araoci hočejo biti subjekt, ne pa objekt zgodovine. Prevelike naloge so pred nji!m.i, da bi lahko čakali na izid tega gigantskega spopada med eno in drugo svetovno koncenpcijo. Sam asuan-ski zid bo zasenčil vsem, kar so faraoni zgradili z žulji svojih pod-ložnikov. Egipt želi mir pa nič drugo. To pa je tudi geslo naše države. In s to miroljubno .vejico se jle Tito vrnil domov, v Jugoslavijo. Z uspe ¡no izvršene misije v Etiopiji in Egiptu. Jugoslavija je našla nova, mlada srca v svetu. M. O. Predsednik Naser in Tito podpisujeta skupno izjavo ob zaključku egiptsko-jugoslovanskih razgovorov PRED URESNIČENJEM ZAMISLI O KOPRSKEM LETALIŠČU Na seji Sveta za gospodarbtvo, ki je bila v torek, so med drugim razpravljali o ukrepih za sestavo letošnjega družbenega plana in o registraciji zunanjetrgovinskih podjetij. Za tem ko so razpravljali o investicijskih programih, ki jih je pregledala posebna, za to imenovana komisija, so v daljši razpravi načeli vprašanje priprav za sestavo novega družbenega plana in vprašanje fi-nansiranja okrajnih in občinskih proračunov v prvem četrtletju. V nadaljevanju so razpravljali o posameznih podjetjih, ki se potegujejo za registracijo za zunanjetrgovinsko dejavnost. To dejavnost je S PRVE LETOŠNJE SEJE SVETA ZA KMETIJSTVO OLO KOPER nalili Prva letošnja seja Sveta za kmetijstvo pri OLO je bila v ponedeljek, 9. t. m. Med drugimi sta se je udeležila tudi predsednik in podpredsednik OLO Albin Dujc in Franc Klobučar. Ze pri pregledu sklepov so ponovno načeli vprašanje združitve Nad 60 tisoč prebivalcev Pulja in bližnjih krajev je v torek zjutraj navdušeno pozdravilo predsednika Tita, ki se je po poldrugem mesecu odsotnosti vrnil s svojim spremstvom z uradnega obiska v Etiopiji in v Egiptu. Topovske salve ter piski ladijskih in tovarniških siren so najavili trenutek, ko je ljubljeni voditelj spet stopil na tla svoje domovine in med svoje ljudstvo. Po pozdravu z. Aleksandrom Rankovi-■čem, Vladimir jem Bakaričem, Mihom Marinlcom in drugimi številnimi visokimi funkcionarji, ki so prišli na sprejem v Pulj, je predsednik Tito pregledal častno četo, nato pa je v krajšem govoru obravnaval pomen svojega obiska v dveh prijateljskih afriških deželah. O svojem obisku v Etiopiji je predsednik Tito dejal, da so bili jugoslovanski in etiopski voditelji enotnega stališča, da je danes položaj v svetu mnogo boljši, kakor je bil. Milijoni in milijoni ljudi namreč čedalje bolj aktivno in glasno nastopajo proti slehernemu poskusu hladne vojne in vojne sploh. O medsebojnem sodelovanju pa je dejal, da v Etiopiji dobro vedo, da imamo tudi mi sami mnogo svojih skrbi in zaradi tega niso pričakovali, da bi jim lahko nudili veliko gospodarsko pomoč. Mi pa smo od- kritosrčno govorili o naših stikih, o tem, kaj jim lahko damo in s čim nam lahko pomagajo. Največja težava v Etiopiji je pomanjkanje kadrov, kajti med vojno so uničili skoraj vso etiopsko inteligenco. Čeprav je danes v Etiopiji nad 5000 šol, medtem ko jih je bilo leta 1924 na primer le 5, je to vendarle še vedno premalo, da bi zadostili velikim potrebam po inteligenci. Kakor v Etiopiji tako smo tudi v Egiptu naleteli na prisrčen sprejem. Mi vemo, da naklonjenost, katero smo občutili v Egiptu, goje do naše dežele tudi vsi arabski narodi. Vsi gledajo na Jugoslavijo kot na deželo, ki teži proti istemu cilju kakor oni, se pravi, da bi se popolnoma svobodno, brez sleherne nadvlade s katerekoli strani, razvijali, da bi samim sebi vladali. Tudi v Egiptu smo se prepričali, da je egiptski narod za mir. Včasih govore, da Egipt grozi. Tudi to ne drži. Egipt noče vojne. Prek nas sporoča našim narodom, da želi živeti v miru in da je trdno odločen, da se nikdar več ne bo vrnilo tisto, kar je bilo. Glede medsebojnih odnosov pa smo skupno presodili, da lahko v korist obeh dežel veliko več storimo na področju gospodarskega sodelovanju posestev Škocjan in Debeli rtič ter s tern v zvezi vprašanje družbeno-upravnega organa. Družbeno upravljanje marsikje ni tako, kot bi moralo biti in bodo o tem še posebej razpravljali. Prizadevati si je tudi za uvedbo nagrajevanja dela po učinku. To vprašanje naj prouči komisija za plače pri OLO. V nadaljevanju so v razpravi o delu komisije za razdelitev gozdnih in poljskih površin ugotovili, da bi bilo prav preimenovati Svet za kmetijstvo v Svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Na prvem prihodnjem zasedanju bodo predlagali okrajnemu ljudskemu odboru preimenovanje Sveta in povečanje števila članov. Načeli so tudi vprašanje posestva Ravne, ki je zaradi slabega gospodarjenja prišlo v hudo stisko. Tam imajo precej živine, ki pa je ostala brez krme zato. ker so jo upravitelji posestva jeseni prodali. Zdi se, da sc tam ne morejo sporazumeti o pristojnosti, oziroma kdo naj vodi posestvo, ker je tamkaj nastanjena tudi kmetijska šola, V razpravi o programih posestev in zadrug je bilo načeto tudi vprašanje plačil in vprašanje obratnih sredstev. Kar najhitreje bo treba urediti vprašanje obratnih kreditov v kmetijstvu. Ti so zaradi tega, ker ne krijejo vseh potreb, občutna gospodarska ovira, Pri tem se vsiljuje vprašanje upnikov in dolžnikov pri naših podjetjih, kajti zdi se, da naša podjetja več kreditirajo drugim gospodarskim organizacijam, kot so sama kreditirana. Tudi prekomerne zaloge po nepotrebnem vežejo ogromna sredstva. Tajništvo za kmetijstvo bo do prihodnje seje pripravilo podrobno analizo o obratnih kreditih v kmetijstvu. —jo nekaj podjetij v našem okraju že opustilo, precej podjetij pa za to nima ekonomske upravičenosti ali pa ne izpolnjuje pogojev za registracijo, ki so zelo strogi glede na strokovnost v podjetju ' zaposlenih uslužbencev. Govorili so tudi o graditvi koprskega letališča. Z zemeljskimi deli naj bi kar najhitreje začeli, tako da bi bila ta dela do spomladi končana in da se takrat sprosti delovna sila za nadaljevanje ceste nad Črnim kalom. Načrti za letališče so v celoti pripravljeni in tudi potrebna sredstva za začetek del so zagotovljena. Letališče je za naše področje zelo važno iz gospodarskih, turističnih, menda najbolj pa kmetijskih razlogov. Naši kraji so znani po ranem sadju in ranih kulturah, ki zahtevajo hiter transport, in je po njih na domačem in tujem trgu veliko povpraševanje. Za čimprejšnjo zgraditev letališča pri nas, so zainteresirani tudi drugi kraji, kajti s tem bomo vzpostavili ugodno in hitro zvezo z notranjostjo domovine, saj se domači turizem iz dneva v dan bolj uveljavlja. Razen tega ni nikjer v bližini našega področja primernega letališča. Letalska zveza Jugoslavije je domačemu aero-klubu že brezplačno ponudila dvoje osemsedežnih letal. Letali bosta na voljo, ko bo letališče pripravljeno. Tudi letalski center iz Lesc nam želi pomagati pri uvedbi prog za povezavo z gorenjskimi turističnimi centri. Ob koncu seje so člani Sveta razpravljali o nekaterih gospodarskih predpisih in vsakdanjih nalogah Tajništva za gospodarstvo. —jo SESTANEK V KOPRU Doseženo soglasje o dobavi vode V torek in sredo so se v Kopru nadaljevala pogajanja med italijansko in našo delegacijo o dobavi vode iz miljskega vodovoda področju, ki je bilo na novo priključeno Jugoslaviji. Doseženo je bilo načelno soglasje v vseh točkah osnutka sporazuma in je pričakovati, da bo kmalu uveljavljen. Po tem sporazumu bo celotno področje, ki je bilo po 5. oktobru 1954 priključeno naši državi, oskrboval z vodo miljski vodovod do količine in po ceni, kot to predvideva sporazum. Plačni sistem v letu 1956 V ospredju doqodkov zadnjih sedmih dni je bil zopet Bližnji Vzhod. Angleška prizadevanja, da bi vključili Jordanijo v Bagdadski pakt so namreč naletela na velik odpor med prebivalstvom le dežele. V številnih nystih je pri lo do demonstracij in neredov, v znak solidarnosti z Jordanom v a so ihtioii-strirali iudi v ¡».'katerih sirijskih mestih. V znak protesti je odstopila tudi jordanska vlada. Po dve-dnevnih demonstracijah se je položaj v deželi precej izboljia'. Nori predsednik vlade Rijaj je i?javil, da Jordanija ne bo p; utopila k nobenemu paktu, kar ie prebivalstvo precej pomirilo. V zvezi s temi dogodki pa so v a.:r. Iz New Yorka so sporočili, da je sovjetska delegacija v OZN uradno predložila resolucijo, s katero zahteva od Varnostnega sveta, naj obsodi Izrael zaradi napoda na Sirijo, z.i-Cftek gospodarskih sankcij proti ' narekoval predvsem težaven Položaj na področju Rt/a v francoskem Maroku, ki leži v bližini španske meje, in kjer so na dnevnem redu številni nemiri. Zaradi vedno večjih nemirov na Cipru je Velika Britanija sklenila poslati na otok vojaška ojačenja. Predvsem gre za padalske brigade 2000 mož, ki se bodo pridružil' otoški posadki 10.000 mož. Nekateri menijo, da to pojačanje ne gre. samo na račun nemirov na Cipru, temveč tudi splošnega položaja na Bližnjem Vzhodu, zlasti v Jordaniji. V prihodnjih dneh se bosta ponovno sestala britanski guverner na Cipru in nadškof Markarion. Gre za pripravljalne razgovore, n-i katerih hočejo ugotoviti, ah sta si britansko in ciprsko stališče že dovolj blizu, da bi se lahko začela uradna pogajanja za ustanovne ' avtonomne ciprske vlade. Delavska univerza v Beogradu je organizirala v ponedeljek javno razpravo o plačnem sistemu v gospodarstvu. Uvodno besedo v raz-I ravi e imel član Zveznega izvršnega sveta in predsednik zvezne komisi j zn plače NIKOLA MINCEV. Na začetku svojih izvajanj j? i oudaril, dn je plačni sistmi edennajvažnejših činitelfev, ki vpliva j j va povečanje delovne storilnosti in mu moramo zato posvetiti največjo pozornost. ključno vprašanje plačnega sistema V svojem govoru se je Nikola Minčev dotaknil pogojev, v katerih smo lansko leto začeli uveljavljati novi plačni sistem. Ti pogoji niso bili najugodnejši ter zato novega plačnega sistema nismo mogli do kraja uresničiti. Nestabilnost trga in veliko povpraševanje po blagu je lani še omogočalo podjetjem, da se jim ni bilo treba boriti za finančni in gospodarski uspeh, ker so svoje izdelke lahko še z lahkoto prodajala. Novi plačni sistem lani še ni bil v celoti uveljavljen. Niso še bili obvezni pravilniki o premijah — prepuščeno je še bilo posameznim podjetjem, če naj jih uvedejo ali ne. Nato je Minčev govoril o glavnih značilnostih sedanjega plačnega sistema in dejal, da je najvažnejše vprašanje odvečna delovna sila v gospodarskih organizacijah. To je pravzaprav ključno vprašanje plačnega sistema in eno izmed ključnih vprašanj splošnega boja za povečanje storilnosti pri nas. To vprašanje pa ni novo in ga bo VucklmSki sporazum o malem obmejnem prometu med Italijo in našo državo določa nekaj ugodnosti za prebivalce obeh področij, ki prebivajo na ozemlju ene države, delajo pa na ozdmlju druge ali narobe. Za tavsdibo in uresničitev '.eh določil sporazuma so se že sestati ■predstavniki našega Zveznega zavoda za socialno zavarovanje iz Beogrsda .s predstavniki italijanskega socialnega zavarovanja. Se- V to&kajf \AhiaU WASHINGTON. — Združene države Amerike in Čile so sklenili dogovor, po katerem bo Čile kupil od ZDA kmetijske presežke v vrednosti več kot 35 milijonov dolarjev. NEW DELHI. — Indijska vlada je zavrnila ponudbo ZDA, da bi dobavile 100 tisoč ton pšenice kot pomoč žrtvam nedavnih poplav, ki so prizadele indijsko državo Ori-so. Ponudba je bila zavrnjena spričo pogojev ZDA, naj ameriški predstavniki nadzirajo razdelitev te pšenice. LONDON — V poučenih krogih izjavljajo, da je britanska vlada sklenila začasno umakniti svojega veleposlanika iz Džede, prestolnice Saudove Arabije. Ta veleposlanik je v Londonu prisostvoval konferenci britanskih diplomatskih predstavnikov na Srednjem vzhodu. V Foreign Officeu nočejo povedati, kdaj bi se utegnil vrniti na svoj položaj. stanflk je bil v Trstu. Na njem so zastavili prve .korake za rešitev tega 'vprašanja, ki ie za obmejne prebivalce velike važnosti. Po sporočilu predstavnika Zveiz-nega zavoda za socialno zavarovanje Tcdora Vujasinoviča se bodo razgovori nadaljevali v Trstu dne 16. t m. Problem bodo skušali ■urediti v splošno zadovoljstvo vseh prizadetih ljudi, ki delajo na eni strani imeje, prebivajo pa na drugi. Pogajajo se predvsem .za nekatere oblike socialne zaščite delovnih lj.udi v krafiu prebivanja, ki naj bi jih zavarovali njihovi zavodi na račun izavoda za socialno zavarovanje tistega, področja, na katerem s:> .zavarovanci zaposleni. Razgovori potekajo v medsebojnem razumevanju in že prvi s>tiki kažejo med delegacijama, da bo to vprašanje lahko pozitivno rešeno. • treba postopoma reševati. Nato je iznesel nekaj podatkov, s katerimi je ilustriral svoja izvajanja in nazorno prikazal stanje v gospodarstvu in škodo, ki jo od tega ima naša skupnost. V nadaljevanju je poudaril, da je treba zaostriti vprašanje norm in jih vskladiti s tarifnimi pravilniki. Nerealne norme ne delujejo v smeri povečanja delovne storilnosti, marveč lahko samo kompromitirajo sistem. Drugi ukrep v letošnjem letu bo ta, da bomo uvedli premijski sistem kot sestavni del tarifnega pravilnika. Pravilniki o premijah naj pripomorejo podjetjem k stvarnim prihrankom z zmanjšanjem števila delovne sile ter z znižanjem drugih proizvodnih stroškov. Pravilnik o normah in premijah sta dva nujna činitelja,' ki bosta omogočila dosledno uveljavljenje socialističnega načela nagrajevanja: vsakomur po njegovem delu. treba je zagotoviti sredstva za premije Premijski pravilniki se že lani niso uveljavili največ zato, ker ni bilo gmotne podlage za premira-nje. Z družbenim planom za leto 1956 je predvidena obveznost ljudskih odborov, da zajamčijo podjetjem iz dela dobička kot premije najmanj za eno mesečno plačo (s pogojem, da ima podjetje dovolj dobička). Treba se je takoj lotiti preučevanja premiranja in čimprej preiti na ta sistem. Zaradi pomanjkanja vsakih izkušenj bodo seveda nastale mnogokje težave, zavedati pa se moramo, da gradimo nekaj novega. Čas je, da ustanovimo posebne urade za organizacijo procesa proizvodnje in posebej za premiranje. Ti uradi bodo pomagali gospodarskim organizacijam pri uvajanju novega sistema nagrajevanja. Med predstavniki gospodarskih, sindikalnih in drugih organizacij v Trstu se še vedno ni poleglo razburjenje zaradi vesti o vladnih namerah glede tržaške proste cone. Mestni odbor za prosto cono še vedno samo razpravlja o možnostih sklicanja razširjene skupščine, na kateri naj bi izdelali točen program konkretnih akcij, ki so potrebne, da se to vprašanje premakne z mrtve točke. Zdi se, da je v ozadju sam i-prvi tržaški meščan«. Na indirekten način je namreč tržaški župan Morda že zlepa nitmo toliko pričakovali pa tako malo dobili Na francoskih volitvah namreč. Kakšne nade so polagali v te volitve v Franciji!, zdaj pa govorijo povsod samo o razočaranju. Niti najboljši matematiki ne znajo še potegniti enačbe iz teh zamotanih volivnih rezultatov. Za novo leto torej ni bilo v Franciji nič novega. To je bistvena poteza najnovejših francoskih parlamentarnih volitev. Nobena stranka ni namreč zmagala na volitvah z absolutno, se pravi' 50c/c večino. Ne samo stranka, noben blok ni zbral skupaj 50% glasov ali pa mandatov, Borba med desnim centrom, se pravi vladnim blokom m opozicijsko republikansko fronto, v kateri so socialisti in Mendesovi radikali, se je zaradi okrepitve skrajne levice in desnice, komunistov in pou-jadistov. končala neodločeno Republikanska fronta se je sicer znatno okrepila, vendar ne toliko, da bi lahko računala na samostojno vlado. Zato opozarjajo nekateri francoski listi na nujnost pogajanj med vladno koalicijo in republikansko fronto, ali pa vsaj s posameznimi skupinami te fronte. Mendes France in Guy Moll et, voditelja nekomunistične levice, sta se že večkrat sestala, nobenega znaka pa ni že zaenkrat, da bi prišli skupaj desni in levi radikali. Morda so ti pojmi nekoliko komplicirani, toda če bi že skušali vse te stranke in tendence do kraja poenostaviti, potem sploh ne bi več videli odn. ločili dreves od gozda. Osnovne tendence francoske politike so znane in jasne, kaj pa hočejo posamezne stranke, to je pa druga stvar. Če bi imeli v Franciji le nekaj strank, račun ne bi bil težak. V Angliji pa Ameriki sestavi vlado tista stranka, ki zmaga. Anglija in Amerika ne poznata koalicijskih vlad. Le med vojno so konservativci pritegnili v vlado Attleeja pa nekatere druge laburiste. Seveda bi bilo smešno, če bi sedaj trdili, da je angleški odnosno ameriški vladni sistem enopartijski, Ali si prav Američani ne prizadevajo, da bi ustvarili vtis, rla uživa njihova zunanja politika zaupanje i republikancev i demokratov in ali niso zadnjič republikanci apelirali na demokrate, naj se vprašanja zunanje politike izključijo iz predvolivne kampanje! Lahko si predstavljamo, kako težko bo' sestaviti novo francosko vlado, Na volitvah se je sicer izkazalo, da je KP Francije še vedno najmočnejša francoska stranka, saj je zbrala okrog 5 milijonov glasov, vendar pa francoska partija žc od leta 1947, odkar je stopil v veljavo Marshallov plan, ne sodeluje več v vladi. Ne samo francoska, niti italijanska. Američani so svojo gospodarsko pomoč Franciji izrecno vezali na ta pogoj. Komunisti bodo najbrže že v kratkem ponudili socialistom in radikalom, naj bi vsi skupaj ustanovili ljudsko fronto, toda malo je verjetno, da bi radikali sploh pristali na to. S lo kombinacijo torej ne moremo računati. S tem pa se slika ni prav nič razbistrila. Medtem ko je namreč desni center, to je vladajoči blok, izgubil precej glasov, pa se je republikanska fronta, v kateri je Mendes-France najbolj odlična osebnost, lepo uveljavila. Ta uspeh sicer nI izražen v Večjem številu poslancev, ampak predvsem v večjem številu glasov, ki jih je ta frojita dobila v Parizu in v velikih de-partmajih na severu Francije. In ko zaključujemo bilanco nedavnih volitev ne smemo spregledati še de Gaulleovega poraza, S temi volitvami je De Gaulle izgubil vse, kar je še imel. V Franciji se torej položaj ni bistveno spremenil. Francija je stara, urejena država, kjer večjih sprememb odslej ne moremo več pričakovati. Kdor je pričakoval, da se bo položaj bistveno spremenil v teh štirih tednih, kolikor je trajala vsa volivna kampanja, je mislil zelo naivno. Če se ni Francija v bistvu spremenila v petih letih druge svetovne vojne, po tragediji odn. umiku iz Indokine, udarcih v Severni Afriki, počasnem, toda nenehnem vzponu Zahodne Nemčije, kako naj preprosta, toda tehnično izvrstno režirana volivna kampanja spremeni ravnotežje sil znotraj Francije! Vsa ta povojna leta se Francija ni skoraj niti za ped približala' Aziji, Afriki, Francija ni šla nasproti Indokini. Alžiru, marveč proti Indokini, proti Alžiru, Maroku. Ne bi mogli trditi, da niso francoske stranke nastopile z novim programom, vsaj nekatere, toda, ali je povprečen francoski volivec, ki je prejšnji ponedeljek izvršil svojo državljansko dolžnost in šel na volišče, ali je ta volivec spremenil odnos do Francije, sveta? Morda pa ni le francoski parlamentarni sistem v krizi, v krizo je zašel najbrže tudi francoski človek. Ta zaključek je sicer nekoliko improviziran. vendar pa nas nedavni volivni rezultati potrjujejo v tem. Francija se je sicer z razpisom volitev rešila iz ene krize, toda že kaže, da je zabredla-v novo. Prav ob začetku novega leta, ko začenjamo novo bilanco. M. O. negativno odgovoril v listu »II Pic-colo« na zahteve, da takoj skliče občinski svet na izredno zasedanje, na katerem naj bi razpravljali o tem vprašanju. Zupan noče sklicali zasedanja in se izgovarja, da zahteva to samo ena svetovalka, medtem ko je ta zahteva prišla iz vrst najrazličnejših krogov. Njegovo stališče do tega vprašanja pa jasno dokazuje, kako »zagovarja in podpira« zahteve tržaškega prebivalstva po prosti coni — v nasprotju z resolucijo, ki jo je glede proste cone izglasoval občinski svet 111 ki tudi njega formalno obvezuje. Razen tega je župan na zadnjih sejah občinskega sveta zelo veliko, čeprav hkrati tudi zelo megleno, govoril o nekakšnih ukrepih, ki naj bi jih vlada pripravila za Trst in o katerih je izvedel na svojem zadnjem obisku v Rimu. Zupan je torej že takrat moral vedeti, da so vladni krogi prišli do zaključka, da ne bodo dali Trstu proste cone in je o. tem molčal ter tako načrtno zaviral vse akcije za rešitev tržaškega vprašanja. To je eno. Na drugi strani je slišati številne in lepo zveneče obljube, od katerih pa Trst ne bo imel nobenih koristi. -Zal« tem obljubam že sedaj ne verjame noben Tržačan in kot kaže, bo enotnost vseh meščanov prej ko slej prisilila vladne kroge k resnejšemu razmišljanju in zahtevala ponovno preučitev tega življenjsko važnega vprašanja. Po štirimesečnem poskusnem obratovanju se je začela v novo zgrajeni tovarni vijakov v I-Cninu redna proizvodnja. Med poizkusnim delom v tovarniških oddelkih so izdelali nad 300 ton blaga. Letos bo tovarna razvila polno kapaciteto ter izdelala 7.000 ton vijakov in matic 570 vrst. Novo tovarno v Kninu so gradili dve leti in so vanjo investirali približno milijardo dinarjev. Letna vrednost njenih izdelkov bo 2 milijardi dinarjev. Za izdelke kninske tovarne, edine te vrste v naši državi, je veliko zanimanje ne samo pri nas, temveč tudi v državah Bližnjega vzhoda. Letošnja proizvodnja pa tudi del proizvodnje za prihodnje leto sta že razprodani. Iz dosedanje prakse ustanavljanja potrošniških svetov v koprskem okraju V začetku so bili najhitrejši v obmorskih mestih koprskega okraja: nekatera trgovska podjetja so zahtevala ustanovitev potrošniških svetov že meječa septembra lani, kmalu nato (v novembru) pa so bili marsikje tudi že izvoljeni člani potrošniških svetov, in sicer na množičnih sestankih SZDL po mestnih četrtih. Prva ,ie izdala odločbo o ustanovitvi enega samega potrošniškega sveta za vse trgovine na svojem področju občina Izola, vendar je bila ta odločba pozneje zaradi neprimernosti take oblike preklicana. Kakor smo obveščeni, se bodo tudi tam odločili za ustanovitev potrošniških svetov za posamezna trgovska podjetja. V občini Koper so člani potrošniških svetov že Izvoljeni; potrebno je le še. da izda občinski ljudski odbor ustrezne odločbe o imenovanju članov teh svetov z določbo o tem, da se konstituirajo čimprej. Kakor smo izvedeli, se bo to zgodilo v bližnjih dneh. V občini Piran so šli prvotno preveč v širino. Po prvotnem predlogu naj bi bilo v potrošniškem svetu skoraj več članov, kakor je zaposlenih ljudi v trgovski mreži na področju te občine. Sedaj pripravljajo smotrnejšo organizacijo trgovske mreže in zato je pričakovati, da se bo imenovanje potrošniških svetov' nekoliko zavleklo. PRVI POTROŠNIŠKI SVET PRI KZ — V POSTOJNI 1«di v postojnski občini so reorganizirali trgovsko mrežo, vendar ni pri tem vprašanje potrošniških svetov prav nič trpelo. Ob koncu leta 1955 je občinski ljudski odbor Postojna najprej Izdal odločbe o reorganizaciji trgovske mreže splošno-družbenega sektorja na svojem področju; z 31. decembrom 1955 so prenehale poslovati naslednje samostojne trgovine: »Tekstil«, »Prehrana«, »Zeleznlna«, »Drogerija«, »Galanterija«, »Avto-trgovlna«, »Usnje« in »Kovina«. Prvih šest samostojnih trgovin se je združilo v novo trgovsko podjetje z nazivom »Splošno trgovsko podjetje«, zadnji dve, to sta »Usnje« in »Avto-trgovlna« pa sta bili pripojeni že prej obstoječim »Mestnim trgovinam« v Postojni. To reorganizacijo je narekovalo predvsem dejstvo, da v sistemu drobnih samostojnih prodajaln z zelo majhnim številom zaposlenih v posamezni prodajalni (od 2—1) delavsko samoupravljanje sploh ni moglo priti do izraza. Obžalovati je le, da v Postojni niso dovolj upoštevali pripomb Trgovinske zbornice za okraj Koper k prvotnemu predlogu za reorganizacijo in da so tako zamudili ugodno priložnost, ki so jo imeli za takšno novo organizacijo trgovske mreže, ki bi upoštevala tudi nujno potrebo po kar najboljši specializaciji te mreže. Vzporedno s tem so bile tudi izdane odločbe o ustanovitvi potrošniških svetov. En ll-članski potrošniški svet je bil imenovan za »Mestne trgovine«, en 15-članskl (na predlog podjetja samega) za »Splošno trgovsko podjetje«, en 9-članskl za obe mesnici Tovarne mesnih izdelkov, za mesnico in mlekarno KZ Postojna ter za obe prodajalni »Mestnih pekarn«, en 7-članski za trgovino s sadjem in zelenjavo »Mestnih trgovin« in končno en 9-članskl za Kmetijsko zadrugo Postojna. Pri tem je vredno poudariti dve zanimivi dejstvi: prvo, da je ObLO Postojna ustanovil en potrošniški svet za mesnice, prodajalne kruha in mlekarne ter enega za prodajalno Je res, da so oljčne tropine zelo dobro kurivo, res pa je tudi, da se dajo lepo porabiti za marsikaj koristnejšega in to podjetje »Fruc-tus« ve. Prodaja jih namreč v tovarno za ekstrakcijo olja iz tropin v Bakar pri Reki in sicer po sedem dinarjev za kilogram. Na ta način pridobiva ta tovarna iz vsakih 100 kg tropin še 8 kg maščob, od tega nad 6 kg jedilnega olja (drugo je dobra maščoba za izdelavo mila). Pri nas je svojčas tako predelovala oljčne tropine tudi tovarna mila v Piranu (Salvetti), pa so dejali, da se bojda ne izplača in so stroj prodali nekam v Slovensko Bistrico — mi pa danes delamo načrte, kako bomo podoben obrat s težkimi milijoni postavili na noge v Izoli! Pogoj za uspešno ekstrakcijo maščob iz oljčnih tropin je — eks-peditivnost. Z vsakim dnem namreč raste v tropinah odstotek kisline in ko ta znaša — lahko tudi že po štirih dneh — 20 odstotkov, je ekstradirana maščoba kot jedilno olje neuporabna. Podjetje »Fructus« bo imelo letos okrog 30 ton tropin in jih je doslej prodalo v Bakar okrog 10 ton. Kot kurivo se oljčne tropine prodajajo po 4 din kg, porabijo pa se v manjši meri lahko tudi za krmo živini — zaležejo kot slabo seno — vendar pa je to lahko nevarno. ker naši oljčni mlini košči-ce preslabo zmeljejo. sadja in zelenjave. To dokazuje, da obravnava ObLO Postojna trgovinsko dejavnost obrtnih obratov zelo pravilno posebej, drugo pa, da je prišlo do odločbe o ustanovitvi potrošniškega sveta za vse trgovine Kmetijske zadruge Postojna na predlog zadruge same. Vsaj v mestih dejansko res ni prav nobene razlike med trgovino splošnodružbenega in zadružnega sektorja in zato Je tudi pravilno, da se obravnavata oba ta družbena sektorja trgovine glede potrošniških svetov enako. VERJETNO NE NAJBOLJŠA POT V občini Sežana so se odločili za 3 potrošniške svete, in sicer 2 za dve trgovski podjetji in 1 za pekarno. Dogovorili so se tako. da bodo podjetja najprej naredila seznam svojih rednih odjemalcev, nakar bi podjetja povabila te odjemalce na sestanek, na katerem bi Jim razložili pomen potrošniških svetov in obenem Izvolili vanje določeno število članov. Ne da se trditi, da je ta način nepravilen, vendar bi bilo primerneje, če. bi tudi tukaj lo nalogo osvojila Socialistična zveza. Saj ne gre pri potrošniških svetih le za neko gospodarsko, temveč tudi ali celo morda predvsem za politično nalogo. Trdimo lahko namreč, da kritika trgovine nI vselej rezultat njenega slabega dela — ta trditev velja zlasti za splošno trgovsko dejavnost v večjih središčih, manj pa še za nedavni sistem odkupovanja kmetijskih pridelkov — temveč je pogosto tudi posledica nepo-učenostl ljudi. Z udejstvovanjem potrošnikov v potrošniških svetih bo te nepoučenostl o delu trgovine in njenih težavah vedno manj, že samo s tem pa bo odpadla tudi vsa tista kritika, ki bi jo pogosto pravilneje lahko imenovali kritikarstvo. — Razen tega ,ie vprašanje, ali ne bi postopek, kakor so se zanj odločili v Sežani, brez potrebe zavlekel te zadeve. IZ OBČINE ILIRSKA BISTRICA SE SMEMO NADEJATI PRVIH USPEHOV Odločbe o imenovanju potrošniških svetov je izdal tudi ie občinski ljudski odbor II. Bistrica. V tej občini je imenovanih 8 potrošniških svetov, in sicer po eden za mesnice, za »Teksti-lijo«, »Jelko« in »Lipo«, za trgovino »Pri novem svetu« in »Zarjo«, za »Opremo«, »Metal« In »Drogerljo«, za »Gozdarja« in trgovino »Pri Joškotu«, za prodajalne mleka in sadja (er zelenjave iti za groslstlčni trg podjetij »Ilirija« in »Vino«. Vsi ti potrošniški sveti štejejo po 7 članov, le svet za prodajalne mleka in sadja ter zelenjave jih ima 9. V odločbah je tudi rečeno, kdo skliče l. sejo, na kateri si bodo člani izvolili svojega predsednika in tajnika. Posebej je treba poudariti ustanovitev potrošniškega sveta za grosistični trgovski podjetji »Ilirija« in »Vino«. To je namreč prvi potrošniški svet pri g r o s i s t i h v Sloveniji in verjetno sploh v državi. Tako je občina Ilirska Bistrica prehitela občino Koper, na čigar področju je bila »Slavlca«, kakor smo že poročali, prvi grosist, ki Je dal pobudo za, ustanovitev potrošniškega sveta za svoje podjetje. Upati smemo, da se bodo potrošniški sveti v Ilirski Bistrici kmalu konstituirali in da ne bo treba predolgo čakati na čas, ko bomo lahko že poročali o prvih rezultatih njihovega dela. fr V GRADBENI DEJAVNOSTI NI VEC PRETIRANIH DOBIČKOV egli smo normalno stanje Ko smo pred časom prinesli poročilo z neke seje Sveta za gospodarstvo OLO Koper, ki je obravnaval stanje v našem gradbeništvu, so se nam vrinile nekatere grobe napake. Prizadeti podjetji »Kraški zidar« iz Sežane in »1. maj« i/. Kopra sia se obrnili na Gospodarski svet in tudi na naš list in posredovali točne podatke o stanju zlasti glede na pretirano velik dobiček, ki naj bi ga ti dve podjetji po pisanju našega dopisnika imeli. Obrnili smo se na Urad za plan pri OLO za točne podatke in jih po prejemu radi posredujemo našim bralcem. Namesto podjetja »Kraški zidar iz Sežane bi moralo biti podjetje Konstruktor« iz Pirana. »Kraški zidar« je v letu 1955 dosegel zelo nizek dobiček. Podjetje je planiralo 21 odstotkov dobička, vendar pa je zaradi močne konkurence na licitacijah istega znižalo in je znašal v lanskem letu le okrog tri in pol odstotka. Novo postajno poslopje na Jesenicah Prav tako je s podjetjem »1. maj« iz Izole. Zaradi izrednega razmaha in napredka v zadnjem letu je bilo nujno, da so nastale razlike med planiranim in dejanskim stanjem. Povečalo se je sorazmerno tudi število delavcev, dobiček pa se je znižal na 9 odstotkov — navedeni podatek o odstotnem dobičku velja za leto 1954, ko so v glavnem vsa gradbena podjetja zaradi svojestvenih pogojev dosegla nenormalno visoke dobičke. Prav isto velja tudi za druga podjetja. Tako »Gradbenik« iz Izole ni dosegel 24. marveč le 18 odstotkov dobička. Podatki, objavljeni za podjetja »Sloga« iz Ilirske Bistrice (13,2°o dobička), »1. maj< iz Kopra (18°/o) in »Gradnje« ir. Postojne (15°/o), so iz leta 1954 ni ne iz lanskega leta, kar naš dopisnik ni omenil. V letu 1955 so vsa omenjena podjetja dosegla precej nižji, nekako tolikšen dobiček, kof. je sicer na splošno v navadi pri podobnih podjetjih v normalnih pogojih dela. R NAJLEPŠE IN NAJSODOBNEJŠE POSTAJNO POSLOPJE V DRŽAVI. STALO JE 700 MILIJONOV DINARJEV. VELIKA PRIDOBITEV ZA NAŠE GOSPODARSTVO V nedeljo so imeli na Jesenicah lepo slovesnost. Zvezni ljudski poslanec Franc Pcrovšek je izročil svojemu namenu novo železniško postajo. S predajo ključev delavskemu svetu železniške postaje je izročil novo poslopje v upravljanje delovnemu kolektivu. Poslopje ima moderno čakalnico, veliko halo z blagajnami za nakup voznih listkov, dovolj vseh mogo- Na pobudo Generalne direkcije Jugoslovanskih železnic in Zvezne zunanjetrgovinske zbornice je bilo v Beogradu posvetovanje o smotrnejši uporabi reškega pristanišča. Na posvetovanju so spričo tega, da se je blagovni promet, zlasti tranzitni, lani znatno povečal in bo v prihodnje še bolj naraščal, Podatki Zvezne uprave za pomorski promet kažejo, da se je promet blaga v jugoslovanskih pristaniščih lani povečal za okrog milijon ton v primeri z letom 1954. Skupen promet blaga v vseh pristaniščih je znašal 7,508.399 ton, od česar so 2,899.982 ton vkrcal, 4,668.417 ton pa izkrcali. čili službenih prostorov za železniško osebje, carinske organe, varnostno službo itd. Ima tudi lep» opremljeno čakalnico za matere z otroki, na peronu je brivnica, okrepčevalnica, urad za informacije in telefonska centrala, ki jo je izdelala tovarna »Iskra« v Kranja. Gradbena dela je po nažrlii ing. areh. Rohrmanna izvedlo gradbeno podjetje Primorje. Krajevna pristojnost IN NOVA TOVARNA V IZOLI? Po mnenju strokovnjakov bi se izplačalo investirati okrog 50 milijonov din v tovarno za predelavo oijčnih tropin v jedilno olje. S tem bi letno pridobili okrog 7,5 vagonov jedilnega olja. Ta tovarna naj bi bila v Izoli. Menda že imajo prostore zanjo, čakajo le na odobritev investicijskih sredstev za nakup potrebnih strojev in opreme. Naše tovarne za predelavo rib rabijo precej olja za konzerviranje rib — letno okrog 30 vagonov, ves pridelek na našem področju pa je bil lani le 23 vagonov olja. Tudi letošnja letina je bolj slaba. S tako tovarno, kot je zamišljena v Izoli, bi letno lahko predelali okrog 1200 ton oljčnih tropin. Od tega bi jih koprsko področje dobavilo polovico, ostalo pa Hrvatska Istra. Predvidoma bi ta tovarna dajala letno najmanj okrog 13 milijonov čistega dobička, neglede na druge gospodarske koristi. Predstavniki jugoslovanskih podjetij za odkup in predelavo tobaka so izrazili prepričanje, da se bo letos povečal izvoz tobaka na tuje trge za okrog dva tisoč ton v primeri z izvozom leta 1955. Na sestanku v Zvezni industrijski zbornici so predstavniki podjetij med drugim poudarili, da bodo, če ne bo elementarnih ali kakih drugih nezgod, pridelali 16.305 ton fermentiranega tobaka za izvoz. Ce si pogrešit lani, popravi to ¡elo.s. Zaklanega prašiča pravilno oderi in oddaj kožo "ki plača za I a kožo slovenske pasme 220 din za kg. Ne zametu.) denarja, gospodinji pa prihrani nevšečno delo z žaltovo slanino na koži. v ::.: . if ■ I■ — — 3■ —B——— V torek je bil na Pivki redni letni občni zbor organizacije Zveze borcev NOB. Prisostvovalo mu je okrog 30 gostov, 65 delegatov pa je zastopalo okrog 900 članov. O delu organizacije je poročal predsednik •lože Peršolja, nato pa se je razvila živahna razprava. Govorili so največ o zbiranju zgodovinskega gradiva iz NOB na Pivki, o odkrivanju novih spominskih plošč padlim borcem, o družbenem upravljanju, o vprašanju vzgoje mladine. Razpravljali so tudi o organizacijski utrditvi in ugotovili, da je še okrog 30 odstotkov prebivalstva v občini izven organizacije, čeprav izpolnjujejo pogoje za članstvo. V 33 vaseh pivške občine je 10 krajevnih od- borov ZB, ki pa bodo morali v prihodnje posvetiti več pozornosti prav vprašanju članstva in vključevanju novih ljudi v organizacijo. Govorili so tudi o štipendiranju vojnih sirot in otrok padlih borcev, o prekopu in postavitvi skupne grobnice v Pivki za 70 padlih Piv-čanov, na Ostrožnem brdu pa za 36 borcev. Sklenili so, da se bodo v istem sestavu delegati sestali čez šest mesecev in pregledali delo organizacije ter izvršitev sklepov in nalog, ki so si jih zdaj zadali. Na koncu so izvolili nov občinski odbor ZB s tovarišem Maksom Bil-cem na čelu. R (Nadaljevanje in konec) V smislu 98. člena zgoraj navedenega zakona velja v tem pogledu staro pravilo, da je za reševanje konkretnega spora krajevno pristojno tisto stvarno pristojno gospodarsko sodišče (isto pravilo velja v glavnem tudi za redna sodišča), v čigar območju se nahaja sedež tožene gospodarske ali zadružne organizacije, političnoterito-rialne enote itd. Seveda pa ima tudi to pravilo svoje izjeme. Tako je za razsojanje v sporih proti vojaškim enotam (vojnim poštam), ki sicer niso samostojne pravne osebe in v katerem primeru je tožena stranka federacija, krajevno pristojno ne stvarno pristojno sodišče v Beogradu, marveč po splošni praksi gospodarskih sodišč, kar predvideva tudi najnovejši osnutek zakona o pravdnem postopku, tisto sodišče, na katerem področju se nahaja sedež komande vojaške enote. Ista izjema velja tudi za podružnice Narodne banke FL.IiJ, kjer je prav tako tožena stranka Narodna banka FLRJ. Le-ta ima svoj sedež v Beogradu, se pa vendar lahko tožbe Iz pravnih odnosov, ki se nanašajo na njeno podružnico, vložijo pri sodišču, na katerega področju se nahaja sedež poslovne enote — podružnice. V zvezi z dozdaj obravnavano stvarno in krajevno pristojnostjo gospodarskih sodišč je potrebno še povedati, da stranke same v nobenem primeru ne morejo z dogovorom spremeniti stvarne pristojnosti gospodarskega (pa tudi ne rednega) sodišča. Nasprotno pa ni načelnih ovir proti dogovoru o krajevni pristojnosti sodišč. Ze omenjeni osnutek zakona o pravdnem postopku to možnost izrecno omenja, zahteva pa, da se tak dogovor sklene v pismeni obliki in da se nanaša na določeni pravni odnos. Ni torej izključeno, da se stranki že ob" sklepanju pogodbe dogovorita, (samo enostranska klavzula na fakturi ne zadostuje), da naj bo za vse eventualne spore iz te pogodbe pristojno vnaprej določeno stvarno pristojno sodišče. V praksi pa so. vsaj do sedaj, takšni dogovori zelo redki, kar je tudi razumljivo, saj se nihče rad ne odreče prednosti biti tožen pred najbližjim sodiščem. Končno naj v tej zvezi opozorimo še na to, da so bila krajevna območja vseh gospodarskih sodišč v naši državi objavljena v Gospodarskem vest-niku št. 82 od 20, 10. 1954. Dr, S. P. V dvorani zadružnega doma je bila od 24. do 31. decembra zdravstvena razstava, ki jo je priredita Higienska postaja Ilirska Bistrica. Razstavo, ki je bila organizirana pod geslom: »Zdravje — naše največje bogastvo« je obiskalo nad 3000 ljudi iz središča in okolic-; občine. V sedmih oddelkih so obiskovalci lahko videli vsa področja zdravstva od higiene do splošne zdravstvene zaščite. Najbolj obširen je bil oddelek o nalezljivih boleznih, kjer je bilo nazorno prikazano, kako in zakaj se pojavljajo razne nalezljive bolezni. Obiskovalci so si lahko natančno ogledali razstavljene mu-laže, ki so prikazovale najbolj razširjene nalezljive bolezni kot da-vico. škrlatinlco, razne kožne in spolne bolezni. V posebnem oddelku je bila prikazana tuberkuloza, njeno nevarnost za ljudsko zdravje in kako se jo lahko obvarujemo. V ostalih oddelkih so obiskovalci videli kako je treba nuditi prvo pomoč, higiensko-tehnično zaščilo pri delu, higiensko ureditev vasi in stanovanja. Na mulažah je bilo nazorno prikazano, kako bi morali biti urejeni vodnjaki po naših vaseh. Obiskovalke pa, so se najraje ustavljale pri otroškem oddelku, kjer so videle, kako ie treba hraniti in negovati dojenčke in otroke. Prireditelji razstave niso pozabili na našega največjega sovraž- Hotična je dobila vodovod Vas Hotična pri Kozini je bila med tistimi, ki so imele vodo izven vasi. Dvajset gospodarjev je moralo vodo dovažati z vozmi. Večkrat v povojnih letih so prebivalci prosili za pomoč, toda šele lani so uresničili svojo željo. Kraški vodovod Sežana je priskočil na pomoč z materialom in s strokovnimi nasveti. Občinski odbor RK Sežana je za gradnjo vodovoda prispeval ^0 tisoč dinarjev. Ko so tako dobili poglavitno osnovo, so se lotili dela. Sami so poskrbeli potreben les, izkopali stare cevi in skopali jarek za položitev novih cevi. Nad 600 delovnih dni so opravili pri teh delih, vozniki z vprežno živino pa 50 dni pri prevažanju lesa in gramoza. Ob takem delovnem prispevku so dela hitro napredovala. Danes se Hotičani veselijo dela svojih rok, ker imajo vodo v vseh hišah. Hvaležni so vsem tistim, ki so razumeli njihove težave in tistim, ki so pomagali pri gradnji vodovoda. Med vaščani se je za vodovod najbolj zavzel tovariš Ivančič, od drugih pa Avgust Kodrič od Kraškega vodovoda. S. L. nika — alkoholizem, ki je vzrok 57 odstotkov vseh prometnih nesreč, 40 odstotkom spolnih bolezni. 40 odstotkom nesreč pri delu, ■ 30 odstotkom duševnih obolenj, 60 odstotkom vseh duševno zaostalih, 90 odstotkom nečloveškega ravnanja z otroki in še številnim drugim škodljivim pojavom v družbi. Prikazane so bile številne zdravstvene spremembe na srcu, ledvicah, jetrih, želodcu itd, ki jih povzroča zauživanje alkohola. V tednu razstave je Higienska postaja Ilirska Bistrica ob pomoči Centralnega higienskega zavoda LRS iz Ljubljane brezplačno predvajala po okoliških vaseh razno zdravstveno-prosvetne filme. V vaseh Zabiče, Kuteževo, Marije, Novokračine in Jelšane je te filme gledalo nad 700 ljudi. Največje zanimanje sta vzbudila filma »Dva dečka« in »Da ne bo prepozno«. —vel --■g - I Leta 1950-51 je bil za koprski jn ibujski okraj ustanovljen Urad za kontrolo mer.il( ki j? bil začetkoma organ bivšega lOLO. po razformi-ra.nju istega pa je posial organ O-krajmeiga LO Koper. Vzporedno z ■uradom je naislala v Izoli tudi strokovna mehanična . delavnica, ¡kar je bilo za tisti čas velikega pomena. Urad, kakr-r tudi strokovna delavnica sta delovala na področju obeh okrajev, to je koprskega in bujskega. S priključitvijo jugoslovanske cone STO k Jukaslaviji. je položaj glede kontroliranja meril popolnoma spremenil. Med bivšima okrajema je sedaj republiška meja, >>-kraja pa pripadata LR Sloveniji in LR Hrvatski. Urad za kontrolo me-Vil, ki je bil na področju koprskega okraja, je dodeljen najbližjcliiu u-radu v LR Sloveniji, to je onemu v Ljubljani z vsem ¡¡inventarjem in (ehničn.o opremo vred, ker je urad v Izoli samo za koprski okraj izgubil možnost obstojanja. V Izoli ostane v bodoče le del bivšega urada — oddelek ali Postaja za kontrolo sodov, ki bo odprt le enkrat mesečno. Talko -mo izvedeli, da bo v tem mesecu uradni dan pri Postaji zn kontrolo sodov v Izoli — dne 19. januarja 1956. Ce bo tega dne doprrrnljeno na žiaosanje večje šte-število, .sodov, kot bi jih bilo mogoče izmeriti in žigosati v enem dnevu. se bo uradovanje podaljšalo do naslednjega in eventualno še do 20. in 21. januarja. Glede ostalih meril pa smo izvedeli sledeče: Vsako drugo leto (vsako neparno) bo ambulantni pregled in žigosanje vseh .meril v vsaki občin.i. ko:* je bilo to tudi do sedaj. Posamezni pregledi in žigosanje meril se bodo vršili pri Uradu v Ljubljani, ali pa na prošnjo stranke in na njene stroške na licu mesta. V prvem primeru se bodo morala merila dopre-imiili v Urad v Ljubljani, kjer brdo takoj pregledana in žigosana ali pa zavrnjeuia, to je napotena v popravilo.' V drugem primeru pa mora slranlka posla>ti Uradu v Ljubljano pismeno prošnjo, s kolki v znesku 530 din kolkovano prošnjo, s katero prosi, da se pregled in žigosanje .merilnih naprav in ,meril izvrši na licu mesta. V prošnji je treba navesti število in vrsto meril in opis. Nadalje je treba izjaviti, da bodo vsi stroški poravnani ob prihodu uradnika. Uradne dneve Postaje za kontrolo sodov v Izoli bomo po možnosti objavili vsak mesec pravočasno. Mladinke na obrtni šoli v Kopru so se izredno lepo pripravile na svečan sprejem v organizacijo Ljudske mladine. Organizirale so kratek kulturni program in s tem še povečale svečano vzdušje. Sekretar OK LMS Koper je orisal zgodovino mladinskega gibanja in naloge, ki so danes pred člani LM, nato pa podelil članske izkaznice 43 mladinkam, * V Kopru se je začel seminar za mladinske voditelje OMO v mestu. Na prvem sestanku so mladinci obravnavali izvajanja tov. Mihe Marinka na zasedanju Glavnega odbora SZDL Slovenije. ♦ Na Pomorski srednji šoli je bilo predavanje o perspektivah našega gospodarstva. Predaval je član predavateljskega aktiva pri OK LMS v Kopru. Mladinci so se zlasti zanimali za nadaljnji razvoj našega pomorstva. * Pred novim letom so bile redne letne konference istega dne v »Javorju--, Lesnem kombinatu, Zadružniku in Lesonitu v II. Bistrici. Člani predavateljskega aktiva mladine so na konferencah seznanili mladi- Ceprav beremo tc dni v časopisih o začetkih snežnih padavin v raznih krajih Evrope, se kmetijske organizacije po posameznih republikah že zanimajo za pomladanske setve. Lanska dobra letina je pripomogla, da jc naraslo zanimanje za kmetijstvo med člani državnih posestev, kmetijskih zadrug in tudi pri privatnih kmetih. Naše kmetovalce bo zanimala vest, da je Zveza kmetijskih zbornic Jugoslavije že začela s pripravami za spomladanska dela na polju. Pri teh pripravah sodelujejo vse kmetijske organizacije. Divjega mačka je ustrelil Predsednik Kmečko-delovne zadruge Gabrovica Aleksander Ivančič je v torek ustrelil v skaloviu nad staro Gabrovico precej velikega divjega mačka. Tov. Aleksander. ki je član lovske družine Ri-žana, je povedal, da v skalovju nad Gabrovico in Ospem stalno gnezdijo divje mačke. Lani je sko-ro na istem mestu ustrelil 9 kg težkega divjega mačka. Ker je šele lani postal član lovske družine, je to dober utpeh. Njegov prvi lovski plen je bil jazbec, kasneje pa še dve kuni. Z dedkom Mrazom po Piranski komuni uporaba sadnih višMo^ Dedek Mraz tudi letos ni pozabil obalnega pasu, v katerem se razprostira piranska komuna. Metdem ko je dve leti preje združeval otroke prejšnje občine Portorož, jih vozil na svoje sejme pred »Palače« in sedanjo osnovno šolo, je letos obiskal s svojim spremstvom celo komuno. Letos ni imel velikih žepov, zato so se tembolj izkazali pripravljalni odbori v posameznih krajih. Ponekod so priredili otrokom prave gostije, svečane prireditve, velike in lepe jelke, polne zlata, srebra in dobrot. Odvisno'je bilo od pridnosti, iznajdljivosti in ljubezni do naših otrok. In teh otrok je bilo skoro 2,0000. V Strunjanu je dedek Mraz čakal na otroke. Prišel je pravočasno, ali njegova jezica se je potolažila ob dobrih otrocih. Pisma otrok so tudi letos prejele tovarišice iz šole V Sv. Luciji jc bila dvorana Ljudskega doma premajhna. Mlado in staro, vse je hotelo videti dedka Mraza z Rdečo kapico, zajčkom, snežinko, dvema stražarjema in dvema pažema. Dedek Mraz je vedel vse, za pridne in za . . . Dvorana sečoveljskega rudarskega doma je bila ob prihodu Dedka prepolna mladine, zadaj pa, zakaj pa ne, tudi odrasli. Na prelepo pripravljenem odru so otroci pred Dedkom peli, deklamirali in plesali. Drugi dan so prišli na vrsto Otro-. tki vrtec. Vzgojni zavod »Elvire Va-tovec« in Zavod za gluho mladino v Portorožu. Povsod jelke, povsod sprejemi in sporedi. Gluha mladina ni zaostajala za slišečo. popoldne je nad 400 portoroških otrok pozdravilo Dedka ob prelepi do stropa segajoči in blesteči se jelki v Ljudskem domu. Besedo na odru so imeli učenci osnovne šole in otroci iz vrtca, medtem je Dedek sedel ob jelki. Po pogostitvi v treh hotelih se je zopet zbralo pred Ljudskim domom, kjer so plesali okoli razsvetljene jelke, prenešene z odra. Da bi videle očke otrok, pa tudi mamic . . . Tretji dan je obiskal dedek Mraz Padno, Raven in Piran. Z nekoliko zamude, ne po lastni krivdi, je prispel s spremstvom v Padno. Otroci so ga pričakovali kakor obupani pri šoli. Med tišino se je oglasila pozdravna beseda najpogumnejšega. Bil je prvi dedek Mraz v Padni. V razredu šole, ki služi trenutno v Padni za zborovanja, sestanke, predavanja in vse drugo, je čakalo otroke presenečenje, še večje, ker je dedek tako dobro poznal nekatere šolarje z dobre in slabe strani. Raven. Drugi dan zimskih počitnic, otrok na pretek Dedek je opravil z mladino kar na prostem, zato je bilo njeno iznenadenje tem večje ob pogledu na jelke, na polne krožnike, otroški vrtec pa papirnate vrečke. To je bilo veselje. Prevozna sredstva niso prizanesla tudi dedku Mrazu. Komaj je ujel zanj v Portorožu pripravljeno »Burjo«, da ga je odpeljala med nestrpno priCakujočo piransko mladino. Neverjetno lepa slika. Dedek s spremstvom na kljunu barke, stotine in stotine rok pa mu je mahalo z obale v pozdrav. Med toliko mladine se je Dedek komaj znašel, zgovornost mu pa le ni prešla. Na odru je dobro opravil svoje delo z mladino. Potem je odprl svojo malho in zavrteli so film »Zapojmo in zaplešimo!« Na veselo svidenje čez leto dni! V. R. V Kopru je pretekli teden nadaljevala z delom komisija strokov-njakov-profesorjev agronomske fakultete iz Ljubljane, raznih inštitutov jn strokovnjakov Okrajne zadružne zveze v Kopru. Komisija je proučevala vprašanje izkoriščanja sadnih viškov, in odpadkov prehran-bene industrije, vendar še ni prišlo do kakih stvarnih zaključkov. Ugotovili so, da bi z odpadki prehran-bene industrije lahko krmili živino v obmorskem pasu, kjer zlasti primanjkuje sena in paše zaradi intenzivnega pridelovanja drugih kultur. Požar v Zagonu pri Postojni V nedeljo je v Zagonu pri Postojni nenadoma izbruhnil požar v gospodarskem poslopju kmeta Antona Bizjaka. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci iz Postojne in Velikega Otoka. S požrtvovalnim gašenjem, ki ga je zelo oviral oater mraz (saj je bilo štiri stopinje pod ničlo in je voda zmrzovala), pihala pa je še močna burja, se je gasilcem posrečilo rešiti kmetu vso živino in premičnine. Obvarovali so tudi druge stavbe, ki so jih ogrožali plameni, PREM Te dni so po vaseh, ki spadajo v območje kmetijske zadruge Prem v občini Ilirska Bistrica, začeli predavanja o sadjarstvu, živinoreji in o kmetijskem gospodarstvu na splošno. Predavanja so bila zelo zaželena, saj je posebno v sadjarstvu in živinoreji potreben večji napredek. Predavajo strokovnjaki Okrajne zadružne zveze v Kopru. Pri spomladanski setvi bodo letos posejali s hibridno koruzo 400 tisoč hektarov. Seme te sorte koruze bodo uvozili skupno s semenom lu-ccrne, konoplje, krompirja in živinske pese v vrednosti 110 milijonov deviznih dinarjev. Za spomladanske setve so na razpolago dovoljne količine umetnih gnojil. Računajo, da bodo letos porabili 250.000 ion umetnih gnojil več kot lani. KMETOVALCI BODO ŠE NADALJE DOBIVALI UMETNA GNOJILA PO ZNIŽANIH CENAH, AKO BODO PREJ SKLENILI POGODBE S KMETIJSKIMI ZADRUGAMI IN PODJETJI ZA PROMET Z ŽITOM O PRODAJI LETOŠNJEGA PRIDELKA. Tisti kmetovalci, ki ne bodo sklenili pogodb o prodaji pridelkov, pa bodo morali kupiti gnojila po višjih cenah. Pri oranju za spomladanske setve bo letos pomagalo 2000 traktorjev več kot lani. Delavnice za popravilo kmetijskih strojev bodo odprli v nekaterih večjih središčih. Za zatiranje plevela bodo letos porabili 700 ton herbicidov. Že lani je uničevanje plevelov med žitom pokazalo dobre uspehe. Letos bodo herbicide uporabljali na površini 250.000 ha. Lani so na površini 50.000 ha poškropljenih posevkov pšenice dosegli 3 stote večji pridelek na hektar. PUCE - KOŠTABONA Ko nas pot zanese po opravkih v Šmarje, vidimo sredi vasi velik zadružni dom. Ob tem se nam sama ob sebi vsiljuje misel, kaj če bi tudi prebivalci vasi in zaselkov Košta-bona, Breči, Puče, Planjave, Hrva-tini, Dolina, Pribci, Savalini, Kapeli, Skrline in Strmec začeli misliti na zgraditev manjše kulturne dvorane na- Križišču poleg mlina in oljarne. Saj nas je vseh skupaj okrog 950 in bi nekaj že zmogli napraviti. Ce smo na nekdanji gmajni zgradili sodobni mlin in oljarno, smo zmožni zgraditi tudi kulturno dvorano, kamor bi hodili gledat kulturne prireditve in kino predstave. Po teh samotnih vaseh in zaselkih so ljudje, ki v svojem življenju še niso gledali kina in ne kulturne predstave. Kako bi bili zadovoljni, če bi vsaj na stara leta videli, kaj se gadi po svetu in kaj so zmožni napraviti naši ljudje doma. Kulturna dvorana bi bila potrebna tudi naši mladini, ki sedaj nima nobenega pravega razvedrila in zabave. Zato ni nič čudnega, če se izgublja v praznih zabavah, kvarta-nju in brezplodnem pohajkovanju. Da bi prej uresničili to zamisel, bi bilo treba sestaviti odbor, ki bi zadevo sprožil in pognal v tek, J. B. no z dosedanjim in bodočim gospodarskim razvojem. Zlasti dobro sta bili konferenci pripravljeni v Javorju in Lesonitu. Dobro pripravljenim poročilom je sledila plodna diskusija, ki je dala več dobrih zaključkov za bodoče delo. V treh aktivih so bili tudi svečani sprejemi. Na novo je bilo sprejetih v organizacijb skupno 28 mladincev. Mladina je na teh sestankih ostro obsodila nepremišljenost nekaterih mladih ljudi, ki so zapustili svojo domovino in se podali v negotovost, tujcem za hlapce. * Na gimnaziji v Pivki je bilo v organizacijo svečano sprejetih 17 članov. K temu pomembnemu dogodku jim je čestital in podelil izkaznice član OK LMS Peter La-panja. * Dne 6. januarja je bil v obratu Bač ustanovni sestanek mladine. Izvoljen jc bil 5-članski odbor in delegati za občinsko konferenco mladine. V diskusijo je posegla tudi predsednica OK LMS in mladincem prikazala uspehe v povojni graditvi in naš nadaljnji razvoj. Ob zaključku so mladinci sklenili, da bodo pripravili svečan sprejem novih mladincev s kulturnim programom, saj je sedaj od 70 zaposlenih mladincev iz vseh okoliških vasi organiziranih le kakih 10. * Istega dne je bilo v podjetju Ne-verke predavanje o gospodarstvu za mlade delavce, kateremu pa so se odzvali tudi ostali člani kolektiva. Mladinci so izvolili tudi delegate za občinsko konferenco. —ač KDZ GABROVICA Na sestanku članov ZK. ki je bil pretekli teden in sta se ga udeležila tudi predsednik občinskega ljudskega odbora Koper Miro Je-lerčič in predsednik kmetijske zadruge Črni kal Peter Pavlic, so razpravljali o raznih težavah, ki jih imajo zadružniki. Predvsem za* zadružnike važno vprašanje zemljišča, na katerem je zgrajena Nova Gabrovica. Zemljišče, kjer stoji vas, je v veliki večini last privatnikov, ki niso člani zadruge. Največje površine ima Valerij Ea-rut. Člani zadruge bi radi lepo uredili prostor okoli hiš, da bi vas imela lepši izgled, pa tega ne morejo, ker so privatni lastniki proti temu, dokler ni rešena lastninska pravica. Razpravljali so tudi o arondaciji zemljišč, o socialnem zavarovanju in drugih vprašanjih. Predsednik občinskega LO Koper je ta vprašanja vzel na znanje. Člani KDZ upajo, da jim bodo sedaj pomagali čimprej rešiti ta vprašanja, ki zelo zavirajo njihovo dele in vzbujajo skrbi. OB NENADNI SMRTI ALBINA GAŠPERŠICA V spomin zavednemu mladincu iz Vremske doline Albin se je rodil na Škofijah leta 1933. Ze v rani mladosti je občutil resnost življenja. Bil je iz male kmečke družine. Leta t!M7 se je vpisal na nižjo gimnazijo v Hrpeljah. Kakor jc bil v svojem domačem kraju, ko jc še obiskoval osnovno šolo, dober pionir, tako je bil v gimnaziji odličen dijak in mladinec. Se bolj se je izkazal, ko je nadaljeval šolanje na nižji gimnaziji v Tomaju na Krasu. Pokazal je izredno vztrajnost, pridnost in neuklonljivo voljo, za kar je bil večkrat nagrajen in pohvaljen. Bil je prijatelj in tovariš, ki sočloveku ni mogel prizadejati kaj slabega. Tihe in skromne narave, je bil vedno veder in poln razumevanja do tovarišev. Socialne razmere, pa tudi njegovo rahlo zdravje, mu nista dopustila, da bi nadaljeval študije in da bi se izpopolnil v kmetijski stroki, kot je to želel. Moral je opustili učenje na kmetijski šoli v Mariboru in se vrniti domov. Zaposlil se je kot drevesnifar pri Upravi za gozdarstvo v Sežani. Albin Gašperšič se ni odlikoval samo kot dober študent, ampak je bil vedno med prvimi tudi pri delu v mladinski organizaciji. Kot član mladinske organizacijo in od leta 1052 dalje tudi član ZKS jc s svojo iniciativo in osebno dejavnostjo dosledno in zgledno opravljal svojo nalogo borea za socializem. Bil je svetal tik zavednega mladega komunista. Ko so . Albina položili dne 28. decembra lani k zadnjemu počitku, so vse organizacije pokazale, kako visoko čislajo in spoštujejo človeka njegovega kova. Na civilnem pogrebu v škofijah se je zbrala velika množica ljudi, ki so prerano umrlega domačina spremili na zadnji poti. Spomin na Albina Gašperšiča naj bo mladini svetal zgled, kako jc treba delati v službi domovine, VILJEM KINDLER Tež^o, da bi ta razmišljanja o glasbenem šolstvu dala kaj prida rezultate, morda bodo pa vendarle vplivala na splošno kulturnopoli-tieno obzorje, ki je potrebno vsakemu članu naše nove skupnosti, »Kultura pač stane« — vsaj tako pravijo — malokdo pa pomisli, da brez rednih in strokovnih šol ne bi bilo inženirjev in tehnikov in tudi ne tovarn. Še manj pa bi bilo jugoslovanskih umetnikov, ki so jim tolikanj upoštevani inozemci priznali prva mesta na polju glasbene umetnosti. Morda so inozemci iskali vzrok jugoslovanskih uspehov v eksotiki našega glasbenega čustvovanja, V resnici pa je ves uspeh le v svežini in neposrednosti podajanja, kakor pač mora biti uspeh mladega in svežega naroda, ki neprestano ustvarja in svoje ustvarjanje tudi doživlja. Glasbeno šolstvo v koprskem okraju se je pričelo razvijati ob kaj revnih okoliščinah. Dvooddel-čna glasbena šola v Portorožu, ustanovljena leta 1949, ni mogla veliko prispevati k razvoju glasbene kulture, saj se je nekajkrat selila. RADO BORDON: Osvobofavia ms- Lopar pri Sv. Antonu narl Koprom, rojstni kraj mojega očeta. Čez noč zaplapolale so zastave s slemen ožganih in uvele roke nasule rož po poti so v pozdrave. Ko prvi borci so skoz slavoloke stopili v vas, je gruča vzvalovila, v vis matere so dvignile otroke, dekleta rožmarin lovila v krila, frčale v zrak so čepice in šlemi, pri oknu starka se je v dlan solzila. Naenkrat popustili so objemi. Nekdo med borci je zavpil: «Pojdimo!« In vsi obstali so brez diha, nemi. »Saj vojna ni končana! Pohitimo! Svobodo še naprej, naprej nesimo!« Iz pesniške zbirke VEČNE ZANKE, ki jo ge tedala Primorska založba LIPA v Kopru. SHAKESPEARE NA DESKAH LJUBLJANSKE DRAME Shakespeare je od nekdaj priljubljen avtor našega osrednjega dramskega odra in je vedno predstavljal gledališki in kulturni dogodek posebne vrste, Znan je Zupančičev izrek, da je naša najboljša ljudska igra Shakespearov »Hamlet«. Zdaj so uprizorili prvi del Shakespearovega »Henrika IV.«, ki obravnava politične in vojaške akcije boja, upora in zarote zoper kralja Henrika IV. Vojaške in politične akcije v drami pa so samo okvir in obrobnega značaja, poglavitna pa je podoba iz ljudskih nižin stare in vesele Anglije, V ljubljanski uprizoritvi nastopa skoraj ves moški ansambel in dve ženski članici (Helena Erjavčeva in Mila Kači-čeva). »Henrika IV.« je prevedel Matej Bor, ki nadaljuje Zupančičevo prevajalsko tradicijo. Kritik Fran Albreht pravi, da pomeni uprizoritev »Henrika IV.« kulturo, okus in pravo mero ter da je predstava vredna Shakespearovega imena. HUDOZESTVENIKI V JUGOSLAVIJI Kakor se je zvedelo, so dosegli sporazum s Hudožestvenim gledališčem iz Moskve za gostovanje v Jugoslaviji. Gostje bodo prispeli v našo državo ob koncu letošnje sezone. Obiskali boclo večja mesta in naša kulturna središča ter uprizorili dela, ki so jih imeli na repertoarju v letošnji sezoni. Prihodnje leto pa bo gostovalo v naši državi tudi znamenito sovjetsko gledališče lutk. PREMIEftA FILMA »II ANKA« V SARAJEVU Preteklo soboto, 6, t, m., je bila v Sarajevu končno premiera filma ■Hanka«, ki so ga že večkrat napovedali In zelo dolgo snemali. Pravijo, da je »Hanka« naš najdražji in najdalj snemani film. Režiral ga je Slavko Vorkapič (28 let je delal v holly-woodskih filmskih ateljejih), igrali pa so Mira Stupica, Vera Gregorič, Jovan Miličevlč in drugi znani gledališki igralci iz Zagreba in Beograda. Po najnovejših vesteh je glavna igralka Vera Gregorič dobila angažma v Holly woodu. »Hanka« je četrta premiera, s katero je podjetje Bosna-£ilm postreglo sarajevski publiki v kratkem razdobju (»Solaja«, >Hanka», »Soteska-. in »Sum«). Trije pevovodski tečaji so nekoliko dvignili zanimanje za to zvrst glasbene umetnosti. Po preselitvi v Koper je šola zaživela čisto drugače. V nekaj letih sta zagledala luč življenja tudi šolski odbor in orkester — seveda skromen — toda, orkester vendarle. Vse bi bilo v najlepšem redu, da se ni pojavilo dvoje bistvenih vprašanj; učitelj in denar. Nenadoma je število učencev pričenjalo resno skrbeti učiteljski zbor, kajti učencev je bilo vedno več, učiteljev pa enako premalo. Vodstvo šole se je obrnilo po pomoč na Svet za kulturo in prosveto v Ljubljani, od koder so odgovorili, da ni veliko upanja za kako novo učno moč. Tako si je moralo ravnateljstvo šole zagotoviti nove učne moči povsem po osebnih poznanstvih, Danes deluje na šoli osem rednih in ena honorarna učna moč. Vsi pa vendarle ne morejo zadostiti s poukom 238 učencem; pri tem ne štejem zborovodske šole, ki jo obiskuje 16 gojencev. Enako vprašanje je na glasbenih šolah v Izoli in Piranu, V Izoli je vpisanih 95 učencev, na šoli pa delujejo le trije pedagogi. V Piranu je vpisanih 70 učencev, učitelji pa so štirje, od teh trije honorarni, oz. pogodbeni. Čudno nasprotje: v Ljubljani diplomira vsako leto najmanj 10 absolventov Srednje glasbene šole in morda prav toliko na Akademiji za glasbo. In vendar ni mogoče dobiti niti enega samega na Koprsko, menda niti njihova senca ne seže semkaj. Nekam čudne so pravzaprav želje in hrepenenja absolventov glasbenih šol: ostati v centru,—kajti tu so koncerti, opera, tu so lahko do- " -. ' 1 ✓ j. ' / i J/ . •• . Pesnik Anton Aškerc n o vanje te jjomembne obletnice so ustanovili republiški pripravljalni odbor in pripravljalni odbor v Celju. Po prizadevanju teh dveh pripravljalnih odborov so obnovili Aškerčevo domačijo v Globokem pri Rimskih toplicah in uredili posebno pesnikovo sobo; kjer bo stalna razstava Aškerčevih del, rokopisov, osebnih listin in drugih spominskih predmetov. Akademski slikar Božidar Jakac pa je izdelal zanjo pesnikov portret. V Ljubljani in v Celju bodo postavili Aškerčeva doprsna kipa. Izdali bodo tudi poseben zbornik posvečen Aškerčevemu spominu. Uredil ga bo proj. Vlado Novak, upravnik študijske knjižnice v Celju. Pred praznikom sta bili v Celju svečani akademiji, na dan obletnice pa so odkrili v Prešernovi ulici št. 11 v Ljubljani, kjer je pesnik stanoval in delal, spominsko ploščo. Ostale proslave v počastitev stoletnice Aškerčevega rojstva bodo še v maju, kar bo zaradi letnega časa vsekakor ugodneje. Do tedaj 'bosta verjetno dokončana tudi spomenika v Ljubljani in v Celju. govoriš s tem ali onim, ki ima besedo itd. Nihče pa ne pomisli, ,la podeželje potrebuje mnogo več kakor center, iz katerega se nihče ne zgane, čeprav se je tam nakopičila že tolikšna gmota, da je postal marsikdo povsem nepotreben. Podobno kot v navedenih šolan, je tudi na glasbenih zavodih v Postojni, Sežani in Ilirski Bistrici: eden ali dva kvalificirana glasbenika" ter sem in tja kakšna nekvalificirana pomoč, kar pa spričo naraščajočega števila učencev nikakor ne zadošča. Vsekakor bi bilo potrebno misliti na ojačanje kadra glasbenih pedagogov, kajti brez njih ne bo nikoli dobrih pevskin zborov, ne orkestrov in ne oper ali baletov. Če pa hočemo na istrskih tleh dvigniti splošno in glasbeno kulturo, potem moramo najti zanjo tudi ljudi. Vladimir Lovec Potovanje po Veliki Gara ban i j i Panorama sodobne francoske proze Uvod in izbor te prepotrebne knjige v naši prevajalski književnosti je oskrbel Boris Grabnar, Naslov je dobila knjiga po fantastičnem potopisu sodobnega francoskega pesnika Henrija Michauxa. To je nenavadna panorama izmišljenih narodov z izmišljenimi običaji. V zbirki je zastopanih petnajst avtorjev z osemnajstimi črticami in novelami. Vsi avtorji razen dven (pred kratkim umrle Colette in med vojno ubitega Saint-Exuperyja) .-o še živi in zato je upravičen podnaslov: Panorama sodobne francoske proze. Današnji francoski pisatelji opisujejo predvsem Francijo, posegajo pa tudi v druge dežele: Dorgeles začenja potovanje na pariškem Montmartru, Colette, Jouve Aškerčevega rojstva Devetega januarja 1956 je preteklo sto let od rojstva pesnika Antona Aškerca. Za čim lepše praz- 1'ODELITEV LEVSTIKOVIH NAGRAD Založba Mladinska knjiga je tudi letos podelila Levstikove nagrade. Prejeli so jih: Ela Peroci 50.000 din za slikanico »Moj dežnik je lahko balon«, Tone Seliškar 50.000 din za mladinski roman »Posadka brez ladje«, Josip Ribičič za mladinski roman »Rdeča pest« in še posebej kot organizator naše mladinske književnosti — 50.000 din, Ive Se-ljak-Copič 50.000 din za ilustracijo Bevkove »Knjige o Titu« in Seliškar-jevega romana »Posadka brez ladje«, Nikolaj Omersa 50.000 din za ilustracijo madžarske pravljice »Zajčkov zvonček«, dr. Eožo škerl 50,000 din za poljudno znanstveno delo »Nevšečno sorodstvo« in posebej za potopis »Ne-znana Amerika« in Branko Rudolf 50.000 din za knjigo »Maske in časi... GLEDALIŠKI JUBILEJ V SKOPJU Skopski narodni teater, prvo makedonsko gledališče, proslavlja desetletnico svojega obstoja, V preteklih desetih letih je uprizorila Drama omenjenega gledališča 4G premier s 1337 predstavami, ki jih je gledalo okrog (500.000 gledalcev. Opera je izvedla doslej 23 opernih del in dala 576 predstav, ki jih je obiskalo 250.000 poslušalcev, 12(1 predstav baleta pa okrog 00.000 ljudi, 60 LET ANTONA BALATKE Te dni praznuje šestdesetletnico češki skladatelj, dirigent in režiser Anton Balatka, ki je deset let (1919 do 1929) sodeloval kot dirigent v Operi Narodnega gledališča v Ljubljani. Bil je soustvarjalec in sooblikovalec slovenskega glasbenega življenja po prvi svetovni vojni, do svoje vrnitve na Ccško Balatka je dirigiral v Ljubljani vsa češka operna dela, nekaj jih je tudi režiral, pri simfoničnih koncertih pa različne skladbe tudi čeških avtorjev. Za dramska dela, ki so jih igrali takrat v Ljubljani, je pisal scensko glasbo. Hkrati se je izkazal kol glasbeni pedagog na Glasbeni Matici v Ljubljani in kot glasbeni publicist v Ljubljanskem gledališkem listu. Ob 60. obletnici so mu priredili glasbeniki v Brnu veliko slovesnost, obiskal pa je tudi Ljubljano v spremstvu svoje žene, slovenske igralke Vere Danilove, JUGOSLOVANSKA KNJIŽEVNOST V ANGLEŠČINI Pretekli mesec je izšlo v Beogradu zanimivo delo pokojnega univ, prof. Antuna Baraca: Zgodovina jugoslovanske književnosti v angleščini. Znani hrvaški slavist je želel seznaniti tuje kulturne delavce z našo književnostjo. To je prva tovrstna publikacija v iraši državi. Zgodovina jugoslovanske književnosti je razdeljena po kronološkem zaporedju in ima osem poglavij, ki so zanesljiv kažipot skozi književno ustvarjanje naših narodov. Slovensko književnost je orisal avtor v tretjem poglavju. Začel je s protestantskimi pisci, najobširneje pa je prikazal slovenski realizem in slovensko Moderno. Med književniki in kritiki med dvema vojnama omenja osemnajst imen. Razen Cankarja in Zupančiča .ie najvidneje predstavljen Prežihov Voranc. »PLES ČAROVNIC« '— NAS LEP FILMSKI USPEH Lepa izjema med lanskimi kratkimi — naročenimi in reklamnimi — filmi je film »Ples čarovnic«, ki ga je zamislil, režiral in posnel naš znani filmski delavec Milan Kumar, To je poskus filmsko ilustrirati glasbeno kompozicijo. Za koreografsko upodobitev zgodbe je Kumar izbral skla-datalje Blaža Arniča, k sodelovanju pa je pritegnil naša znana plesna mojstra Pijo in Pina Mlakarja. V tem filmu je prvič stopila pred kamero plesalka Veronika Mlakarjeva v vlogi kraljice čarovnic in dokazala svoje izredno impresivno podajanje. Njen polnovredni partner je bil prof. J. Miklič v vlogi mlinarja. Vendar »Ples čarovnic« ni filmski balet, temveč le filmska registracija baleta. Kipar Čelo Pertot razstavlja v Ljubljani V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je ■odprta te dni že druga samostojna kiparska razstava. Ljubljanskemu občinstvu se je prvič jTredstavil mladi likovni umetnik CELO PERTOT. Pertot je doma i: Nabrežine pri Trstu, iz rodu kamenarjev in se je i.e kot štirinajstletni vajenec spoznal z lastnostmi in skrivnostmi kraškega kamna. Toda čudovita moč vjnetno-sti je Pertota iztrgala iz rodnih tal in je v trikotju Rim — Ljubljana — Dunaj naše' prvo znanje o umetniškem oblikovanju. Pot pa ga je zanesla še dalje in drugo domovino je našel na Švedskem, v Stockholmu, kjer živi v krogu svoje družine'in poučuje na akademiji lepih umetnosti. Nekaj njegovih najbolj usiielih del je r,e odkup Museum v Stockholmu. Celo Pertot je že doz na priznanja s svojimi ji» . sía «M I "v ü - * iMi Sifel - i»!;! m wmsm. wmm^mm ''''mmmmm ..... .s'. s<\ . . Kipar Celo Pertot pred svojim delom »Mož in žena« :il National na Švedskem, v Italiji in v raznih kulturnih središčih drugih evrop-ivel števil- skih držav. Razstavljati namerava razslavan.i tudi v Trstu. in Cassot! segata že v provinco, Michaux nas popelje v svet fantazije, (Velika Garabanija je pravzaprav Francija), Malraux v Hitlerjevo Nemčijo. Sartre med španslc: anarhiste. Camus v Alžir, pri Avc-linu in Thomasovi pa smo zopet v Franciij sredi uporniškega gibanla med drugo svetovno vojno; od lu nas odvede Saint-Expèry v Saharo in v vesolje, Maurois v Ameriko, Aymé in Mandiargues zopet v Pariz in Schneider pa v Avstrijo. Obzorje francoskih pisateljev je torej svetovno, književno se gibljejo v širokem geografskem prostoru. Prevajalci črtic in novel so: Boris Grabnar, Radojka Vrančič, Jožo Udovič, Jože Javoršek, Ivan Mi-natti in Vital Klabus. Knjigo ie izdala založba Obzorja v Mariboru v opremi Grege Košaka. Ivau Cankar: Izbrana dela, Osmi zvezek Izšla je osma knjiga Izbranega dela Ivana Cankarja. S tem je zaključen izbor iz Cankarjeve pripovedne proze. Osmi zvezek obsega predvsem, dve zbirki: Moja njiva in Podobe iz sanj. Uredil in opombe napisal je prof. Boris Merhar. Knjigo je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Ivan Cankar: Črtice Za 60-letnico slovenske Moderne je založba Mladinska knjiga izdala Cankarjeve črtice, izbrane za mladino. Črtice je izbral in opremil z uvodno besedo odlični poznavalec Cankarjevega dela prof. Boris Merhar, ilustracije pa je prispeval eden naših najboljših sodobnih slikarjev, Maksim Sedej. V knjigi so znamenite Cankarjeve mojstrovine, kot Desetica, Skodelica kave, Pavličkova krona, Gospod Stotnik, Muhe, Sova itd. Razen teh pa so tudi druge, ki jih morda mladina nekoliko manj pozna, pa so enakovredne prej naštetim. Črtice bodo prav gotovo s svojo umetniško silo približale Cankarja naši mladini, obenem pa ji bodo služile kot prepotreben pripomoček pri študiju. Erich Kästner: Pikica in Tonček »Zgodba, ki vam jo bom to pot pripovedoval, je na vso moč nenavadna, Prvič je nenavadna, ker je nenavadna, in drugič se je resnično dogodila. Bral sem jo pred kakšnega pol leta v časopisu in bila je dolga kvečjemu dvajset vrstic«, takole prikupno začenja m še nadaljuje svoj uvod sam avtor. Povest je pisana živahno in napeto, v nje je polno smešnih zapletlja-jev. S svojsko lahkotnostjo pa Kästner razgalja resnost življenja in borbo za vsakdanji kruh v svetu bogatih in revnih. Zato ni čuda, da njegove knjige znova in znova prevajajo v najrazličnejše jezike in ponatiskujejo. Tudi »Pikica in Tonček« je zagledala beli dan v slovenščini že drugič. Knjigo je izdala založba Mladinska knjiga v knjižnici Sinjega galeba. Prevedel jo je znani slovenski književnik Mile Klopčič, duhovite ilustracije pa so delo Waltcrja Trierja. Josip Kalinikov: Ženske in menihi Tudi to knjigo je izdala založba Obzorja v Mariboru v avtorizira-nem prevodu Rudolfa Kresala in opremi Maksima Sedeja. Prvi prevod tega dela je izšel pri nas že leta 1935, toda cenzura predaprilske Jugoslavije je črtala cele strani in poglavja, tako da je bilo delo zelo okrnjeno. Roman je podoba caristične Rusije, ko je bila že v agoniji, podoba življenja ruskega ljudstva pred revolucijo in deloma med revolucijo. Pisatelj je bil sin ruskega svečenika in je zato dobro poznal življenje menihov, pa tudi strahotno bedo in zaostalost ruskega ljudstva pod carsko knuto. Delo je izšlo v dveh knjigah, ki jima je dodan uvod o pisatelju in njegovem delu ter odlomek, v katerem govori Josip Kalinikov sam o sebi. Zamisel članov bivše KDZ Puče-Košiabona ni ugasnila — nadaljuje se v kmetijskem posestvu Brič-Pučc V.,-':-'-,/ . V,' p /■<*" * ) i.? --Y;• H&síp v -' , ^ « K 'i' /Ki«) í - , sVIT .... i ..............mm......wmm m & —wa—nmamaa BmssaBBBBmaBM^ra BmB^gamMBaBB bm¡ a Pionirska zamisel o ureditvi modernega vinogradniško-sad jurskega posestva Brič na meji med Slovenijo in Hrvatsko bo prišla v zgodovino velikih uspehov v kmetijstvu na Koprskem. Na zapuščenem pašniku je človek pokazal, kaj sc lahko doseže z odločnostjo in za- Tako so rigolali s traktorjem upanjem v uspeh. Začetniki tega velikega dela so bili člani bivše KDZ Puče-ICoštabona. Lani v oktobru je ta zadruga prenehala obstajati, vendar pa dobra zamisel napredka s tem ni ugasnila. Seme, ki so ga vsejali, se razrašča v mogočno drevo, ki zajema vedno širše okolje, čeprav v drugačni obliki in pogojih. * Hrib Brič nad Dragonjo je postal živa priča napredka. Zemlja, ki je tisočletja počivala, kliče danes ljudi, ki občutijo njen glas kot klic matere: »Ker ste me dobro obdelali, vam že vračam s prvimi pridelki zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Za dvomljivce, ki se obračajo proč od mene in bežijo v tujino, v negotovost, da bodo tam prodajali svoje zdravje in delovno silo tujcu, nimam besede odobravanja. Njihova ramena bodo težko občutila težo tujine, da bodo prezgodaj klonila pod 'težo dela in jim bodo lasje prej osiveli kot doma.<- Pustimo tiste, ki so se ustrašili dela in težav doma in odšli v mesto blestečih izložb, v mesto dveh gospodarskih skrajnosti, revščine in bogastva, da se tam vdinjajo tujcu, in poglejmo, kaj je novega na Briču in v okolici. Brič ima danes tak zunanji obraz, da se mora razveseliti srce vsakega obiskovalca, zadružnika, kmeta in nameščenca. Lani je že dal prvo grozdje kot za vzpodbudo za nadaljnje delo. Letos bodo n?-sadili še zadnje trte, breskve in oljke, uredili bodo okolico okoli prvih poslopij nove vasi ter nasadili divjih kostanjev, lip in cipres. To drevje bo v poletnem času dajalo prijetno senco in hlad. pozimi pa bo varovalo poslopja pred burjo. Ob straneh nove ceste, ki gre po sredini posestva, bodo nasadili pritlikave hruške. Prvotno zamisel, da bi ta prostor zasadili s cipresami, so opustili, ker bodo hruške prinesle več koristi.. Na spodnjem delu posestva., kjer je grič zaokrožen, so uredili široke terase, na katerih so nasadili po tri vrste trt, malo više so terase z dvema vrstama, na vrhu pa so brez teras nasadili enotne enovrst-' ne nasade. Na sončni strani so nasadili oljke. Vsi nasadi so lepo obdelani in pripravljeni na spomlad-no rast. Po končani ureditvi bo posestvo Brič obsegalo 34 ha vinogradov, !) hektarov oljčnih nasadov, 2 ha hru-škovega in 2 ha breskovega nasada, 8 ha travnikov in okrog 20 ha gozda. Na zgornjem delu posestva so v v zavetju na sončni strani zgradili prva poslopja bodoče vasi, dve stanovanjski hiši, hlev za živino in poslopje za shranjevanje strojev m orodja. V novem hlevu že imajo 11 glav živine, V eni izmed hiš se je tudi že nastanila šestčlanska družina. Jeseni so med vrstami trt nase-jali mešanico ovsa. detelje in gra-šice. To bodo .spomladi podoraii, ker organskega gnoja ne bodo Se imeli dovolj. Star zadružnik, Jože Bonaca iz Puč, ki je komunist že od leta 1920, je o Briču dejal: »Kdor je ta hrib poznal prej in ga vidi danes, ne more verjeti, da je v nekaj lotili mogoč tak napredek. Tri leta nisem bil tam, zato sem šel pred dnevi pogledat. Ko sem s težavo prilezel na vrh, sem imel občutek, da zemlja, ki je tisočletja čakala pridnih rok, diha novo življenje, diha napredek, Cez tri ali štiri leta bo Brič dal okrog 2500 hI najboljšega vina. Koliko pa kov in oljčnih nasadov. Načrt so žc poslali v odobritev v Beograd. V desetih letih bi po zamisli lega načrta popolnoma preuredili kmetijstvo na sektorju Puče-Koštabon.i. Ce bo načrt, pravočasno odobren, bodo na Kortini na. Koštabom že letos zrigoiali kakih 20 ha. Da se tako delo izplača, (čeprav v to nekateri še večino dvomijo), najbolj pričajo številke. Tako je oljarna na Križišču leta 1954 predelala 2417 stotov oliv, z ureditvijo novih nasadov in z boljšim oskrbovanjem starih pa bi se pridelek oliv na tem sektorju dvignil na najmanj 7000 stotov. Sedaj pridelajo v vseh vaseh okrog 1800 hI vina, po ureditvi, kot. jo predvideva načrt, pa bi pridelali najmanj 5400 hektolitrov vina. O sadju danes skoro ne moremo govoriti, ker že več kot deset let nihče ni mislil na saditev novih ali na oskrbovanje starih nasadov in dreves. BRlCU iN OKOLICI .TE NUJNO POTREBNA CESTA Brič danes nima primerne ceste, ki bi ga povezovala z glavno cesto na Križišču pri Pučah. V Puče še nekako prideš, od tam v dolino Dragonje pa že težje. Preveč strma je pot, ki se spušča v dolino. V dolini so pred leti zgradili nov most čez Dragonjo. Kdo ve, zakaj so tako .po otročje izgrebli jamo za temelje betonskih opornikov? Ko je Dragonja, ki je v tem delu podobna gorskemu hudourniku, narasla. je z lahkoto izpodkopala temelje opornemu stebru, da se je nevarno nagnil na eno stran. Se- * ' IS MWSSfP ' »i mk mm^mmm___mm mm Take oljki■ -rastejo ob vznožju Briča na sončni strani med hrastovim grmovjem nehala obstajati. Večina članov se je odločila, da bodo postali znova zasebni kmetje, 12 družin pa se je z vsem imetjem priključilo kmetijskemu posestvu Brič. Na prvi pogled bi dejali, da je bila zadeva s tem rešena in da bo življenje teklo naprej brez večjih težav. Temu pa ni tako. Sele po razpustitvi KDZ so se pojavile naj- Matevž Hace ir-llf-ill' 1®. ;;lf Él čredi mladih vinogradov so zgradili prva poslopja novega nasxlja še breskev in hrušk in kasneje še oljk! In to tisti Brič, kjer je še pred nekaj leti raslo grmovje in trnje! Mislim, da morajo te številke razpršiti vsak dvom v napredek pri tistih, ki se še vedno tako trdovratno oklepajo starega.« NAPREDEK GRE SVOJO NEZADRŽNO POT. . . Sončno stran nasproti Briča, položno pobočje, kjer so vasi Planjave, Hrvaiini, Koštabona, Puče in Breči, so pregledali kmetijski strokovnjaki »Agroobnove« iz Ljubljane. Pripravili so načrt za obnovo okrog 500 ha vinogradov, sadovnja- Pogled z rnšinr rta del posestva na Briču veda se je zato nagnil tudi ves leseni del mosta, tako da celo z lahkimi vozovi ne smejo čezenj. Ljudem se čudno zdi, kako se more kaj takega zgoditi. Skoda je denarja, ki je bil vložen v gradnjo mostu. Mogočni jsloščati skladi skal so trdni temelji Briča. Iz razpok teh skladov sili na dan voda, ki na edini »cesti« napravlja velike luže, Zapisali smo »cesti« v narekovaju, ker to, kar danes pelje na Brič, res ni nobena cesta. Vse prej je struga kakega gorskega hudournika. Na nekaterih mestih so morali navaliti v jame, ki jih je skopala voda, kamne, velike kot ovca, da je traktor potem s težavo prilezel na vrh. Brič bo treba čimprej povezati s Križiščem pri Pučah z dobro dovozno cesto. To je danes najnuj-, nejše gospodarsko vprašanje tega posestva, kjer dela 30 stalnih delavcev. Edina cesta, ki se je morejo in morajo zdaj posluževati, pesi;/ lje iz Momjana pri Bujah skozi Skorušico. Domačini pravijo, da bo . treba zgraditi le kake tri kilometre | ceste in bi pri tem radi dali svojo pomoč. Zadeva je bila že v teku, pa se je po zadnji reorganizaciji in upravni razdelitvi nekje zataknilo. Prav bi bilo, če bi odgovorni za kmetijstvo in zadružništvo na okraju in občini to vprašanje vzeli za nujno, ga proučili in ukrenili vse potrebno, da se čimprej reši v interesu vse naše skupnosti. KAJ BO S 15 ha VELIKIM KOMPLEKSOM »NA RETEH«? Kmečko-delovna zadruga Puče-Koštabona je lani v oktobru pre- (Nadaljevanje) Vsem je bilo znano, da so Tomši-čevci razbili v Suhi krajini več izbranih fašističnih bataljonov, kjer so med celo vrsto mitraljezov in pušk zaplenili tudi prvi bacač v Sloveniji in še težki bacač povrhu. Vsi smo se takrat čudili hrabremu naletu Tomšičeve brigade. Toda v borbah na Notranjskem ta bacač ni bil dovolj zavarovan. Oddelek Italijanov je napadel komoro, kjer je bil bacač in tako so poceni prišli do njega. Tomšičevcem je bilo hudo za njim. Kleli so tistega komandanta, ki je bil kriv, da '30 prišli obenj, kleli pa so tudi vsakega, ki jih je zbadljivo dražil, češ, komu ste pa podarili vaš edini bacač? Ko sem hodil po bataljonih, sem naletel v prvem bataljonu na zabaven primer. Bataljonski čevljar Nace, sred nje velik partizan, temnih "in dolgih las, je sedel pod bukvijo in šival čevlje. Jezno je vlekel dreto, vmes pa tu in tam zavreščal: »Prekleta baba, ne bom te oženil, da veš! Ce te bom pa sedaj vzel, te bom pa dostikrat s kneftro na-mahal, da veš, tepel te bom, po stari dolenjski navadi!« »Le daj hudiča babjega«, so ga ščuvali bosi partizani, po večini novinci, in si pomežikovali med seboj. »Ta ženska mi ni po volji. Zmerja mene, Načeta, starega partizana in še starejšega čevljarja!« Dvajset korakov proč je bila kuhinja. Šest kotlov je bilo postavljenih na kamnitih podstavkih. Kuharji in kuharice so mešale ječmenov močnik. Okrog velikega kotla na desni strani se je vrtela neka močna, široka kuharica z lepimi očmi in čednega okroglega obraza ter gostih črnih las, ki so bili lepo spleteni v močni kiti. Ime ji je bilo Marjanca in njej so veljali vzkliki in jezni pogledi Načeta. Počasi so je obračala okoli kotla, mešala močnik, tu in tam pa se je obrnila k Nacetti in vzkliknila: »Kar sitnari če te ni nič sram. Vidiš, vsi, prav vsi se ti smejejo, sltnež sitni. Ce ti nisem po volji, pa bodiva vsak ob svojem.« Nace se je pa 5e bolj razburil, vstal je, stopil do kotlov in mahal z rokami: večje težave. Gre v prvi vrsti za vprašanje lastništva tistih majhnih parcel, ki sestavljajo 15 ha velik kompleks njiv »Na Reteh« in za več kot 20 ha velika kompleksa novih vinogradov, kjer so zadružniki v lotih skupnega dela nasadili 80 tisoč trt. Tisti zadružniki, ki so so priključili posestvu Brič 111 tudi nekateri naprednejši gospodarji od- ločno zagovarjajo stališče, da morajo ostati ti kompleksi nedeljeni. Drugi pa bi radi svoje parcele dobili nazaj. V obeh vaseh se danes vodi tiha. toda ostra borba. Ozračje je nasičeno neizrečenih ostrih besed o »krivdi« tega ali onega, da je do takega stanja prišlo. Prebivalci Puč in Brečev, ki so bili skozi več sto let uživalci nekdanjega pašnika ali »komenele« (gmajne) »Na Reteh«, so občini Šmarje plačevali manjši denarni prispevek za uživanje in izkoriščanje posameznih parcel. Lani je bivša KDZ, ki je tiste pašnike spremenila v njive, pridelala na teh površinah 165 stotov pšenice! V novih vinogradih pa so samo Pučarji pridelali 80 hI vina in letos bi ga pridelali 160 hI! Vsekakor do" delitve nikakor ne bi smelo priti! Prejšnji razgledani člani želijo, da bi jim to težko vprašanje pomagali rešiti v Kopru. Pred časom sta bila prav zaradi ureditve le zadeve — ki je njuna in zahteva hitrih ukrepov — v Kopru upravnik posestva Brič in Jože Bonaca, pa sta se razočarana vrnila. Člani posestva in tudi privatni kmetje pravijo, da bo nastala velika gospodarska škoda, če tega vprašanja nc bodo v najkrajšem času rešili. Kompleksi 15 ha njiv »Na Reteh« bi morali biti že zrigolani in pripravljeni za nasaditev trt, breskev in oljk, vinogradi pa obrezani in pripravljeni za pomladno rast. Člani posestva pravijo, da sc bodo z vso odločftostjo postavili 111 ne bodo dopustili, da bi te komplekse znova razdrobili na majhne pareelc — kar bi bilo tudi v popolnem nasprotju z našimi načeli v gospodarstvu. Želijo in pričakujejo le, da bi tudi v Kopru bolj razumeli njihove ležave in jih pomagali rešiti. P. A, Ogarev V Slovenski Istri leži dobre pol ure oddaljena od Podgorja revna vasica Praprče, ki šteje komaj 25 hišnih številk. Na zemljevidu boš zaman iskal njeno ime, našel pa boš ime še manjše vasice Zani-grad. Kdo naj ve, zakaj Prapore ne najdeš na zemljevidu? Morda zato, ker vasica leži skrita globoko v dolini in jo ugledaš šele. ko prideš prav na rob planote. Čeprav je vasica tako skrita, je časa je streljanje prenehalo. Tedaj sto z grozo v očeh opazili, da iz več hiš že sikajo rdeči plameni. »Gori. gori!« so začeli kričali. Kdo bi mogel opisati, kaj so ljudje občutili ob tem prizoru! Nemci so vse vaščane, ki se niso poskrili, nagnali k vodnjaku pod vasjo. Od tam so morali mirno gledati, kako plameni uničujejo imetje in poslopja V hlevih je mukala živina, po ni bilo človeka, ki bi ji odprl vrata. Nekateri so jokali, dru- s:« ttt . sî C, A: ^^BBMMnSt^■■■"k m % -. ■ '. . . .s o- - ■: " -.--v-- .0.: :•• _,: ■ * i m IS® ^ "'v.: í ■ -v'. , ... ....... , > ' -, '''y^ ^K - - .-í^HV i (Odlomek Leto 1943) .»-.C- Tako so pustošili in prižigali okupatorji »Tebe nočem več, ti imaš druge! Boljšo bom dobil, boš videla, da bo tako! Štimana in teligentna bo morala biti, da veš, teligentna!« je kričal nanjo, »Kakor veš, saj nisva intabuli-rana,« mu je na ves glas vračala Marjanca in s kuhalnico zamahovala proti njemu, »Boš že videla,« se je jezil Nace in šel nazaj nabijat čevlje in vlei dreto. Marjanca je pa kuhala in jezno zrla v veliki kotel ter podila proč novince, ki so nestrpno uča-kovali, kdaj bo močnik kuhan. Čevljar Nace in Marjanca sta bila stara oba oltrog tridesetih, Obadva sta bila iz enega kraja. Rada sta se imela že dolgo. Toda čim je Nace opazil, da se s kom razgovarja, se je zelo razjezil, sitnaril in govoril, da bo Marjanco pustil, še prej pa, da jo bo pretepel: (Nadaljevanje prihodnjič) vendar niso prezrli Nemci, ki so se po zlomu tašistične Italije priklatili tudi v naše kraje. Dne 2. oktobra 1943 je doživela grozote požiga in uničenja. Pozno zjutraj so ljudje opazili na cesti nad vasjo nemške kamione in tanke. Vsi moški so sc hitro poskrili, žene in otroci pa so ostali doma Vsi so čakali najhujšega. Prav ko je odbila dvanajsta ura je padla med hiše prva granata. V vasi je nastal preplah. Žensko in otroci so begali sern in tja. Nazadnje pa so se vsi znašli pod vasjo, kamor je padalo največ granat. K sreči ni bil nihče zadet. Cez nekaj ,Med oddelke, ki. imajo v Notranjskem 'muzeju najmlajšo tradicijo, lahko prištevamo arheološki oddelek. Njegov namen je, da prikaže obiskovalcu na čimbolj nazoren način 'življenje človeka v njegovih najatareoših obdobjih. Ostanki ma-"terialiife kiuliture so glavni arg>u-menit, ki nam pove, v kakšnih ekonomskih in sociailniih prilikah so živeli naši predniki. Zato pomeni vsak še tako majhen predmet iz k® 3- & if Sila iz živalskih kosti, najdena v jami pod Jamskim grado/m. Bronasto zapestnico so našli v Tržišču pri Cerknici njihove materialne kulture važen dokument, ki nam pomaga pri ra-ziskavanju njihovega načina življenja. V našem arheološkem oddelku so razkazanj predmeti iz glavnih arheoloških obdobij. Najdbe starejše kamene dobe ali paleolitika so s področja, Notranjske znane iz več najdišč. V muzeju so razstavljeni ■poedini odlitki orodja paleolitskega človeka iz Betalovega spodmola. Zupanove jams in Otoške jame. Največ razstavljenih predmetov je -v oddelku iz jame pod Jamskim gradom. To rfajdišče obsega materialne kulit.ure iz več dob. V prvi vetrini iso razstavljeni keramični predmeti iz mlajše kamene, bronaste in iz rimske doibe. Tu so razni fragmenti posod, ročajev, ki so žal le .fragmentarni, vendar pa nudijo obiskovalcu vsaj bežen pogled v takratno stanje lončarstva. V drugi vetrini so prav tako predmeti iz Predjame, 'ki pa nudijo obiskovalcu bolj popolno, sliko. Tu je razstavljeno orodje, orožje in nakit, kakršnega je uporabljal takratni človek. Od orodja so zlasti lepa koščena šila. Prav .tako pa so zanimive ka.menite neolitske sekire iz jelenovega rogovja. Glinasta vretenca- in iinUv.i so uporabljali pri statvah. Orožje je bolj slabo zastopano. Razstavljeni sta le dve neo-litsiki puščici in nož, ki je lalhko služil kot orožje ali orodje ter dve srednjeveški puščici. Zc dolgo je znano, da je naš prednik rad nosil nakit, ki je v naši zbirki bolj slabo zastopan. Kakšna .je bila nekdanja mlinska obrt. nsim kažejo žrmlje ob drugi sitrani oddelka. Po vseh teh raasrtaivljenih objektih do-bilš vtis, da je edino arheološko najdišče na Notranjskem jama pod Jamskim gradclm, Da pa temu ni tako, nam dokaže tretja vetri-na, v kateri so predmeti iz različnih najdišč. Rimska žara iz Silenta-bora nad Zagorjem je le skromen ostanek materiala od tam, ki se nahaja po drugih muzejih. Iz Smihe-la pod Nanosom sta razstavljena frag,menit ročaja in sulice, iz Ulake ■pri Ložu brusni kamen in iz Tržišča pri Cerknici bronasta zapestnica. Razen 'teh predmetov so še v tej veltrini fragmenti keraimike in konice kopij in isuščic iz Kolobara pri Uncu. Nazadnje .naj še omenim dve rimski amfori v kotu sobe. Arheološka karta Notranjske nam kaže, kako je do danes ta pokrajina arheološko ž:» raziskana. Iz nje lahko .razbere obiskovalec, da bo treba še celo vrsto let vstrajnega in sis'ern-!t-i,čnega raziskovanja, s katerim se bo izpopolnila ¡ta karta, prav tako pa tudi oddelek, ki bo .potem nudil obiskovalcu bolj popolno sliko o -življenju starih prebivalcev Notranjske. U, M. v-á¡tí Ko so Nemci odšli, so vaščani hiteli v vas, da bi rešili, kar je še bilo mogoče rešiti. Zgorelo je nad polovico vasi. Kakih štirideset ljudi je ostalo brez strehe, oropani so bili vse opreme in pohištva. Živino so moški rešili, a so jo morali kasneje skoro vso poklati, ker je bila opečena in omamljena od ognja in dima. Nekaj glav je poginilo. Zgoreli so trije prašiči, ena krava in eno tele. Leta 1944 so fašisti aretirali pet oseb in jih odpeljali v Coroneo v Trst. Med aretiranimi je bil tudi Karel Roje, načelnik gospodarske komisije, njegova 20-letna hčerka Kristina, Ivan Flandja in še dve dekleti. Dekleti sta se kmalu vrnili iz Coronea, ostale tri pa so poslali v Maunthausen v Nemčijo. Bolna in izčrpana se je iz internacije v Nemčiji vrnila samo Kristina, oba moška pa sta tam umrla. Po požigu vasi so. partizani znova začeli prihajati v vas. Ljudje so jih sprejemali in jim pomagali kot prej. V partizane je odšlo 20 moških, od teh je osem dalo svoja življenja za svobodo. To je prispevek te skrite vasice v borbi za svobodo. Po cy .'obociil\: so vaščani zavihali rokave in se vrgli na obnovo po-žganih domov. Nova, njihova oblast, za katero so se borili in žrtvovali vse, jim je pri tem pomagala. V obnovljenih domovih sveti danes električna luč, o kateri prej niso niti sanjali. Iz revnih hišic se slišijo poročila radia in slovenske narodne in partizanske pesmi. Za ti dve pridobitvi so vaščani hvaležni novi ljudski oblasti. Rozi Roje gi natihoma preklinjali in škripali z zobmi. Neka ženska, ki je prav tisti dan rodila, se je naslanjala na drevo in trepetaje tiščala dete na prsi. Ze starejši mož je zgrabil za vrat najmlajšo hčer, kot da bi jo hotel zadušiti. Grd Nemec ga je s puškinim kopitom podrl na tla in ga hotel ustreliti. Vaščan mu je v nemščini pojasnil, da je mož blazen. Kasneje je prav tisti Nemec nameril strojnico na zbrane vaščane in jih hotel postreliti. Ljudje so stali kot bi jih vse to dogajanje več ne zanimalo. Preveč hudega so doživeli v nekaj urah. Takrat pa je od nekod priletel drug vojak in mu prepovedal streljati. Poklical je tudi tiste, ki so požigali, naj prenehajo. Nemci so zbrali nekaj deklet in edinega mlajšega moža, ki je ostal doma in se odpeljali. Tisti dan sta izgubila življenje 35-letni Ivan Roje, oče dveh majhnih otrok in 20-letni Ivan Lazar. Bila sta skrita skupno z drugimi moškimi v jami pod vasjo. Ko sta zagledala vojake na progi, sta jim hitela naproti, misleč, da so partizani. Nista hotela poslušati ostalih, da se je treba prej prepričati. Nemci so ju opazili in začeli streljati. Hotela sta zbežali, toda bilo je prepozno. Obležala sta vsa prestreljena na tleh. KOVINSKA VLAKNA ZA TEKSTILNO BLAGO Najnovejša moda v ZDA je kovinsko vlakno. Zavese, preproge, kopalne obleke, pohištveno blago, čipke itd. vse je iz tkanine, ki ima vmes kovinska vlakna. Tenak list kovine, debel '/1000 milimetra, s posebnim postopkom preparirajo in končno razrežejo na ozke trakove, široke 0,4 mm. Te kovinske niti potem tko z drugimi tekstilnimi surovinami, bombažem, volno, nylonom itd. Barve so različne, pač z ozirom na modo. Zelo priljubljen je aluminij, ki daje tkanini poseben lesk. Kovinska tkanina prenese temperaturo 150° C, je dovolj trdna in jo lahko lepo perejo. BORBA PROTI SNEGU NA MILANSKEM STADIONU Lansko zimo so italijanski inženirji namestili na novi tribuni milanskega stadiona San Siro novo napravo, ki naj bi sproti topila na novo zapadli sneg. Toda ko je bila lani naprava montirana, ni bilo snega in da bi jo preizkusili, so dovužali sneg z gora. Ugotovili so, da naprava sproti lahko raztopi sneg, ki naleteva z jakostjo 3 cm na uro. Italijani upajof da bo letos lahko naprava pokazala svojo učinkovitost brez dovažanja snega. Tehniki so se precej trudili, preden so napravo izpopolnili. Njene grelne žice segrejejo površino na nekaj stopinj nad ničlo. -V tp'íh: "'V-1 ■i:-; ; V, V - .. ' •: v,:; -?;î ^K-iS-■ \ VfV - mi irtftf ¡n Antonio Gramsci: iO Riko Deben jale: Požgana vas (Odlomek iz zbirke pisem, ki jih je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani) Kaznilnica Turi, 20. julija 1928 DRAGA TANJA, včeraj zjutraj sem prispel na določeno mesto. Našel sem Tvoje pismo od 14, t, m. in Carlovo pismo z dvestopet-desetimi lirami. Prosim Te, piši moji materi in ji sporoči vse, kar bi jo utegnilo zanimati. Odslej bom pisal le po eno pismo vsakih štirinajst dni, kar mi bo povzročalo precejšnje preglavice. Skušal bom biti urejen in v največji meri izkoristiti razpoložljivi papir. 1. Pot od Rima do Turija je bila strašna. Videti je, da bolečine, ki sem jih občutil v Rimu in ki sem mislil, da izvirajo iz bolezni na jetrih, niso bile nič drugega kot začetek vnetja, kar se je izkazalo pozneje. Počutil sem se neverjetno slabo. V Benaventu sem prebil dvoje peklenskih dni in noči. Zvijal sem se kot črv in nisem mogel ne sedeti ne stati ne ležati. Zdravnik mi je rekel, da je to vročica sv. Antona in da se tu ne da nič narediti. Med vožnjo od Benaventa do Foggie so bolečine popustile in mehurji, ki so me pokrivali po desni strani telesa, so se posušili. V Foggii sem ostal pet dni in zadnje tri dni sem bil že kar dober; lahko sem kako urico spal in legel, ne da bi me prebadale bolečine. Tu in tam mi je še ostal kak napol suh mehur in bolečina v ledvicah, a se mi zdi, da ni nič hujšega. Nikakor si ne znam razložiti te bolezenske inkubaclje iz Rima, ki je trajala nekako osem dni in se razodevala v silovitem notranjem zbadanju na sprednji desni strani života. 2. Nič Ti še ne morem pisati o svojem prihodnjem življenju. Preživljam prve dni karantene, preden me bodo dokončno dodelili v kak oddelek. Zato mislim, da mi ne moreš nič poslati razen knjig in perila: hrane ne smemo prejemati nobene. Torej nikar nikoli nič ne pošljaj, dokler Te za to ne prosim. 3. Ukreni, da mi bodo knjige iz Milana (knjigarna) poslali direktno. Brez koristi je, da bi še Ti ponovno trošila za pošiljanje tistega, za kar je poštnina že bila plačana. 4. Spomenice ni bilo več. Bržčas sem jo vzel s seboj. Češnje so mi prišle zelo prav. čeprav jih nisem niti po-kusil: olajšale so mi potovanje. Nežno Te objemam, Antonio Kaznilnica Turi, 19. novembra 1928 DRAGA JULIJA, zelo grd sem bil s Teboj. Opravičevanja v resnici niso posebno utemeljena. Po odhodu iz Milana sem se silno utrudil. Vse življenjske razmere so se mi poslabšale. Občutil sem nekoliko bolj zapor. Zdaj mi je nekoliko bolje. Zgolj dejstvo, da je napočila določena ustalitev in da življenje teče po določenih pravilih, je nekako uravnalo tudi tok mojih misli. Zelo me je osrečilo, da sem dobil Tvojo sliko in sliko otrok. Kadar se med vidnimi vtisi izoblikuje prevelik časovni razmak, izpolnjujejo vmesni prostor grde misli. Zlasti za Julijana nisem vedel, kaj naj si mislim; imel nisem nobene predstave, ki bi mi podprla spomin. Zdaj pa sem prav zadovoljen. Na splošno se že nekaj mesecev čutim še bolj osamljenega in odrezanega od vsega življenja v svetu. Berem mnogo, knjige in revije; mnogo glede na intelektualno življenje, ki ga je mogoče živeti v zaporu. Vendar sem v marsičem izgubil užitek do branja. Knjige in revije dajejo samo splošne misli, obrise splošnih tokov v življenju sveta (le več ali manj uspele), ne morejo pa dati neposrednega, direktnega, živega vtisa o Petrovem ali Pavlovem ali Ivanovem življenju, o posameznih dejanskih ljudeh, in če teh ne razumeš, tudi ne moreš razumeti tistega, kar je posplošeno in generalizi-rano. Pred mnogimi leti, leta 1919 in 1920, sem poznal mladega, zelo preprostega in prikupnega delavca. Vsako soboto zvečer je takoj po končanem delu prišel v moj urad, da bi med prvimi prebral revijo, ki sem jo urejeval. Večkrat mi je dejal: Nisem mogel spati, obseden od misli: kaj bo naredila Japonska?« Prav Japonska ga je bila obsedla, ker italijanski časopisi govore o Japonski le, kadar umre mikado, ali ko potres usmrti najmanj deset tisoč ljudi. Japonska mu je ugajala; zato si ni mogel ustvariti načrtne podobe o silah v svetu in zato se mu je zdelo, da prav ničesar ne razume. Takrat sem se smejal takemu duševnemu stanju in sem svojega prijatelja dražil. Danes ga razumem. Tudi jaz imam svojo Japonsko: to je Petrovo in Pavlovo pa tudi Julijino, De-liovo in Jtilijanovo življenje. Manjka mi prav tvarni občutek: kako naj, čeprav na splošno, zaznavam življenje v celoti? Saj občutim še svoje lastno življenje, kot bi bilo ohromelo in otrplo; kako pa naj bo potem drugače, če mi manjka občutek Tvojega življenja in življenja otrok? Razen tega se neprestano bojim, da bi me premagala »routine« zapora. To je strahoten stroj, ki melje in poravnava po določenem redu. Kadar vidim, kaj delajo in kako govore ljudje, ki so že pet, osem ali deset let v ječi. in opazujem duhovno iznakaženost, ki so jo pretrpeli, se resnično zgrozim in začenjam dvomiti v predvidevanju nad samim seboj. Na misel mi hodi. da so tudi vsi ti (če že nc vsi, £>a vsaj nekateri) nekoč mislili, du se ne bodo pustili premagati, a navzlic temu — ne da bi se bili sploh zavedli, tako je ta proces počasen in temeljit so danes spremenjeni, ne da bi to sploh znali ali mogli presoditi, ker so se že popolnoma spremenili. Vsekakor se bom branil. Toda opažam, da se na primer ne znam več samemu sebi smejati kot nekoč, in to je resna stvar. Draga Julija, mar Te zanima ta moja brblja-vost? Ti mar vzbuja kaj pojma o mojem življenju? Vendar vedi, da se še zanimam za to, kaj se godi po svetu. Zadnji čas sem prebral nekaj knjig o katoliški dejavnosti. Glej novo »Japonsko«: skoz katere stopnje bo še šel francoski radikalizem, dokler se ne bo razcepil in rodil francosko katoliško stranko? Ta problem »mi ne da spati«, kot se je godilo onemu mojemu mlademu prijatelju, Pa še drugim, kajpada. Ti je bil všeč nož za rezanje papirja? Veš li. da me je veljal malone mesec dni dela in da sem si skoraj na pol obrabil meso na prstih? Draga, piši mi malo obširneje o sebi in o otrocih. Morala bi mi vsaj vsakih šest mesecev poslati vaše fotografije, da bi mogel zasledovati njun razvoj in večkrat videti Tvoj smehljaj. Draga, nežno Te objemam. Antonio é "J ZA NASE GOSPODINJE Ko prebiramo naše časopisje, najdemo poročila iz najrazličnejših področij našega družbenega življenja. Zelo redko pa beremo o predšolskih ustanovah in o njihovem delu. Marsikdo je že gotovo slišal na cesto živahno otroško čebljanje, <~e je šel po cest i ob koprskem ot.ro-šk(fm vrtcu. Morda se je vprašat, kaj neki delajo otroci v vrtcu toliko ur; ali se samo igrajo in je vzgojiteljica tam le zato, da nanje pazi, ali pa počnejo še kaj drugega. Delo v predšolski ustanovi je jorecej drugačno in zelo zahtevno. Oglejmo si na kratko urnik. Ze ob pol sedmih zjutraj srečamo male zaspančke, kako hitijo, navadno v spremstvu mamice aH očka, v svoj drugi dom, kjer bodo prežiiieli večino dneva. Vzgojiteljica jih že čaka in individualno zaposli. To je čas resničnega igranja, včasih iudi razgrajanja, ki traja do devete ure, ko se zberejo vsi otroci. Takrat pa začne resno delo (še prej je malica). Vzgojiieljica zdaj razdeli otroke po skupinah — starejše, srednje in najmlajše. Za obvezno zaposlitev otrok se mora vzgojiteljica temeljito pripraviti, kajti namen te zaposlitve je priprava za šolo in za življenje spioh. Otroku se v vrtcu poveča besedni zaklad, ker pride v stik s številnimi drugtjni otroki, pa tudi vzgojiteljica se z njim veliko razgovar-ja. Otrok se seznani z novimi pojmi, pesmimi in pravljicami, nauči se raznih ritmičnih gibov. Z dežurstvom, izvajanjem dramskih odlomkov in z ustvarjalnimi igrami se nauči otrok samostojnosti in krepi zaupanje v svojo sposobnost. Obenem pa ge ;mu razvija čut tovarištva in budi spoštovanje do starejših ljudi. Ob državnih praznikih imamo v vrtcu interne prireditve, ki s svojo vsebino razvijajo v o-troku domovinski čut in ljubezen do svojega naroda, obenem pa ga seznanjajo s trpljenjem. in borbo naših ljudi, ki so nam priborili današnjo svobodo. Prav posebno pozornost pa pasvečamo otroškemu risanju, saj je znano, da se v risbah najbolje zrcali otrokova dušev-nost in dar opazovanja. Vse, kar pridobi otrok v vrtcu, pridobi igraje in z lahkoto. Ze tako živa in bogata fantazija večine o-trok dobi tu polet in ima pogoje za še boljši razvoj. Opažamo tudi, da se sčasoma razvije fantazija o-trok, ki je niso kazali, ko so prišli v vrtec. Po obvezni zaposlitvi je še v dopoldanskem času ob lepem vremenu sprehod ali pa igre na domačem dvorišču. Ce pa je vreme slabo, so otroci z vzgojiteljicami v zaprtih prostorih, kjer se, pod nadzorstvom seveda, individualno igrajo, dokler ni čas za kosilo. Nekaj otrok gre opoldne domov, ker imajo kosilo doma in prihajajo v vrtec le zaradi predšolske vzgoje. Popoldanski čas po počitku izrabimo zopet za skupno zaposlitev: ponavljanje recitacij, kratki dramski prizori, lutkovne predstave. Od 3. do 4. ure odhajajo otroci domov. Pri svojem delu imamo velike težave z otroki, ki jih. starši ne pošiljajo v vrtec redno. Tako ne morejo slediti skupnemu delu, zaostajajo in ko zopet jrridejo, morajo vzgojiteljice zaradi njih ponavljati snov, ki jo drugi otroci že znajo. Pri kosilu v koprskem otroškem vrtcu V koprskem oiroškem vrtcu je TO do SO otrok. Prostori so sicer lepi in snažni, vendar pretesni za tako število malčkov. Zaradi opreme se ne moremo pritoževati, v preteklem letu smo lahko dokupili veliko novega. Zelo dobrodošli in prepotreb-ni pa bi nam bili še nekateri prostori in c\ei vrta, kar je vse v naši stavbi, vendar je zasedeno od privatnih strank. Omeniti moramo še veliko pridobitev lanskega leta: dobili smo nam- ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Dieta želodčnih bolnikov Ljudje, ki bolujejo na želodcu, so podvrženi raznim dietam, vendar niso za vse bolnike predpisane enake diete. Tako mora n. pr. bolnik s čirom na želodcu imeti strogo dieto, medtem ko navaden bolnik lahko svojo dieto nekoliko omili. Za vse pa velja, da morajo preskrbeti svojemu organizmu dovolj hrane. V prejšnjih časih so bili ljudje mnenja, da morajo želodčni bolniki uživati čimveč sladkorja in sladkih jedi. To je popolnoma napačno. S tem dosežejo samo to, da se zredijo. Da bi pa želodec redno delal, mora dobivati bolnik s hrano ne samo sladkorja, temveč tudi proteine (meso, ribe, sir). Izogibati se mora predvsem raznim maščobam, ki so največji sovražniki želodca, Jasno je, da zdravnik bolniku predpiše dieto glede na to, kako težka je bolezen. Vendar pa velja za vse bolnike, da ne smejo uživati nikakršnih konserv, divjačine, salam, začimb, pikantnih sirov, čokolade, kave, aperitivov, likerjev in alkohola sploh. Izogibati se morajo kolikor mogoče maščob, posebno masti od cvrtja ali pečenja. Živila, prepovedana težkim želodčnim bolnikom Ti bolniki, posebno bolniki s čirom, s kamni na ledvicah, mehurju ali želodcu in pa okrevajoči zlatenični bolniki, ne smejo uživati mesa mladih živali (telečje meso itd.), svinjskega mesa. svežega kruha. Najbolj strogo pa jim moramo prepovedati vsakršno uživanje alkohola, vštevši vino m pivo. Hrana za srednje težke bolnike Tem priporočajo uživanje rdečega in kurjega mesa, in sicer dušenega, surovo nemastno šunko in nemastne ribe. Zelenjavo, razen zelja in špinače, lahko uživajo brez omejitve. Ravno tako lahko uživajo krompir. To zelenjavo je treba prevreti in jo zabeliti z limonovim sokom in čim manjšo količino olja. Paradižnik, korenje in zeleno pa lahko uživajo surovo. Priporočljivo je, da vsak dan zaužijejo nepikanten sir s prepečencem ali s keksi. Dovoljeno je tudi sadje, razen orehov, lešnikov in mandljev, prav tako marmelada, med, pa tudi sveže maslo v majhnih količinah. Od pijač je dovoljena čista voda, sadni sokovi (ne konservirani) in posneto mleko. Hrana za lažje bolnike Za te bolnike veljajo v glavnem ista pravila, vendar ne tako strogo in smo pri izbiri jedi lahko nekoliko bolj prožni. Dovoljeno jim je uživanje starega kruha, telečje meso, jagnjetina, špinača, sušena zelenjava, razno suho pecivo, posušeno sadje (čokolada je prepovedana). Od pijač je dovoljena bela kava, prava kava (zelo lahka), rdeče vino mešano z vodo. Dovoljeno je tudi zmerno uživanje jajc, biti pa morajo popolnoma sveža. Prepričati pa se je prej treba, če jih bolnik prenese. reč svojo ambulanto in hišnega zdravnika dr Ivana Kastelica, ki mu pomaga bolniška sestra. Tako smo lahko rentgensko pregledali vse otroke, pa tudi vse osebje, zaposleno v vrtcu. Zdravniški pregledi so enkrat tedensko, po potrebi pa še večkrat. Kadrovsko vprašanje je zdaj rešeno s strokovne plati, saj imamo res kvalificirane vzgojiteljice, toda njihovo število ¡¡e ne odgovorja številu otrok. Tako 'kljub dobri volji in zmožnostim naših vzgojiteljic še vedno ne moremo pokazati takih rezultatov, kot bi jih radi. Z. V. Zadnjič smo govorili o kokošje-reji, o čistem in umazanem jajcu in o kontrolnem gnezdu, kjer naj bi kokoš nosila jajca. Oglejmo si zdaj še druga poglavja v tej važni gospodarski panogi naših podeželskih gospodinjstev, poglavja, ki bi jih moral poznati sleherni rejec kokoši in dobavitelj jajc za naša tržišča. OPLOJENO IN NEOPLOJENO JAJCE V kokošjem telesu se razvija jajce. Ce je bila kura s petelinom, bo znesla nekaj oplojenih jajc. Seveda [j besed o ženah v £íganisíanu Afganistan je gorata dežela v Prednji Aziji in tisti, ki so ga obiskali, trdijo, da je tam življenje za ženo pravi pekel. Vsekakor pa za nas Evropejke ne bi bilo prav nič rožnato. Od svojega trinajstega leta pa do smrti gleda Afganistanka v svet le skozi ozko režo čudnega pokrivala, iz katerega ni videti niti najmanjšega delca njenega telesa. Se tista mala zareza za oči je pokrita z gosto tenčico," Niti rok ne sme imeti Afganistanka svobodnih, ampak jih drži prekrižane pod svo- Če je gumijasta termoforka — steklenica predrta in ne morete vanjo naliti vroče vode za gretje postelje, lahko steklenico napolnite s soljo, ki ste jo prej segreli. Sol vas bo ravno tako grela kot vroča voda. * Ce nimate dovolj jajc in masla, pa bi kljub temu rade spekle kako pecivo, dodajte testu nekoliko kisa, najbolje sadnega in sicer na pol kile moke 1 do 2 žlic-i.. Pravijo, da se to dobro obnese. Ce hočete cvetje dalj časa ohraniti, ga takoj, ko ga odtrgate ali prinesete s trga, denite za pol ure v vodo do cveta. Sele nato ga denite v vazo s čisto vodo, v kateri je nekoliko soli, • Kozine, ki jih hočete vmešati v testo najprej nekoliko pomešajte z moko. Tako se bodo bolj enakomerno vmesne in ne bodo padle na dno. * Iz premalo zrelih limon lahko iztisnemo več soka, če jih damo v vročo peč in jih tako umetno obzorimo. Limone pustimo v peči tako dolgo, da postanejo povsem mehke. Seveda jih moramo nato takoj uporabiti. jim togim pokrivalom. Seveda zato ni čuda, da žene Afganistana niti najmanj ne sodelujejo v javnem ali družbenem življenju dežele. Čeprav najdete v velikih in manjših mestih te države kopico izredno prijetnih čajnic, ne boste v njih nikoli srečali žene. Prav tako žene ne posečajo kino-dvoran ali gledališč, niti javnih svečanosti in iger, Od časa do časa so v velikih mestih posebne kinopredstave samo za žene in takrat nima tja dostopa noben moški. Afganistanske žene ne delajo nikjer drugje razen doma, zato tam ne morete videti ženske prodajalke, učiteljice ali žene sploh v kateremkoli poklicu. Zadeva zase so tam zdravniški pregledi. Navadno je tako, da je žena v enem prostoru, zdravnik pa v drugem, posrednik pa je mož, ki pripoveduje zdravniku o ženinih bolezenskih znakih. Če je v teh znakih kaj takega, kar po moževem mnenju ni za zdravnikova ušesa, to enostavno zamolči, Menda ni potrebno posebej poudariti, kako težko je postaviti v takih primerih pravilno diagnozo. Resnici na ljubo pa naj bo povedano še to, da zelo, zelo malo Afganistank sploh pride k zdravniku. Umrejo navadno same in zapuščene zaradi svoje bolezni in nimajo nikogar, ki bi mu lahko potožile in ki bi jim nudil pomoč. Enostavna zimska obleka iz temnega blaaa JETERNA JUHA 15 dkg govejih jeter, S dkg kruha, 4 dkg masti, l čebula, malo korenja, peterSilja, zelene, sol in poper. Na masti prepražimo sesekljano čebulo, zrezano zelenjavo, dodamo še narezan kruh, zmašamo in zalijemo. Ko je zelenjava že mehka, dodamo nastrgana in malo v masti prepražena jetra. Vse še malo pokuhamo, solimo in popramo. Poleg te juhe serviiamo opečen kruh ali zakuhamo riž. JUHA IZ SIKA Kostna juha, 10 dkg kruha, 10 dkg naribanega sira, sol, zelen pe-teršilj, 1/2 dl kisle smetane. Na tanko narezan kruh kuhamo četrt ure v kostni juhi. Nato juho pretlačimo, ji dodamo nariban sir in sol. Vse naj še nekaj časa vre, tik i>reden nesemo juho na mizo, ji primešamo sesekljan zelen pe-teršilj in kislo smetano. DUŠENO RDEČE ZELJE l kg rdečega zelja, 4 dkg masti, 3 dkg slanine, čebula, malo sladkorja, 1 jabolko, 2 žlici kisa, sol. Zelje na tanko narežemo. Na masti prepražimo na kocke zreza-no slanino, na drobno sesekljano čebulo, zrezano zelenjavo, dodamo zelje in dušimo. Z zeljem dušimo še na drobno zrezano jabolko. Ko je zelje že malo zmehčano, ga okisamo, solimo in dušimo do kraja. ZELENJAVNA JED Z JESPRENJEM 20 dkg ješprenja, 5 dkg masti, čebula, 1/2 do 3/4 kg zelenjave: korenja, zelene, kolerabe, 5 dkg pre-liajene slanine, zelen peteršilj. Ješprenj skuhamo gosto v slani vodi, V masti prepražimo sesekljano čebulo, nato pa Se na rezance zrezano zelenjavo. Ko je vse pre-praženo, prilijemo malo vode in dušimo. Mehki zelenjavi primešamo kuhan ješprenj. Po vrhu ga zabelimo s preevrto slanino in po-tresemo s seskljanim peieršiljem. bo kura prav tako nesla jajca, če petelina ni bilo v bližini, le da so tista jajca neoplojena in se v njih ne bo nikoli razvil piščanec. Če potrebujemo jajca za razplod, morajo biti oplojena, t. j. kura mora biti s petelinom. Kakor hitro pa pride oplojeno jajce v stik s toploto, se začne v njem prebujati življenje in jajce ni več užitno. To se zgodi poleti pogosto. Zato moramo paziti, da je kokoš daleč od petelina, če hočemo imeti jajca za uživanje, posebno pa še, če želimo jajca nekaj časa hraniti. Razmisliti moramo, kakšni so pogoji za to v našem dvorišču. Če se hočete količkaj resneje ukvarjati s kokošje-rejo in proizvodnjo jajc, morate urediti prostor, kjer je perjad, tako, da imate najnujnejši prostor, kjer so lahko ločene kokoši, ki nesejo jajca za tržišče in za domačo porabo. POTROŠNA JAJCA Torej, če hočemo, da so jajca primerna za potrošnjo, moramo paziti, da so jih znesle kure v čistem gnezdu, da niso oplojena in hraniti jih moramo na suhem, mrzlem in zračnem prostoru. Če hočemo ohraniti jajce posebno dobro in dolgo sveže, ga na-mažemo z oljem, voskom ali vaze-lino. Tako bomo zamašili luknjice, skozi katere jajce izhlapeva. Tudi najbolj sveže jajce se začne v vlažnem prostoru kvariti že po nekaj dneh. Paziti moramo tudi. da jajce nikjer ne pride v dotiko z vodo. Taka jajca se tak«y poznajo in pri izbiri za izvoz jih izločijo. Dobro je, če imamo jajca v umetno hlajenem prostoru, kjer je okrog 1° Celzija, to je tik pred zmrznitvijo. JAJCA ZA RAZPLOD Predvsem morajo biti jajca za razplod oplojena. Če je čistota jajca in čistota kokoši potrebna za potrošno jajce, potem je dvakrat bolj potrebna za razplodno jajce. Taka jajca morajo biti popolnoma, čista. Umazana jajca prenašajo razne kužne kali na razvijajoče se piščančke. Dalje morajo biti raz-plodna jajca izbrana od popolnoma zdravih kokoši, ki dobro nesejo. Le tako lahko pričakujemo, da bodo tudi bodoče kokoši zdrave in da bodo pridno nesle jajca. Lahko pa izberemo jajca od drugih kur, če želimo pri zarodu drugačne lastnosti (da hitro rastejo, se dobro redijo itd.). Jajca za razplod naj ne bodo niti predrobna niti preveč debela. Najboljši naraščaj je iz jajc srednje velikosti. Morajo pa biti sveža (stara 1 do 5 dni). Ni sicer zelo dobro, toda lahko so tudi nekoliko starejša, vendar največ 10 do 14 dni. Isto velja tudi za jajca pur in rac. Edinole gosja jajca so lahko še starejša (tudi več tednov), pa so še vedno dobra za razplod. Jajca, na katera mislimo dati sedet kuro. shranimo na srednje suhem, čistem in zračnem prostoru, nikoli pa ne v presuhem. KDAJ ZNESE KOKOS NAJVEČ JAJC? Od pasme je odvisno, ali bo začela kura nesti prej ali pozneje. Plemenite pasme kur začnejo nesti v starosti 5—6 mesecev in znesejo 300 in tudi več jajc letno. Naše domače kokoši znesejo seveda veliko manj, okrog 100. Najbolj plodna je kokoš v prvem letu, drugo leto znese že manj, tretje še manj. Nikoli pa se ne izplačajo stare kure, ker razen tega, da slabo nesejo, tudi nagibajo k raznim obolenjem (predvsem tuberkuloza). V Združenih ameriških državah imajo farmarji navado, da držijo kuro le dve leti, potem pa jo dobro zredijo in zakoljejo. (Ce je kokoš znesla prvo leto 100 jajc, bo znesla drugo leto komaj 80. tretje 60. pozneje pa še manj). Zapomniti si moramo, da zmogljivosti kur . za nošenje jajc ne bomo povečali samo z večjimi količinami hrane. Stare kokoši in tiste, ki slabo nesejo, moramo enostavno odstraniti z našega dvorišča. Seveda pa nam je zato potrebna točna evidenca. V eni izmed prihodnjih številk bomo še pisali o kurjih pasmah, o njihovi prehrani, tako da se bodo naše gospodinje lažje odločile za pravilno in dobro izbiro pasem pri kokošjereji. PrtBeS občnimi zbori TVD ¡Partizan v tovarnah, na msi in To dni se bodo začeli po vseh krajih države občni zbori TVD Partizan, pred diurmi pa je tudi zelo pomembna skupščina Zveze itelesno vzgojnih društev Partizan Jugoslavije v Beogradu. V zveizi s Ur skupščino je tajnik Zveze TVD Partizan Jugoslavije Milojko Drulovič odgovoril novinarjem na več vprašanj .glede- tematike, ki jo bodo obravnavali. Predvsem je naglas.il, da bo letošnja glavna naloga telesno, -vzgojnih organizacij Partizan usta- PRIMORSKA NOGOMETNA PODZVEZA Branik najboljši Po podatkih, s katerimi razpolagamo, še vedno ni zaključen jesenski del tekmovanja v primorski nogometni podzvezi. Organizatorji zaslužijo vso grajo zaradi številnih pomanjkljivosti, ki so se dogodile med tekmovanjem. Med drugim se je celo pripetilo, da niso niti vedeli za vse tekme, ki so jih odigrala moštva, ker niso objavljali uradne lestvice. Bilo je tudi več pomanjkljivosti glede določevanja sodnikov in podobno. Čeprav gre samo za primorsko nogometno ligo, bi bilo vendar treba posvetiti vsej zadevi malo več pozornosti, saj gre za napredek primorskega nogometa, ki je danes v veliki krizi. Del krivde pa nosijo tudi posamezni klubi, ki tekmovanja niso vzeli resno, niso pošiljali poročil in nekatere tekme vzeli zelo »na lahko«. In končno tudi glede sodnikov ne moremo reči, da so v vseh primerih opravili svoje dolžnosti zadovoljivo. Upajmo, da se bo stvar v prihodnje izboljšala. Treba pa bo dobre volje tako organizatorjev tekmova-' nja kakor društev in vseh, ki jim je za razvoj in napredek primorskega nogometa. Objavljamo tudi lestvico jesenskega dela tekmovanja, ki smo jo sestavili po podatkih, s katerimi razpolagamo; navijati nove organizacije v tovarnah, podjetjih, na vaiseih, v komunah vn po šolah. Gre torej za to, da ddbi organizacija še bolj množični enačaj, Na 'Slouipščin.i bodi obravnavali lu-d.i vprašanje elafrfičivi&U osnovnih organizacij, ki marsikdaj zaradi svoje ozkosti niso .'imele več/jih u-spehav. Predvisem ,gre zsto. da bodo organizacije Partijama -to'j podpirale množične igre ter pomagale pr.i organ.iz;.raii Te dnii -je bila redna okrajna iskupščina TVD Partizan v Novi •Gor.ici. na •kateri so pregledali plodno lanskoletno delo in se po-triiemli o -novih ,nalogah- Temeljna inaloga bo letos nadaljnjo vzgajanje članstva »a socialističnih ideoloških 'tamelijih in ■večja povezava med drušittvi ite,r Zvezo. Letos bodo člani Zveize pogosteje obiskovali društva ter jim pomagali pri njihovih vsakodnevnih ležavaih in problemih. Večjo pozornost bodo posvetili tudi vpralsamju kadra. Med drugim bodo organizirali tečaj v Novi Gorici, člani TVD Partizan na Goriškem pa se btfdo udeležili tudi tečajev 'v drugih krajih republike. Zveza bo letos posvetila večjo Gospodarski organizaciji INDUSTRIJA KRAŠKEGA INDUSTRIJA MARMORJA MARMORJA SEŽANA IN APNA (IMA) s sedežem v Dutovljah 124 Miren pri Novi Gorici obveščata vse svoje cenjene odjemalce in poslovne prijatelje, da sta na osnovi sklepov svojih Delavskih svetov in pristanka Občinskega ljudskega odbora Šenpeter pri Gorici in Občinskega ljudskega odbora Sežana sklenili, da se s 1. januarjem 1956 združita v novo gospodarsko podjetje SEŽANA Združene industrije kraških marmorjev, ki s tem dnem prične poslovati. Obe prejšnji podjetji pa prenehata obstojati 31. decembra 1955. MARMORINDUS Sežana ima začasni sedež direkcije v Dutovljah 124, železniška postaja Dutovlje, telefon Dutovlje 11, poštni predal Sežana 14, brzojav MARMORINDUS SEŽANA, Narodna banka podružnica Sežana 654-T-5. MARMORINDUS eksploatira na svojem območju sledeče vrste marmorjev: »Lipica svetli«, »Lipica rožasti«., " »Repen VI«, »Repen LI«, »Repen K S«, Repen KO« »Kopriva« »Kazlje svetli«, »Kazlje rožasti« »Auber« »Stalaktit rdeči«. »Stalaktit rumeni« »Lipos« »Skrbina« »Opatje selo« za domače potrebe in izvoz. MARMORINDUS ima v svojem proizvodnem programu marmorne bloke zgoraj opisanih vrst, surove in politirane marmorne plošče ter surovine za vse vrste gradbenega in okrasnega kamnoseštva. Dobavlja črne, bele in rdeče granulate ter lom- ljenec vseh vrst. Vrši montažne usluge na stavbah. Vse svoje dosedanje cenjene odjemalce prosimo, da tudi novemu, reorganiziranemu podjetju izkazujejo še nadalje svoje zaupanje. pozornost predvsem plavanju in smučanju. Ko bodo zgradili v Novi Gorici plava:'itii bazen, bodo organizirali okrajno plavalno prvenstvo, pomagali pa bodo tuli dru-štve^m v večjih smučarskih središčih; Log pod Mainigaritom, Livno. Črni vrh nad Idrijo in Lokovec. Organizirati nameravajo več smučarskih tečajev ter razna meddru-štve-na tekmi o v arij a. Glede pomanjkljivosti dela v društvih bi predvsem omenili, da je ponekod šibka disciplina. Društva morajo predvsem skrbeti za •redne vadbene ure skozi vse leto, za redne tedenske vaditeljske ure in za boljšo vodenje evidence članstva. ŠAHOVSKI TURNIR ZA PRVENSTVO KOPRA Letošnji šahovski turnir za prvenstvo Kopra se približuje zaključku prve polovice. Zaradi večjega števila ne odigrani h partij je položaj na tabeli še precej nejasen. Tre.reut.no vodi Omla.dič. ki je osvojil iz sedmih partij sedem telčk, na dtij.gem in t.reljem mestu ,pa sta Erjavec in Zer.,al s 6 :in pol točkami. Vsekakor pa je •treba gratjati igralce, ki so se prijavili. vn niso odigrali še nobene pantije. oziroma so v zaostanku tudi za ip"1! do sedem partij Petek, 13. januarja ob 20. url: Držič-Rupcl: BOTER ANDRAŽ. Gostovanje v Piranu. Ponedeljek, IG, januarja, ob 15. in 20. uri: Pavel Golta: PRINCESKA IN PASTIRČEK. Gostovanje v Piranu. Torek, 17. januarja, ob 15. uri: Pavel Golia: PRINCESKA IN PASTIRČEK. Gostovanje v Piranu. Sreda, 18. Januarja, ob 15. in 20, url: Pavel Golia: PRINCESKA IN PASTIRČEK. Gostovanje v Izoli. Kostanjeva krema • nov proizvod »Fructala« v Ajdovščini Naša predelovalna industrija je te dni zabeležila nov .uspeh. Sadno-likerski kombinat »FRUCTAL« v Ajdovščini je iz plodov domačega kostanja začel izdelovati kostanjevo kremo, ki je nov proizvod te vrste v naši državi. Kostanjeva krema je uporabna za polnjenje raznih vrst peciva. V raznih delih Primorske, v Goriških Brdih, v Vipavski dolini in nekaterih delih Soške doline pridelajo letno precej desetin vagonov kostanja. Samo v goriškem okraju je letni pridelek domačega kostanja okrog 35 vagonov. Nova pridobitev »FRUCTALA« je precejšnjega gospodarskega pomena, ker je na Primorskem precej razširjena bolezen kostanjev rak in je kostanj zaradi tega neprimeren za takojšnjo uporabo. »Fructal« je do sedaj predelal v kremo okrog 16.000 kg kostanja. Prva dva vagona-kreme, ki jo je »FRUCTAL« dal na trg, so potrošniki takoj pokupili. Pričakujejo, da bodo prihodnje leto lahko predelali v kremo ves pridelek kostanja. V našo državo smo te dni uvozili iz Francije 1.200 ovc merino pasme, ki bodo dodeljene postajam za selekcijo živine v Makedoniji, na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori. V teh postajah bodo ovce umetno oplojevali, da bi tako dobili črede merino ovac. Program merinizacije ovac predvideva, da se bo njihovo število povečalo letos za 120.000, leta 1960 pa se bo število ovac te pasme povečalo na okrog milijon, ¡nmrajjo cHoSsiii Sasštse prostora V Kopru -je- bil te dni občni zbor veslaškega društva Nautilus, na katerem so ugotovili, da je-laai društvo doseglo pomembne uspshe, k'-jub ranim težavam, s katerimi so se morali boriti. Člani so Is.ni med druaim sodelovali na šestih rega-tah in osvojili enajst prvih .mest, štiri dru.ga in štiri tretja ■mesta. Najvažnejša letošnja naloga bo ureditev lastnih protorov in povečanje števila čolnov. Člani uoajo. da bodo dobili primerno podporo od odgovornih faktorjev. Prav tako bedo leitcii posvetili vso pozorno?! vključevanju novih članov, predvsem m vrst mladine. ILIRSKA BISTRICA V torek je bila v dvorani občinskega ljudskega odbora konferenca vseh sadjarskih odborov pri kmetijskih zadrugah občin Ilirska Bistrica, Hrpelje, Pivka in Postojna. Člani sadjarskih odborov, strokovnjaki Okrajne zadružne zveze in Okrajnega ljudskega odbora iz Kopra ter kmetijski strokovnjaki so n£i tej konferenci razpravljali o vseh vprašanjih naprednega sadjarstva, Poseben poudarek so dali organiziranju čiščenja in škropljenja sadnega drevja, ustanavljanju škropilnih ekip, dobavi škropiva in škropilnic ter višini plačila za škropljenje. KOPER — 13., 14. in 15. januarja: ameriški barvni £ilm POŽENI JOE; 16. in 17. januarja: ruski barvni film SADKO; IG. in ID. januarja: finski film POROČNI VENEC. IZOLA — 13. januarja: ameriški barvni film NAJSREČNEJŠI DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJA; 14. in 15. januarja: finski film POROČNI VENEC: 16. in 17. januarja: italijansko-franco-ski film ŠTIRJE BREZ POSTELJE: 18. in 19 januarja: ruski barvni film SADKO. PIRAN — 13. januarja: ameriški film OPIČJI POSEL; 14. in 15. januarja: italijansko-francoski film ŠTIRJE BREZ POSTELJE: 16. in 17. januarja: finski film POROČNI VENEC; 18. in 19. januarja: ruski barvni film ANA NA VRATU. PORTOROŽ — 14. januarja: ameriški film SLIKA DORIANA GREYA; 15. januarja: avstrijski film DON JUAN; 13. januarja: italijansko-fran-coski film ŠTIRJE BREZ POSTELJE. SEČOVLJE — 14. januarja: ameriški film NAJSREČNEJŠI DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJA; 15. januarja: MAGGIE. DEKANI — 14. januarja: ruski barvni film ANA NA VRATU: 15. januarja: ameriški barvni film IVAN-HOE, ŠKOFIJE — 14. januarja: avstrijski film DON JUAN; 15. januarja; ameriški film NAJSREČNEJŠI DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJA; 18. januaria: ameriški film OPIČJI POSEL, ŠMARJE — 14. januarja; ameriški barvni film IVANHOE; -15. januarja: ruski barvni film ANA NA VRATU: 18. januarja: argentinski film RAZBOJNIK, POSTOJNA — 13., 14. in 15. januarja: ameriški barvni film OSAMLJENA PIŠTOLA; 17. in 18. januarja: ameriški film MOŽJE. ELEKTROSERVIS KOPER, ulica JLA19, tel. 229 prevzema vsa elektroinstalacijska dela na stanovanjskih in industrijskih objektih, previja elektromotorje in sprejema v popravilo vse vrste električnih aparatov. Informacije ter predračune dobite po želji Priporočamo naše usluge Delo izvršimo hitro in solidno! ' Pravila mi je Juca, da sem ga najbrž polomil, ko sem se obregnil ob Trgovski dom, da nima »knofov« iz Hrpelj, da ima igrico »Človek ne jezi se!« po 340 dinarjev in podobno. Lej jo, Juco, zdaj mi bo še očitala, da si izmišljam reči zato, da bi postal »popolaren«, Zbodlo me je in sem šel še enkrat in nesel nos v veliko, lepo trgovino »Na rivi«. Pa se mi je zdelo, da sanjam, ko sem videl, da »ltnofi« iz Hrpelj so, da stane igrica 285 dinarjev, da . , . Seveda sem šel koj pobarat »ta vik-šega«, kako je to mogoče. Lepo so mi razložili, da so dobili prve »človečke« od trgovskega podjetja za domačo obrt in umetnost »DOM» v Ljubljani in so jih plačali po 310 dinarjev, v koprskem »DOMU« zato seveda 340. Na srečo pa jih je prav za novo leto zmanjkalo, novo pošiljko pa je dobavilo podjetje »GA-LIS« iz Ljubljane in velja vsaka samo po 260 din en gros, torej 285 din v Trgovskem domu. Če bi človek bil vedež, pač ne bi bil revež . . . Ravnatelj Glasbene šole v Izoli spada poprej v zdravilišče za živčne bolezni kot pa v šolo. Ker nima potrpljenja z otroki — če se mu zdi in mu ni kaj prav — jih klofuta kar vpričo mamic. Ni čudno, če je zato tak priliv na koprsko glabeno šolo. kjer imajo bolj potrpežljive pedagoge, ki razumejo otroke in njihov svet, V Kopru je nekaj prav čudnih svetnikov: najprej so hudiča in pol zganjali, kakšna baraba je Mahovič, in da bi ga bilo treba malo »zašiti«, ko pa se mu je res »podrla streha za vrat«, ker ji je izpodkopal temelje, in ga je ljudsko sodišče zato upravičeno »zašilo« za nekaj let — pa ti isti svetniki pravijo: »Uuu, koliko je dobil, morda pa le ni zaslužil, in podobno. Takih »doslednežev« je v Kopru več in kaže, da jim tako ali drugače nobena reč na svetu ni všeč in so sploh zgrešili svojo pot. * Na nos so mi tudi prinesli, da je v Kopru neko žitorodno podjetje, v katerem je »gazda« zbral okoli sebe same sorodnike, za začetek pa je predlagal, naj bi jih družba oprostila vodenja materialnega knjigovodstva. ki je samo velika cokla in ovira, da se »lcšeft« ne more prav razmahniti. Prva stopnica na poti — do padca. * Pravijo tudi, da je v Kopru nek sadež, zrel kot gnila tepka, in je ta gniloba vzrok, da zgnijejo kar na lepem cele tone sicer povsem zdra- vih jabolk in celo namiznega grozdja sredi najlepše zimske sezone . . . Tega so najbolj veseli naši malčki, ki grozdja itak ne marajo... * Pohvaliti moram odbornike krajevnega odbora v vasici Movraž pri Gračišču, že skoraj v Brkinih, za njihovo izredno iniciativnost. Imeli so namreč nekaj denarja »na razpolago« od najemnine za vaško gmajno ali jus ali komenelo, kakor pač hočete — neko malenkost, okrog 30.000 din samo. Ravno zadostovalo je in sklenili so ter izvedli in v vaško cerkev napeljali električno razsvetljavo, ker je pač tam najbolj potrebna — bolj kot vse vaške poti in ceste, vodovod in vodnjaki — da se le enkrat tudi v cerkvi med seboj dobro vidijo. In ob velikem dogodku ob otvoritvi je bila prava svečanost in so bili vsi zadovoljni, čeprav je odbornike pekla tudi skrb za druge vaške potrebe — ki naj jih pa občina uredi, * V slovo za danes pa še ena vesela in prejšnji podobna: koprska občina je dobila kot pravna naslednica vseh dolgov bivših občin račun, naslovljen še na bivšo občino Šmarje — za precej visoko vsoto, ki so jo Smarčani potrošili za napeljavo strelovoda na cerkveno streho! So pač pravilno sklepali, da bo Zadružni dom. ki stoji v bližini in celo nekoliko više, že kdo spet sezidal, če ga strela požge, in -je zato boljše zavarovati cerkveno streho, da se ji kaj ne zgodi. Jaz pa menim, da bo za to še koga glava bolela — in več kot verjetno tudi — žep. Nb, lepo pozdravljeni do prihod-jnič vsi skupaj in dobro zabavo Vam želi Vaš Vane. Dunajska ilustrirana revija sporoča pod to sliko senzacionalni naslov: ENAJST KILOMETROV VISOK STOLP — TO NI VEC UTOPIJA, AMPAK DEJSTVO. Ali na-; verjamemo, da je kaj takega res mogoče? Stolp, višji od Himalaje? Revija dalje poroča, da bo v tem gigantu, imenujbjo ga Bermanov stolp, zdravilišča, kjer bodo takoj našli zdravje vsi tisti, ki že leta in leta bolehajo za astmo, kroničnimi prehladi in katarji. Velikanski nebotičnik bo segal v stratosfero in na vrhu ga bo pokrivala kvadratni kilometer velika plošča. Poročajo, da je predsednik združenja nju-jorških inženirjev Morris Berman odobril še zadnje podrobne načrte in v najkrajšem času bodo začeli z gradnjo. AU sU ved&ti . . . ... da je v tropskih morjih črno pobarvano podladjc lahko za deset stopinj bolj vroče, kakor če je belo pobarvano. ... da v pravilniku za francoske vojne bolnice piše na strani 59 takole: »Kot sredstvo za čiščenje dobijo oficirji primeren sadni sok, podoficirji običajne tablete, vojaki pa ricinovo olje«. ... da je pred dvajsetimi leti neki kmet prinesel na Ognjeno zemljo prva dva para zajcev. Danes jih pa živi na tem otoku kar 12 milijonov. ... da tiger ni samo afriška žival, kakor mislijo nekateri. Najdemo ga tudi v Aziji, in sicer od Irana pa na vzhodu do Malajskega polotoka, Sumatre in Jave, na severu pa do Kitajske in Sibirije. Leía 1960 - elektronska hiša Zadnja desetletja s» nam prinesla številne izume in novosti, ki so spremenile naše življenje. Laboratorijski delavci številnih inštitutov po svetu pa še vedno, kljub temu da so odmaknjeni vrvenju vsakdanjega življenja, vztrajno utirajo pot vedno novim iznajdbam za vsakdanjo rabo. Njihove napovedi pa so šc številnejše od njihovih iznajdb. Tako n. pr. za leto 1960 napovedujejo elektronsko liišo, ki bo za svoje potrebe proizvajala tudi vso električno energijo. Na strehi take PES NA KOTALKAH ALI IZNAJDLJIVOST. Ko je jazbečarka Greta imela paralizirani zadnji no-gi zaradi zlomljene hrbtenice, si je njen gospodar, Jacksonville iz Floride, izmislil nekaj novega: naredil ji je namesto zadnjih tac kotalke in njegova zvesta prijateljica ga zopet spremlja. Pravijo, da s'-e je vživela v novi položaj z vso inteligenco jazbečarja. liišc bodo silicijcvc opeke kot nekake velike sončne baterije, katerih akumulator bo zbiral energijo. To je prva zanimivost. Druga zanimivost bo televizija v taki hiši. To bo resnična televizija in ne samo prenosi programov televizijskih oddajnikov. S to hišno televizijo bo lahko gospodinja nadzorovala otroke iz kuhinje na dvorišču ali v otroški sobi. Za vrata pravijo, da jih bodo odpirali infrardeči žarki (to naj bi bila tretja zanimivost) s pomočjo elektronske cclice. Takoj ob mrakn pa bo občutljiva fotoelektrična celica postopno prižigala luminisccnt-ne svetilke, ki bodo deli stropnih površin. Prav tako bodo infrardeči žarki ogrevali kopalnico, v nekaterih prostorih pa bodo posebne žarnice, ki bodo uničevale bakterije. Telefon bo imel seveda tudi televizijsko zaslonko, da boste lahko tistega, s katerim govorite, tudi videli. Tomperatura v takšni elektronski hiši bo v vseh prostorih enakomerna in zelo prijetna. Za to bodo skrbele posebne klimatske naprave. Najbolj koristna pa je v tej hiši elektronika v kuhinji. Z električnimi štedilniki, hladilniki, ultrazvočnimi stroji za pranje posode in perila ter podobnimi napravami bo gospodinja zelo hitro (pravzaprav ."¡amo s pritiskanjem gumbov) opravila svoje vsakodnevno delo, ki ji vzame zdaj toliko časa. Seveda — opozarjajo učenjaki — nikar ne mislite, da bodo žc leta 1960 vse hiše elektronske! Vendar pa bomo v tehniki dosegli velik napredek, ki bo omogočil gradnjo takšne hiše. Tale hipni posnetek se je posrečil nekemu amaterju v Chicagu. Gasilec Frank 0'Shea (na sliki označen s puščico) je hotel pomagati svojemu prijatelju Johnu van Bergenu, ki je obrezoval drevo pred svojo hišo. Ko mu je pravkar hitel po lestvi na pomoč, je odrezana veja spodnesla lestev, van Bergen je obvisel na drevesu (na desni), 0'Sh)ea pa je padel, si pri tem zlomil roko, verjetno pa mu je počila tudi lobanja. Prav po ameriško pa je, da je bil tisti hip tam nekdo s fotografskim aparatom in je pritisnil . . . Pred kratkim je ladja »Monarcb« na odprtem morju blizu Škotske povezala s čczatlantskim telefonskim kablom Veliko Britanijo s Severno Ameriko. Ta zveza bo sčasoma nadomestila radio-tclefonsko zvezo. Zaenkrat prenaša kabel .samo v eno smer, že v tem letu pa nameravajo vzpostaviti zvezo tudi v nasprotni smeri. Kabel je skupna last Anglije, ZDA in Kanade. le toonw v eno smer fakultet v 85 državah diplome 50 do 60 tisočim mladih zdravnikov. Toda tudi število medicinskih fakultet je v različnih državah zelo različno. Medtem ko pride v devetih državah ena visoka ¡medicinska šola na manj kot milijon ljudi, je v 30 državah ¡komaj ena medicinska ¡fakulteta na 9 do 17 milijonov prebivalcev. — Tako, zdaj imata vsak svoj vlak in nočem več slišati prepirov! Na svetu je milijon in 200,000 zdravnikov Po najnovejših podatkih svetovne zdravstvene organizacije je na .svetu skupno 1,200.000 zdravnikov. Ce upoštevamo, da je v vseh državah 'sveta skupno 2,5 milijardi prebivalcev, to pomeni, da pride na «nega zdravnika 2000 ljudi. Toda to je zelo povprečno povprečje, kajti dejanski odnos je precej različen v raznih državah in v raznih krajih. V Evropi pride na 956 ljudi in zdravnik, v Južni Ameriki je sorazmerje trikrat manjše kot v Severnem delu kontinenta. Razmerje je tu 1:2505. Na srednjem Vzhodu pride na enega .zdravnika 4898 prebivalcev, v Aziji 6804, najmanj zdravnikov pa je v Afriki, kjer pride na enega zdravnika 9111 ljudi. Vsako leto podeli 595 medicinskih Radio valovi z Jupitra Kadio teleskop v Scncki (ZDA) je zabeležil močno radio električno izžarevanje, za katerega znanstveniki menijo, da prihaja naravnost z Jupitra oz. z določenega dela njegove površine. Menijo, da je vzrok tega izžarevanja v električnem naboju Jupitrove atmosfere, kajti ozračje tega planeta je precej drugačno kot ozračje naše Zemlje. V njem so namreč žc prej odkrili metan, amo-niak in velike količine vodika. Toda zdaj so prvič ugotovili Sc radijske valove. To so tudi prvi radijski valovi, ki so jih ujeli na Zemlji s planetov našega osončja. Dve za dobro voljo Asrnoscopus guttatus — RIBA, KI GLEDA ZVEZDE, imenujejo tole ribo. Živi v Atlantiku, Pacifiku in v drugih morjih, vendar je zelo malo znana. Zaradi njenih čudno nameščenih oči ji pravijo Američani »Stargazerk — riba, ki gleda zvezde. Dolga je okrog 25 cm in po zunanjosti spominja — na mehiško umetnost. Telo je majhno z ozirom na zelo veliko glavo. Navadno je zarita v morskem blatu ali pesku in v vodo moli samo del glave in repne plavuti. Tako pripravljena čaka na plen, ob vaimanjši nevarnosti zase pa se takoj popolnoma zakoplje. — Samo eno si ujel?! — VICENTE BUSCO IBÁfllS» CANAS V BARRO V lepo zadrego si mc spravil z onim gospodom iz Valen-cic!... Prav res! Tvoje obnašanje ni vredno palmarskega čolnarja. Več, celo nespodobno je! Samo tak nesramnež, kakršen jc bil njegov vnuk, je mogel angažirati Sangonera za čolnarja. Tončt sc je opravičil ter obljubil, da bo ob prvi priložnosti storil vse, kar bo v njegovi moči, da bo le popravil to svojo napako. Zavezuje sc, da bo na razpolago tistemu gospodu za praznik svete Katarine, ki bo čez dva tedna, Paloma se je kmalu pomiril in dejal, da je že povabil don Juaiiuina na lov v palmarskem trstju za naslednji teden. On in vnuk, da mu bosta čolnarila. Ustreči morata gospodu iz Valencie za dobrobit Albufere, da ne bi škodili bodočnosti jezera in njegovih prebivalcev. Tisto noč Tonet ni stopil v Nellettino sobo, temveč je ostal zraven ognja; bil je docela pijan. Zdelo se je, da se več ne iščeta, marveč da se cclo drug drugega izogibljeta. Strah ju jc bilo, da bi jima še enkrat prišla pred oči podoba nedolžnega otročiča, ki je šel skozi njune roltc kot tožba bitja, ki sta ga tako podlo zadušila. Tudi naslednjega dne se je Tonet opil. Ni in ni mogel prenesti samogovora z vestjo. Moral jo jc omamiti z alkoholom, utopiti jo, prisiliti jo k molku. V gostilno so prihajale zadnje vesti o Sangonerovcm stanju. Nič sc ni dalo več pomagati, revež je umiral. Zdravnik iz Sollanc, ki ga je bil pregledal, jc gibal z glavo. Pretirana pijanost in žrlje sta privedli do usodnega slepiča. Tako jc beseda »slepiča zadobila v Palmaru raznovrstne in občudovanja vredne komentarje in razlage. Don Miguel jc menil, da jc prišel prari ias, da stopi t kočo odpadnika. Nihče ni znal tako pošiljati na oni svet kakor on! — Hej! — je zavpil na vratih. — Ali si kristjan? Sangonera se jc začudil. Cc jc kristjan? In kakor da ga bi bilo vprašanje pohujšalo, je pogledal proti strehi, ki je skozi razpoke prepuščala svetlobo, in tako ostal zamaknjen. Toliko bolje! Možje smejo hliniti. Izpovedati se mora, ker je prišel trenutek odhoda na zadnja sodbo. Prav tako je, kakor mu pravi. Duhovnik, ki mu je bila puška sleherni dan v rokah, ni izgubljal besed, pa tudi si ni umival rok. Preblisk močne svetlobe je šinil skozi potepuliove zenice. Pred očmi sc mu je pojavilo njegovo preteklo življenje, ki ga je osvetljevala brezmejna svoboda. Gledal je jezero z leske-tajočo se vodo, Melieso, polno pritajenih šumenj, vso v vonju gozdnih cvetic, zagledal jc celo pul v gostilni, kjer je toliko presanjal, prepričan o vcsclosti življenja, če ga gledaš skozi svetleči sc rubin napolnjenega kozarca! Vse to, da bo morai pustiti?... Iz osteklenelih oči se mu je vlila solza. Ne da se pomagati, prišel je čas, da prekine s tuzemskim življenjem. V lepšem svetu pa bo občudoval nebeški usmiljeni nasmeh onega, ki ga je bil neko noč ob bregovih jezera pobožal. V trenutku, ko jc prišel k popolni zavesti, je na kar najbolj lep način s šibkim glasom izpovedal duhovniku vse tatvine, ki jih jc bil storil na škodo ribičem, tatvine, ki so bile tako številne, da se jih posamič, sploh ni mogel spomniti. I'o tej izpovedi jc potrdil svoje upanje in svojo vero v Kristusa. Toda don Miguel ga je nenadoma prekinil: — Manj čenč, Sangonera! Saj vendar blodiš! Cisto resnico ., , samo resnico pripoveduj! Pa saj je bilo vendar vse to resnica! Vedno se je držal daleč od dela. Menil je, da sc delo ne sklada z Gospodovo zapovedjo; to jc bil ves njegov greli. Enkrat ga je prijelo, da bi ravnal kakor ostali, zato je poprijel za delo in se je zbližal z udobnostjo in obiljem; zdaj pa prav ta greli tako grenko plačuje! Vse žene iz Palmara ko jokale nad nesrečnim koncem, ki EE je doletel. Živel jc življenje pnščavnika me ca tutojra dne, ko je bil zapustil cerkev, toda umrl jc le kot kristjan. Njegovo zdravstveno stanje sicer ni dovoljevalo, da bi sprejel Gospoda, zato mu jc don Miguel podelil samo poslednji zakrament in šc pri tem ga jc Sangonera umazal s svojim bruhanjem. Vsi Palmarčani so skrivnostno in s strahom govoriii a umiranju tega človeka. 2e dva dni ni bruhal samo hrane, marveč še vse kaj hujšega. V tretjem dnevu svoje bolezni je Sangonera umrl. In ter sc jc bil spravil z Bogom, so žene porabile vse svoje prihranke, da so poskrbele za čim lepši pogreb, kakršnega si potepuh ni mogel zamisliti niti v sanjali. Oblekli so ga t meniško kuto in položili v belo krsto. Vse ljudstvo je prišlo kropit posmrtne ostanke Bakhovega častilca. Njegovi stari prijatelji so si meli od alkohola vnete oči in so se morali liudó zadrževati, da niso bruhnili v smeh pred tako čistim tovarišem, ki je bil kakor deviški položen v belo rjuho in oblečen kot kak menih. Celó po smrti jc vzbujal smeh! . . , — Zbogom, Sangonera! . . . Ribiči so bili sedaj gotovi, da ne bodo našli drugo jntro praznih mornellov, niti da se bodo srečali z njim, vsem okrašenim s poljskimi cvetkami kakor s kakim bnkolskim poganom. Njegovo življenje je bilo svobodno in veselo, ker se ni bil nikdar podvrgel jarmu dela in je zdaj odhajal na drngi svet tako, kakor odhajajo bogataši. Proti polnoči so položili krsto na »voz jegulj«, jo obdali s košarami, polnimi rib, in vaški mežnar je skupaj s tremi bližnjimi prijatelji pospremil krsto v zadnje domovanje. Tonet sc kar ni mogel sprijazniti z mislijo na prijateljevo smrt. Cele dneve jc preživljal v polzavcstncm stanju, vedno pijan, sam vase zaprt in molčeč. Strah je postavil nagobčnik na njegova usta. Oh, če bi zinil eno samo besedo o svoji skrivnosti! .. . — Sangonereta . . . ívoj toTarič ... je umrl! — ms j« Itd o dejal.