List 18. Tečaj XXXIX. gospodarske, obrtniške Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold. ; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani sredo maja 1881. Obseg: Propad malega kmetijstva in kako mu na pomoč priti. na hrvatski vinski sejm v Zagrebu. Pivskim kmetovalcem v prevdarek. (Dalje.) volka v lesu (Hausscbwamm) je petrolej dober pomoček. Ce čebela, osa, komár ali kak drug tak mrčes člověka piči Gospodarske novice. Poziv Zoper Občni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881. v Ljubljani. Nekaj o osebnih imenih korotanskih Slovencev, Prebivalci polit, okraja Postojnskega po številjenji koncem leta 1880. (Konec.) Nasi dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Propad malega kmetijstva in kako mu na pomoc priti. Po spisu Jos. Peenaka, posestnika v Villa-Triestini. 40 let opazujem kmetijstvo različnih dežel in z ža- lostjo gledam, kako kmetje čedalje ubožnejši postajajo. Naj njih nadloge opišem in povem svoje misli, kako bi se dalo na pomoč priti kmetijskemu stanu. Da malo, srednje, pa tudi večje posestvo takim sami ne delajo in zemljišca ne obdelujejo, t ki prav malo nobenega dohodka ne donaša, in da gospodar takega da tudi res ne pričakuje, razvidno je uže s tega, sestva svojega še obdelovati in na njem gospodariti ne po- mara y marveč zemljo raje čisto zanemarja. Nekoliko bolje je s kmetom, ker ta sam delà, svojega delà pri računu ne jemlje v poštev in je na prav slabo življenje navajen, da svoje potrebe, kolikor more, skrči. To pa sega po nekaterih deželah in krajih naših tako daleč da se peró kar vpira to na drobno popisati ) se uze ne sme več govoriti o „skrčenih potrebah najhujša revščina, najveČa beda 7 ne Tu , tu je uže da otroci in člověk. ženske bolj nagi ko oblečeni okrog hodijo ki je boljšega navajen, se kar vstraši, ko vidi, ob kaki hrani, večkrat še celó neslani, te uboge stvari zivijo Posestniki zemljišc po Avstrijskem, Štajarskem in drugje se pritožujejo zoper sedanji prehudi davek in prosijo polajšanja. Jaz prav dobro poznam žalostno stanje svojih rojakov, al to vse še ni nic proti nadlogam po revne jih pokrajinah. Kdo morskega, Dalmacije itd.? ne pozna južne meje nase: Krasa > Pri- Ce se pelje po že- leznici, katera vendar gre še po najrodovitnejih krajih do Trsta, lahko vidi, koliko je tam golega kamenja. Nič ko sam kamen in sama skala, le tu in tam kaka globina zemlje. y v kateri je nekaj sežnjev na okrog rodovitne Tu je prava, velika revščina domá. In vendar vkljub revščini še celó tu, kjer se mora vsaka ped zemlje nabrati in v košu znositi v globino ali ogrado in se mora razen tega še s kamenjem proti burji ograditi, znositi, kom oložila. Poslanci naši teh žalostnih razmer ali ne kjer se mora rekel bi, vsak seženj zemlje skup vlada vsak seženj takega zemljišca z dav smejo biti davku podvrženi, ampak da bi se imeli prebivalci k obdelovanju in pogozdovanju Krasa še celó spodbujati in pri tem podpirati. Saj bi bila dr na dobičku, če bi se tisoči in tisoči oralov golih, kamenitih tal pripravili in obdělali za sadjerejo ali druge zava pridelke, in se potem le količkaj gleštali. Vlada pa je žalibog vedno obdana večidel ljudi, katerim je blagor kmetijskega stanů deveta briga od j ubijajo si glave le s tem, kako bi iznašli kak nov davek , a ne prasajo, kako ga bodo ljudje plačevali. Ta gospoda ne vidi izkazov o zaostalih davkih in straš-nega števila posilnih prodaj posestev. Baron Sennyey je ,25. januarija t. 1. v ogerskem državnem zboru rekel : „Stirnajst let smo uže naravnost ali posredno le davke poviševali, a to vedno puščanje (molženje) mora narod popolnoma izmlesti. Nas v Av-striji pa uže od leta 1848. neprenehoma z davki le pre-obkiadajo, ni čuda toraj , če se sliši, da je bilo pred letom 1818. bolje". Mlajši zarod bi pač rad dokazal, da je to ravno narobe; al naj pozveduje, naj išče dokazov, naj pogleda po zemljišnih knjigah, da vidi, v kakem stanu je bil kmet takrat, koliko je imel takrat davkov plačevati in y koliko jih ima zdaj. Davkov v denarji je bilo prav malo vse drugo je dajal v pridelkih; če je več přidělal, več je dal, o slabih letinah pa ni dajal nič. Dandanes je to drugače. Zdaj so davki štirikrat od onih pred 30 leti. Ni čuda, da je bilo takrat veči prav redko kje slišati o posilni prodaji kakega kme tijskega posestva. Kako pa dandanes? Res, dohodki državni so se od 1. 1848. pomnožili MVUVV.». — ~ ' ---------- I------ za štirikrat toliko, od kod pa je toliko milijard dolgo v, ki tlačijo državljane ko mora? Jaz mislim, da bi se kmetijstvu in vsemu prebi- valstvu naše države izdatno pomagati dalo le s tem, ce poslanci in posebno še zastopniki kmetijskih Kl " ■ ■ ko naši bi stanov dělali na to, da bi se državni stroški 7 likor le gre, zmanjša li. tem naj država išče pomoci, V Lt/LLI »O U ih V ClliVU pnuittuiu , iu vvav kaj potroši, se utegne potrošiti za kaj boljega v tem se dá veliko prihraniti in tudi ; nej ega če se korist- tem bi se dala doseći ne le prava razmera med dohodki in stroški pri državnem gospodarstvu y marveč ostalo bi še kaj ; le poguma in dobre volje za to bi bilo treba. (Dal. prih.) poznaj o ali pa ne marajo poznati, kajti drugače bili svoje dni dělali na to, da taki deli poljá ne le ne 140 Pisal R. Dolenc. (Dalje.) Za pridelovanje sladkorne pese je pivsko pod-nebje kar se dá primerno, zemlja sama tudi boljša biti ne more. Pivka je vrhu tega tudi tako rekoč koncentrično ustvarjena, kar je za privaževanje pese, kurjave, odvaževanje sladkornih pres velicega pomena. Vrhu vsega tega bi pa tudi izdelovanje sladkorja na Pivki imelo v splošnem trgovskem oziru jako ugodne nasledke. Pomisliti je namreč, da se obila večina na Českem, Moravském, Ogerskem, Gališkem, Ruskem itd. izdela-nega sladkorja izvažuje na jug, v Trst, in iz Trsta na-prej. V južnih deželah namreč sladkorna pesa, brez neprimerno velikih gospodarskih stroškov — za namakanje — dobro ne stori, vsled česar se ondi skoro čisto nič sladkorne obrtnije ne nahaja. Na Pivki iz-delani sladkor bil bi odločno ravno iste kvalitete, kakor najbližji ogerski ali moravski, al kakošen razloČek bi se kazal zarad v ožni ne! Sama vožnina bi znašala pri pivškem sladkoru toliko manj, da bi se nikake konkurence bati ne bilo. Za resnično vpeljavo sladkorne obrti na Pivki treba razen zadostne pese — 200.000 do 500.000 starih cen tov za eno tovarnico (fabriko) — tudi se tovarne same. Praša se zdaj: kdo bi pa továrno, katera stane 150.000 do 200.000 forintov sozidal? — No, uže marsikaka dobra — da naj bolj sa — misel je le misel ostala, to je, ona se ni v bitstveni predmet spremenila, ker ji je pr-vega pogoja — denarja— manjkalo. Osobito Slovenci, in med temi še posebno vrli Pivčani, niso ljudje „kapitala"; to vem žalibog predobro. A vendar si upam trditi, da na denar, katerega bi trebalo sozidati sladkorno továrno in jo vzdrževati, za zdaj niti misliti ni treba, kajti do naprave tovarne je še strašansko velik korak. Da se na Pivki živ i no rej a povzdigne in kmetij-ska obrtnija uvede — ne le sladkorja, ampak morebiti tudi kaka druga kakor predivstvo — za vse to je treba se veliko pred denarjem prave brige za stvar. Pivčanje bi morali najprej skupno svojo gospodarsko stanje premišljevati pričeti , skupno na njegovo pre-drugačenje, napredovanje delati začeti. Jaz ne morem o tehtnosti lastne, tukaj razodete misli sam soditi, vendar sem pa popolno prepričan, da vsak še tako dober, še tako tehten, občnemu blagru tega namenjeni nasvet neploden ostane, če ne pride vobčno preso jen je, v obôno razpravo tistih, katerim je namenjen. „Novice" bere marsikdo na Pivki, — marsikdo med njihovimi častitimi bralci bode tudi moji misli pritrdil ter rekel: , res je, Dolenc ima prav, na Pivki mora kmetijsko gospodarstvo drugače postati, če ne, pridemo v revščini še „z dežja pod kapu. Al kakor hitro se pivški gospodarji tukaj razodete misli sploh skupno združeno ne poprimejo, ostala bode le v „Novicah" na papirji; čez poli leta ali pa uže veliko poprej na njo nihče več mislil ne bode, in tako ostalo bode vse lepo pri starem kakor do zdaj. Vrli Pivčani! priznajte si vsak sam sebi, da tako kakor do zdaj z vašim gospodarstvom ne more naprej iti ; priznajte pa tudi vsak to, da, ako bode vsak le sam za-se délai, osamljen po napredku, blagostanji hrepenel, tega vsaj v razodetem smislu dosegel ne bode. ,,V združenji je moč" — in ako je kje živa potreba, da se kmetovalci v namen splošnega napredovanja združijo, je to ravno na Pivki odločno najpotrebnejše. Vse, kar sem o bodočem kmetijstvu na Pivki navedel, je popolno dosegljivo, — do-segljiv je tudi za kmetijsko obrtnijo potrebni denar, toda seči morajo po njem vsi, ne pa le posamezni. Pivški gospodarji, boljši veči posestniki, približajte se tedaj drug druzemu, in združite se pred vsem vsi v eno kmetijsko zádrugo, recimo, v eno tako zvano okrajno kmetijsko društvo „landwirthschaftlicher Bezirksverein", kakoršnih na zgornjem in spodnjem Avstrijskem, Moravském, Českem, Slezkem itd. dosti, z najboljšira vspehom delajočih nahajamo. V društvu razpravljali bi svoje lastne težnje, v društvu potezali bi se pri si. ces. kralj, kmetijski družbi v Ljubljani, pri si. vladi, pri visokem ces. kralj, kmetijskem ministerstvu za moralično, osobito pa tudi za materijalno podporo. V društvu prišli bi gotovo koj do spoznan ja, da vam je pred vsem iz-datnega pravega kmetijskega pouka potreba, in zahte-vali bi dosledno temu od si. vlade spretnega kmetijskega popotnega učitelja. (Kon. prih.) Gospodarske izkušnje. Zoper volka v lesu (Hausschwamm) je petrolej dober pomocek. Treba je s petrolejem les namazati, da ee ga navleče in napije. Ne varné volkové glivice so kmalu po- končane. jr j " ' I Ce čebela} osay komár ali kak drug tak mrčes člověka pici, ni boljega pomočka kot je navadna čebula. Čebula se po sredi prereze in rana ž njo močno vriba. Navadno se potem rana ne oteče in kmalu tudi nič bolečine ni. Kdor tedaj okoli čebel hodi ali sploh na vrtu dalje časa biva, kjer se lahko primeri, da ga kaka taka žival pići, naj skrbi, da ima kako čebulo na vrtu. Gospodarske novice. * V spomin cesarjevičeve poroke je gornje-avstrijski deželni odbor 8 štipendij za učence kmetijske šole v gornji Avstriji ustanovil. * Stan letine do srede meseca aprila. Po poroćilih, katera so došla c. kr. ministerstvu kmetijstva, je o z i« mino žito (pšenica in rž) zimo skoro v vsem našem cesarstvu dobro prestalovin obeta obilo žetev, le iz ae-verno-vzhodnih krajev Ceskega in zapadne Galicije so pritožbe došle, da je mraz precej žita vničil, na Stajar-skem pa je žito zeló zarumenelo. — Detelja se je z malimi izjemami prav dobro ohranila ; to velja tudi o sett ožet ih v planinskih deželah, v Galiciji so pa senožeti še zeló zaostale. — Jara žita so lahko vsejali v gornji in dolnji Avstriji, na Koroškem, posebno pa na Tirol-skem; na Stajarskem in Kranjskem so sicer meseca marca začeli sejati, al deževno vřeme, ki je potem na-stopilo, je setev zeló motilo. — Vinska trta ni, razen nižjih vinogradov na Štajarskem, nikjer škode trpela in kaže zdrav, dobro dozoreli trs. Vendar je od trt v tistih krajih, ki so predlanskim pozeble, letos le malo pričakovati. — Sadno drevje je cvetnih popkov obilo nastavilo. * Trtno us imajo na Ogerskem na 34 mestih, na Hrvatskem na 142 hektarih; ondi porabi letos vlada 30.000 gold., tukaj 5000 gold., da jo uniči. * Veliko zalogo mnogovrstnih mašin in manjšega orodja za mlekarstvo, sirarstvo, poljedelsvo, sadje- in vinorejo in druge gospodarske potrebe ima fabrikant A. Pfanhauser na Dunaji (Graben Nr. 13). Kmetijski časnik „Wiener landw. Zeit." to zalogo toplo priporoéa. 41 na Poziv hrvatski vinski sejm v Zagrebu. • 13. i Drugi hrvatski vinski sejm bode 12., 13. in 14. dne tega meseca v Zagrebu v palači hrv.-slav. kmetijske družbe. Na sejm je uže dozdaj prijavljenih čez 30.000 veder vina, različne cene. Slovenski vinski trgovci in krčmarji se opozorujejo na ta sejm, kjer bodo imeli priliko seznaniti se s pravim poštenim hrvaškim vinom. Na tem sejmu dobila se bode tudi dobra slivovica in droženka domačega pridelka. Katalogi vinskega sejma dobé se zastonj pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani in pri obrtniški in trgovinski zbornici. Odbor za 2. hrvatski vinski sejm v Zagrebu. Društvene »tvari v O Občni zbor i * 27. aprila 1881. Ko se je zbralo blizo 70 društvenikov; tukajšnjih «Al m %u# «1 II «1 rn<# "7 I wT 4 k število po an Kjga; ravili ei wei s in vnanjih, tedaj mnogo propisano, in je predsednik dr. statiral, da so po takem j_17. občnega zbora Matičinoga oklopi- veljavni, je pozdravil došle gospode in pričel zborovanje z nagovorom, ki se je blizo tako-le glasil : Iz predloženega Vam programa, velečastiti go- razvidite predmet današnjih obravnav; naj do- spodje > dam jaz nekoliko besed^ c Preteklo leto je Matica izdala čvetero knjig, ki jft imate v rokah; odbor misli, da je ž njimi zadostil vsem pravičnim zahtevam. Za letosnje leto, kšfe se kažejo narodni ravno-]>ravn da v naših visokih šolah morem f mnogo šumi, malo pa se uči; prizadevajte si, gospoda. da vse svoje žive dni ne pomnim takega nepokojstva, delati na to , da bi šuma ne bilo ne mnogo take trevoge, kakoršno sem izkusil poslednji čas. y ne malo ampak učili da bi se, učili, mnogo učili !" Se celó vreme se punta. Okoli 20. aprila sem navadno hodil po alejah v lahki poletni suknji, letos pa vidim Aleksandra Nikolaj eviča, je bilo 6 obsojenih t Izmed hudodelcev, ki so grozovito ubili cesarja v po ulicah na senčni strani še cele griĆe snega in ledů, smrt na vislicah, 4 možki in 2 ženski; 5 so jih obešli, polje je sploh pokrito s snegom, le na solnčnih sklonih kazen eni ženski, Židovki, pa je odložena, dokler ne «e je pokazala zemlja. Po srednji Rusiji, od Orla do ozdravi, ker je nosna. Glavar teh hudodelcev (sam sebe Tveri so do včerajšnjega dne še vozili po ledu čez reke je imenoval „ataman") rodom je Poljak. Njegov oče se danes se je led začel trgati ter je imenoval Želi a ba; rodil se je v Kerči ter vstopivši na težkih sanéh. Se zdaj bode splaval. Gorkomer kaže na solncu 12, v senci v šolo je predelal svoje ime po ruski: Žele b o v. Na stopinj R., ponoći pa pada do ničle. Nebo je bilo vseuóilišči je bil v Odesi; tam ga je nek agitator v posleďnjih dni čisto jasno; danes se je pooblačilo, tedaj kavarni za 100 rubljev najel kot uda nihilistične zarote# bode ponoči tudi bolj toplo. Jug davno stajal; ozimina — pišejo — kaže prav lepo mladansko delo gre vspešno od Orla je sneg uže Ko je Želébov pred sodniki v svojem zagovoru rekel f i spo- da on je „ruskij čelovek", mu je besedo preatriglo silno mrmranje in splošni nevoljni šum poslušavcev. Ena iz Lánsko leto prve dni maja smo izgubili prejšnjega med ženskih, namreč tista, iz katere stanovanja so hu- i 1 v V ' ____fil _ I 1. _____ni 1 1 1 • v 1 • 4 O • 1 11 • ' v I ministra narodnega prosveščenja grofa To iste ga. To je bil mož omikan, značajen dodelci sli 13. marca na svoje krvavo delo, je nemška > minister in je dal Rusiji pravo humanitarno šolo slavjanoljub. Bil je 14 let Židovka Helfmann Tišti prestopnik, ki je vrgel prvo Zgo dovina bode o njem veliko vedela povedati. Zraven bombo pod cesarjevo kočijo, je tatarskega rodu ; njegov praděd ko se je krstil si je prisvojil rusko ime Rij- grofa T ois te ga bode zgodovina pri naših potomcih s a ko v (od rij sak == Traber = konj, ki lepo dirja). proslavljala kot prosvetitelje Rusije: Leontjeva, Kat- Kibalčic, Mihajlov in Perovskaja so pa Rusu kova in Georgij e vskega. To so štirje neomahljivi Na semenovskem trgu v Petrogradu, kjer so jih obešli stebri ruske humanitarne sole. Katkov in Georgi- se je zbralo, kakor pišejo, čez 60.000 ljudi. Tukaj r se jevski poslujeta še vsak na svojem mestu: Katkov je spet očitno pokazalo, da ni h ili s ti med ruskim na- kot direktor liceja cesarjeviča Nikolaja (ta licej je v rodom nimajo prijateljev: neka malopridna ženska se je Rusiji popolno to, kar v Avstriji „Terezijanum") in kot ——— ---- ----j pisatelj in začela spodtikati nad obešanjem hudodelcev; narod jo izdatelj ,,Ruskega Vestnika" in „Moskovskih je preče) zgrabil, mnogi so vzdignili pesti, drugi so kri- „Povesitj i jejo, negodnuju!" Policaji in vojaki so Vědomosti", Georgij evski pa kot predsednik učene komisije pri ministerstvu narodnega prosveščenja ontje v čali : Le jo komaj oteli iz pesti naroda. Na to je priskakal na grofa To l s te g a je pa konji gradonačelnik Baranov, in ko je on velel odpe vrgla z ministerskega stola intriga in lastna neprevid- ljati jo v svojo pisarno, ga je narod pozdravljal s splos nesreći je umrl nost, to je, prevelika vera v poštenost ljudi. Naj ome- mm en slučaj. Dokler je bil Golovnin minister nim „ura!" (do 1866. leta), je prejemal „Golos" po 7000 rubljev Ker so Trsta zadnje maja (Dal. prih.) (Cesarjevič Rudolf v Trstu.) Novice" z veliko radostjo na kratko Ï vlv XUWf 1 V> te* f y J V» ^/l VJ VL14M1 ^ « ^^^ * i* vij v f iJLUl O \J UC*\JLL*JVs ^LIV V i\JU £A V UllCkU X C% VAVJ O V J VJ UC« «k* OílOwV/ na leto podpore iz dispozicijonnega fonda ministerstva omenile, kako ljubeznjivo se je světli cesarjevič Rudolf, narodnega prosveščenja proti temu, da bode podpíral to prihodnji vladar avstrijski, unidan obnašal do sloven- ministerstvo. Grof Tolstoj pa ni hotel nobenemu ča- skih deputacij , ki so se mu v našem mestu poklonile, sopisu nikakoršne denarne podpore dajati, rekši, da po- bode gotovo Častitim bralcem všeč , ako kaj bolj na šteni časopisi bodo sami, po svoji poštenosti, podpirali drobno in tudi zanesljivo zvedo, kaj je s slovenskimi pošteno delo; ves dispozicijonni fond je grof Tolstoj deputacijami govoril v hrvatske m jeziku, katerega prav obrnil v neposrednji prid sami šoli. Al poštenosti drugačen Golos" ima o lepo in gladko govori. ř Ker bi „Novicam* ne puotcuuobi uiugaucu pOjem , v>t>o , vac» L liniju» uui j c; pupiaau to tvuu vci aauiju, uaic ju, na&ui ju letne podpore bil bi v 14 letih lep znesek z 98.000 rublji, tukajšnja „Edinost" v zadnjem svojem listu, tako-le: Slovenske deputacije je vodil gosp. Na b erg oj. je grof Tolstoj odvzel tak „pošten" znesek, tega mu Gosp. Nabergoj nagovori cesarjeviča po slovensko in ga i f i 1 n rr n f A I A I -i-A I A O ^ đ I Air Al rvn n*a^arvi in n i ttaX a «1 n ia ni actam niv aai» 1 1 11 /I a^-tta a a . mogei da 7000 rubljev bolje popisati te konverzacije, nate jo, kakor jo popisuje in vrh tega znesli bi tudi obresti precejšnjo svoto. Da mu „Golos" ni mogel odpustiti, in zato je „Golos" slekel zagotovi največe udanosti slovenskega ljudstva do pre ruski kaftan, namesto njega je pa oblekel frak evropej- svitle dinastije, na kar mu predstavlja dieputacije, s ka-skega liberalca in zvrh liberalnega fraka se je še oše- terimi je princ govoril v lepi hrvaš čin i; govoril je vsacega mil v livrejo poljskega žondista ter je vseh 14 let ja- namreč z vsakim udom deputacije posebe in rostno kakor besen udrihal po grofu Tolstem, po mi- izpraševal o njegovem stanu itd. Konečno pa se zahvali nisterstvu narodnega prosveščenja, po klasicizmu in po vsem deputacijam skupaj skoro od besede do besede nerazločnem ž njim slavjanofilstvu. tako-le: „Veseli me, da ste me došli pohodit, poznana po priporočilu kneza Bis m arka. Je li kaj resničnega moje priznanje in zahvalo." ali nič na tej govorici, tega ne vem Za grofom Tolstom je Sa buro v postal minister je mi udanost Slovencev do prestola; sprejmite srčno Nazoče je vse ganila ona dovoljno prijaznost prestolnega nastopnika, posebno pa to, da se karakterizuje poslednjo dobo našega časa. Ministerstvo je princ z njimi razgovarjal v lepi materinšČini. Kakor Saburova seje oznamenovalo s svojo psevdo liberalno smo pozvedeli, zna cesarjevič Rudolf izvrstno česko brezznačajnostjo in slabostjo. Kar je grof Tolstoj se- in hrvatsko in vidi se iz vsega, da je prijatelj Slo- zidal v 14 letih, malo da ni Subarov podrl v enem vanom. Se moramo omeniti, da ga je.tržaški župan, letu: v gimnazijah je šlo vse nazaj , v vseučiliščih se ko je sprejel mestni zbor, nagovoril italijansko y a ce mnogo. letos učili niso nič, šuměli pa so mnogo, burov je bil psevdo-liberalen minister celih predolgih 11 mesecev. S a- dolgib, Novi car nam je dal sredi me- sarjevič je odgovoril po nemško; ko pa pride do Nabergoj a, sam cesarjevič ga nagovori blizo tako-le: „Po imenu sodim, da ste Slovan"; temu je Nabergoj seca marca novega ministra, barona Nikolaj ij a. Njega pritrdil in z njim je potem princ tudi nadalje konver- sploh opisujejo kot moža omikanega, značajnega, stro- ziral po hrvatsko. veseljem pristavljamo še, da ce e ga Uže prve dni, ko je nastopil službo, je bil v pe- sarjevič poudarja vse besede, kakor rojen Slovan. 144 - Kaj se je v Trstu zarad tega opazovalo, tega za danes Hoćemo popisati, ker nam to viši obziri zabranujejo. Le to hoćemo zazuamovati, da je bilo slovenskim depu* tacijam od neke strani moćno priporočano, da morajo s princem govoriti nemški ali pa francoski, kar pa so vse deputacije od prvega začetka odbivale in javile, da bi v skrajnem slučaju rajše govorile francoski, nego nemški. Reklo se je deputacijam tudi, da princ ne zna slovenski, a visoki gospod sam je ono gospodo si-jajno dementiral. — V srcih vseh, kateri so viděli to in govorili s cesarjevičem, zapustil je on tak mogočen vtis, da bodo vedno mislili na-nj z največjo ljubeznijo in udanostjo. Bog živi, Bog ohrani našega cesarjeviča Rudolfa. 1 'a klic zdaj najrajše ponavljajo tržaški Slovenci. — Bralci „Novic" po kratkih teh črticah lahko sami brez mojega zagotovila sodijo, kako je ljudomili princ očaral srca vseh rodoljubov. V Gorici 1. maja. — Program slavnosti za dan poroke cesarjeviča Rudolf a je naše županstvo priobčilo. Na Dunaj pojde deputacija — župan dr. Dépéris , ek8C. gosp. grof Franc Coronini in pl. Karol Ritter — izročit adreso goriškega města; 9. maja zve-éer bo velika bakljada in vse mesto razsvetljeno ; 10. maja ob 10. uri slovesná maša z zahvalnico; — zvečer koncert v sijajno razsvetljenem gledišči ; mestnim zavodom je dovoljen v vesel spomin primeren priboljšek. — Da bodo vsa učilišča svoje posebne svečanosti imela, razume se samo po sebi. — Judovska občina na-pravlja tudi nekaj in bode tišti dan menda vsa — ka-toliška, če je res, kar piše tržaška „Adria", da bodo namreč peli naši judje „Te D e um". Razmišljenost nekih časnikarjev je res kolosalna! Veteransko društvo misli tudi posebno bakljado napraviti. — Danes so šli naši veterani v Trst k blagoslavljanju zastave tr- žaških veteranov. — Glasoviti tržaški „Indipendente", ki je za nekatere reči uradni list neuradnih tukajšnjih Lahov (ali znam euphemistično pisati?!) priobčil je 28. aprila vse podatke letošnjega ljudoštetja. Po veri šteje Gorica: katolićanov 18.975; zedinjenega Grka 1; nezedinjene 3; protestantov augsburške vere 131; helvetijske 50; judo v 238; brezvércev (confessions-los) 10. — Brati in pisati zna možkih 5877, ženskih 6020; samo brati (ne pisati) možkih 80, ženskih 286; brati in pisati jih ne zna možkih 3056, ženskih 4089. V teh poslednjih številkah so všteti tudi otroci do 6. leta. — Kupčijska zbornica ima 5. t. m. volitve. — V gredo in četrtek bo izpostavljena krasna adresa dež. odbora, ki se pokloni cesarjeviču. Iz Vipavske doline 1. maja. (Letina; priprave k ce- sarjevicevi poroki.) Po dolgem deževnem vremenu, kateri je skoraj ves april kmetovalca v njegovem delu motil, pričakali smo vendar lepih dni. Zgodnja spomlad, katera je prva podpora tukajšnjemu kmetu, kaže prav dobro. C eše nj bode, ako kaj posebnega ne pride, jako veliko; prvih fig, katere imajo precejšnjo vrednost, bode izvanredno mnogo in tudi marelice, posebno zgodnje, so primeroma dobro nastavile, ako se pomisli, da to drevo ne rodi zaporedoma in lani je pa bila izvrstna mare-lična letina. Tudi za trto bode morda letos zopet „enkrat" letina, kajti ona je pozno obzelenela in to je jako prav za tukajšnje podnebje, — vsaj stari vipavski pregovor pravi, da je takrat dobra vinska letina, „kedar trtazarajaše le meseca maja." — Priprave v slavo pojoke njegove visokosti carjeviča Rudolfa in prin-cesinje Stefanije so v vseh občinah naše doline živahne. Občina vipavskega trga v zvezi z nekaterimi drugimi občinami naredi v nedeljo 15. maja veliko ná-rodno veselico v slavo gori omenjene poroke na Zemoni (poletnem gradu gosp. grofa Lanthieri-ja) pri Vipavi. Nameravano je bilo, da se te veselice složno vse občine vipavskega okraja vdeležé, a žalibog nekatere občine celó pri tacih priložnostih kljubujejo. Program tej narodni veselici, kateri še natanko ni določen, bode v glavnih potezah ta-le: V soboto 14. maja popo-ludne veselica šolske mladine , zvečer razsvitljava Vipave in bakljada, spremljena od vse vojaške godbe peš-polka Hesovega iz Gorice , od Vrhpolja skozi Vipavo do Gradiš. Drugi dan, to je, v nedeljo 15. maja zjutraj budnica , o poludne sijajni banket in popoludne ob 4. uri zacetek velike národně zabave na Zemoni. Pri tej zabavi svirala bode zopet gori omenjena godba, igrale se bodo ljudske igre in na pripravljenih plesiščih (briarjih) bode mladina sodelujočih občin smela plesati. V gradu samem se bode pričel proti večeru ples zbrane gospode. Kako da bode veselica izpala, boclem ob svojem Času poročal. Iz Cola pri Vipavi 21. aprila. (Gozdne zadeve.) Uže dolgo časa se ni z naših revnih hribov nibče oglasil. Misliti bi se utegnilo, da smo popolnoma zamrli. Al temu ni ravno tako, še živimo, akoravno prav borno. A danes ni moj namen, tukaj na dalje tega povdarjati, le toliko na) še opomnim, da se je bati, ako se kmalu boljše vreme ne povrne. da uboga živina glada pocepa, kajti uže sedaj jo gonijo ljudje na pašo, ker nima doma ničesar ugrizniti. Danes je pa še po tukajšnih višinah sneg zapal; sena ni na prodaj, in kar ga je, je grozno drago, denarja pa ni nikjer. Tedaj je glavna podlaga našega revnega hribovca — živinoreja — v prav veliki nevarno3ti. — A obrnimo se k nekaj bolj veseli stvari. Kakor prejšnja leta, se je tudi letos iz tukajšnje, do sedaj c. kr. gozdne drevesnice, pesestnikom tukajšnje okolice okoli 80.000 sadik brezplačno razdelilo. Kakor vodja in oskrbnik te drevesnice štejem si v dolžnost, da očitno pohvalo izrečem vsem tištim, ki so z veseljem po sadike prišli, kajti to je veselo znamenje napredka. Spominjam se, kako so se, ko sem pred 10. leti začel gozdorejo tukaj gojiti, nekateri starokopitneži v pe3t smejali , al zdaj , ko vidijo, da imajo sosedje po seženj visoke smreke, mecesne in bore, jeli so kimati z glavo, češ, kaj ko bi tudi mi jeli kaj saditi! In res so jeli nekateri izmed njih po malém sad»ke v zemljo vtikati. S pohvalo moram reči, da se za gozdorejo naj bolj za-nimajo posestniki iz Predjame, kajti prišlo je 3 ure daleč iz tako majhne vasice kacih 14 mož po sadike in samo ti so jih vzeli 35.000. Vse to kaže , da se v tukajšnji drevesnici najizvrstnejše sadike izrejajo, kar tudi izkušnje potrjujejo. Obžalovanja je tedaj vredno, da nam je si. gozdno nadzorstvo vso podporo za našo dre-vesnico odreklo zato, ker je v Ljubljani za vso kranjsko deželo napravljena velikánská drevesnica. — Dvomljivo je vendar, ali more ljubljanska drevesnica boi) oddaljenim krajem , posebno če niso ob železnici, popolno vstrezati. Marsikateri hribovski posestnik si celó ne zna naročiti in ne vé, kam naj se obrne ; razen tega je pa še posebno treba dobre volje, katera se pa redko kje nahaja. Po pravici in lastni izkušnji smem trditi, da kdor hoče gozdorejo kaj izdatno pozdigniti, mora ljudem na vse ljube načine prigovarjati, jim sadike tako rekoč v roko podati, in skoraj pomagati jim vsaditi jih. Ker je tedaj stvar tako važna, bilo bi škoda , ako bi se naša izvrstna drevesnica opustila. Zato sem sklenil^ nekoliko denarja in truda žrtvovati vsako leto in nekoliko sadik za svoje prijatelje in za-me izrediti, kajti nikdar ne smemo pozabiti resničnega pregovora: „kar je ribi voda, to je kmetu gozd." — Naj še h koncu neka) druzega, nič manj važnega omenim. Ker je si. ministerstvo kmetijstva, kakor se je v raznih časnikih čitalo, deset tisoČ gold, za pogozdovanje Krasa dovolilo, bilo bi želeti, da bi oni gospodje, ki so za to postavljeni, vendar enkrat pregledali in se prepričali, kje se prav 145 za prav Kras začenja. Jaz mislim, da pogozdovanje ima namen, da se huda burja zabrani, tedaj se mora misliti, da se Kras pričenja tam, kjer začne huda burja pihati. Dragi čitatelj, ako si kedaj od I dri je čez Crni vrh potoval, so se ti, ko si přišel do vipavske meje pri Cencu, vrata odprla, skozi katera se huda burja o Širni planjavi po pečinah in skalovji v vipavsko dolino in potem dalje drvi. Želeti bi tedaj bilo, da bi se oni gospodje, ki imajo s pogozdevanjem Krasa opraviti, nekoliko bolj na naše revne, burji izpostavljene, skalnaté golačevine ozirali in tako našim sosedom Vipavcem in dalje Kraševcem s pogozdenjem tukajšnjih golaČevin hudo burjo kolikor toliko zabranili. A. Rovan. Iz Novomesta 22. aprila. (Poročilo o 3 in 4. odborovi seji kmetijske podružnice naše ) 1. Tajnik naznani odboru imena novih udov kmetijske podružnice in poroča o delovanji ljudske šole v sadjereji, ter omeni veselo novico, da dobile so v teku dveh let — razen dveh sol — vse ljudske sole novomeškega šolskega okraja šolske vrte, v katere zasadili so skoraj vsi gosp. učitelji s šolsko mladino drevesnice. Posebno hvale- vredna v tej zadevi je ljudska šola v Stopičah pri Kovomestu. V šolskem vrtu te šole nasadil je učitelj gosp. J Franke s svojimi učenci v dveh letih dreves-nico, ki šteje 850 cepljenih, iz pečkov izrejenih divja-kov. — 2. Odbor je sklenil, da se uže tudi v „Novicah" natisneni po du čni listi ,,o pomenu oklica za pritožbe (reklamacije) proti uredbi zemljiškega davka'*, ki jih je podružnica novomeška na svoje stroške založila , brezplačno razdelé med kmečke posestnike. — 3. O pred- sednikovem predlogu, da osnovala bi se v obližji Novomesta kmetij ska založnica z neomejenim poro-štvom, sklenil je odbor, da naj se pravila, ki poslala jih je banka „Slavija" v ta namen na pogled, prepi-šejo, potem odborovim udom dajo, da jih natančno pre-čitajo in o tej reči se bode pri prvem občnem zboru kmetijske podružnice sklepalo. — 4. Po posvetovanji odborovém o predlogu tajnikovem , ki ga je stavil pri drugi odboroví seji o osnova nj i vaščanskih kmetijskih društev, naročil je odbor odseku, da pre-tre8ava in poroča o vprašanji: v kaki zvezi bi bila ta društva s kmetijsko družbo v Ljubljani in s podružnico novomeško ? — 5.0 nasvetu predsednikovem, da napravi kmetijska podružnica kmetijsko srečkanje po zgledu kmetijske podružnice v Vipavi, sklenil je odbor, da skliče se zadnje dni meseca junija v ta namen občni zbor kmetijske podružnice. Dr. Albin Poznik, Anton Derganc, predsednik podružnice. tajuik. Novomesto 1. maja. — Narodna naša čitalnica priredi zvečer 10vdne maja na čast cesarjeviču Rudolfu in princesinji Štefaniji o priliki njune poroke svečanost z nagovorom, petjem in sijajnim plesom. Vstopnina 2a osebo 50 kr., za rodbino 1 gold. Cisti dohodek je namenjen revni šolski mladini. Iz Kranja l.majav — Poro ko svedega cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Stefanijo obbajalo bode naše mesto tako-le: 1. Predvečer 9. dne maja: Razsvetijava mesta; godba in bakljada požarne brambe. — 2. 10. dne maja: Zjutraj streljanje in godba. — 3. Okinčanje mesta z zastavami. — 4. Slovesná sv. maša. — 5. Po sv. maši razdelitev knjižice „Cesarjevič Rudolf" med šolsko mladino s primernim nagovorom in petjem v šolskem po-slopji. — 6. Čestitanje mestne občine po c. kr. okraj -nem glavarstvu. — 7. Obdarovanje ubogih v mestni hiši. Iz Ljubljane. — Kakor iz ,,Razglasa volilne komisije zbornice kupčijske in obrtnijske" razvidimo, bode volitev novih odbornikov v to zbornico 17. dne tega meseca, zato se kmalu začnó v Ljubljani po mest- nem magistratu, na deželi pa po okrajnih glavarstvib razpošiljati glasovnice tištim, ki imajo pravico voliti# Katere raožé naj pa volijo, to bode danes sklenil narodni volilni odbor in „Slov. Narod" in „Slovenec" jih okličeta uže ta teden, „Novice" pa prihodnjo sredo. Naj zato našim domoljubom danes le ta vljudni opomin damo, da se ne dadó zapeljati našim nasprotnikom, da bi jim obljubili njihove privržence voliti, in da tudi svoje prijatelje, ki imajo pravico voliti, opozorujejo, da se nasprotnikom ne vsedejo na limaniee , kakor se je to zgodilo pri zadnjih dveh volitvah. Zato pozor, gospodje volivci, zdaj gre zopet za zmago domaćinovi — Ljubljana tudi se uže čvrsto pripravlja na slovesne dni prihodnjega tedna. Kakor slisimo, bo V pondeljek zvečer velika soirea pri gospodu dežel« nemu predsedniku, pred katerega stanovališče okoli 9* ure pride z bakljado pevski zbor čitalnični in poje tri velike zbore, med katerimi je himna na Čast slovesni poroki, zložena po gosp. Nedvědu. — (Hranilnica ljubljanska) bo po sklepu včerajš-njega zbora poroko svetlega cesarjeviča slavila 8 tremi dejanji: 1) 100.000 gold, daruje kranjskemu deželnemu zakladu, da se zida novo poslopje, v katero pride kranjski muzej, in ki mora leta 1890. gotovo biti* (Stroški cele stavbě so prevdarjeni na 200.000 gold, ter bo 100.000 gold, zadelo deželni zaklad.) 2) Vse reči do vrednosti 1 gold., ki so zastavIjene v zastavnici hraniinice, se dadó brezplačno lastnikom nazaj. (Skupna vrednost do 1 gold, zastavljenih stvari utegne znašati nad 2000 gold.) 3) Od zneskov do 300 gold., ki so jih kranjski deželani dolžni hranilnici, bode od 1. julija zahtevalo se obresti le po 4 gold, od sto, tedaj začasno le toliko, kolikor tudi hranilnica sama zdaj obresti daje pri njej vloženim zneskom. — Vladni zastopnik je zboru zahvalo izrekel za navedene sklepe. — (Ljubljanski „Sokol") v proslavljenje poroke Njih visok, cesarjeviča Rudolfa z Nj. kralj visokostjo kraljičino Stefanijo priredi s pomočjo druzih ljubljanskih društev in društev iz okolice prihodnjo nedeljo 8. maja veliko ljudsko svečanost na sijajno deko-riranem vrtu Kozlarjeve pivovarne. Program: 1. Slav-nostni govor. 2. Petje združenega moskega zbora pev-cev ljubljanske ter šišenske čitalnice. 3. Petje mešanega zbora šišenske čitalnice. 4. Plezanje na drevo za dobitke. « mm 5. Loterija šišenske čitalnice 6. Šaljiva tehtnica. 7. Umetalni ogenj in konečni tableau. Pri svečanosti bode svirala cela vojaška godba pešpoika véliki knez Mihael št. 26. — Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina za osobo 30 kr. ; otroci plačajo polovico. — Slavnostnega sprevoda vdeležila se bodo naslednja društva: Prosto-voljna požarna bramba ljubljanska, filharmonično društvo, veteransko društvo, Laibacher Turnverein, katoL društvo rokodelskih pomočnikov, čitalnice iz Ljubljane, Bizovika, Št. Vida ter Šiške in „Sokol". — Zbirajo se se svojimi zastavami točno ob f/2 2. uri popoludné na čitalničnem dvorišči in gredo potem od todi ob 2. uri skozi gospodske ulice, čez Št. Jakobski most, stari ter glavni trg, špitálské in slonove ulice po dunajski cesti preko Kozlarjevi pivovarni ; na čelu jim vojaška godba. — Pri odločno neugodnem vremenu preloži se svečanost na nedeljo 22. maja t. 1. ^ r — Kakor se nam poroča, bode tudi mesto Crno- melj sijajno obbajalo spomin cesarjeviČeve poroke. — „Cerkveni Glasbenik" je v zadnjem svojem listu prinesel prilogo, na kateri med drugimi pesmami naha-jamo tudi lepo himno o slavni poroki cesareviča Rudolfa z besedami gosp. Luka Jer ana in napevom g* Ant. Fôrsterj a za 2, 3 ali 4 glasove, toraj-^za vse slučaje postavljena. 146 — Gosp. dr. Jos. Starè je imenovan za adjunkta pri tukajšnji c. k. finančni prokuraturi. — Za vitezom V e s ten eckom, bivšim litijskim bezirkshauptmanom, ki je uni teden odšel v svojo novo službo v Gradec, kadijo zdaj po vsem litijskem okraji z ajdovico zarad s m radů, ki ga je pred odhodom njegovim napravil škandal v Ljubljani v kazinski ka- varni 27. dne aprila ponoči ob dveh v družbi 4 gimnazijskih in realkinih profesorjev, ki so spremljali zeta naucnega ministra. Ker je v kavarni na časti razža-ljeni mirni gost tožbo vložil sodnijij, se bode o tej novi Vesteneckovi aferi uže še več slišalo, zato za danes po-vemo le to, da oni starČek, kateri je pri zadnji večerji s Vesteneckom v Litiji cele bokale solz pretakal, jec-laje, „da ta ce ga gospoda bezirkauptmana, kakor je naš Vesteneck bil, ne bomo več dobili", je bii župan iz Kresnic, ki še zdaj pri ognjišči tište rute suši, ki so jih namočile njegove britke solzé pri odhodu Vesten-eckovem, — dr. Pa vi i č pa v spiritu hranuje srce, katero je po oklicu od 28. aprila v „Laib. Wochenbl." Vesteneck pustil na Kranjskem. — Ravno ko te vrstice pišemo, naznanja mrtvaški zvon smrt gosp. Josipa Jurčiča, mnogoletnega vred-nika in slavnoznanega slovenskega pisatelja, ki je po dolgi pljučni bolezni, previđen s zakramenti za umira-joče, umri. Jutri je pogreb. — „Laib. Wochenbl." je v 37. listu zopet izbljuval toliko nesramno lažnjivih natolcevanj o gosp. deželnem predsedniku in pa živinozdravniški ljubljanski šoli, da si za prihodnji list pridržimo o tem besedo spregovoriti. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja 3. maja. — Přetekli teden začela se je obravnava državnega proračuna za tekoče leto in priča-koval se je hud boj levičarjev zoper zborovo večino in zoper vlado. In res se je prvi náskok kazal hud, ostré besede so padale, toda uže po tretjem dnevu se je stvar začela obraćati. Po tridnevni bitvi bila je nedelja in v pondeljek govoril je poročevalec grof Henrik Clam tako zmerno, rečno in tehtno, da je s tem celó hudim nasprotnikom jezike zavezal. — Sploh veje uže danes v zbornici ves drug zrak, levičarjev poprijema se ob-upnost, in vedenje njihovo je tako, kakor po izgubljeni Velečastiti Ce tudi pri volitvah v mestni odbor 25., 26. in 27. dne unega meseca nismo zmagali v vseh treh razredih z národními našimi kandidati, smemo se vendar ponašati s častnim tem vspehom , da mešcanstvo glavnega města stojí na naši strani. Dosto ocitno je namrec bilo, da nasprotna nam stranka, ki voli po komandi konstitucijskega društva, zmôgla je v 2. razredu le s svojim velikim zoper sedanjo vlađno sistemo obrnjenim birokra-tiškim aparatom, ki je segel zopet tako daleč, da je tri ces. kralj, uradnike vsilila svojim privr- žencem. bitki ; uže se približujejo iz nasprotnega tabora mnogi posamezniki, to pa se ve da druge zagrizence tem bolj besne delà in h korakom zapeljuje, po katerih še glo-bokeje padajo. O tem slabem vspehu se imajo levičarji poleg mnogo druzih dogodeb zdaj najbolj zahvaliti svojemu prvemu govorniku grofu Mannsfeldu, nekdanjemu ministru kmetijstva, kateri je v svojem be-sedovanji pokazal, da je on za vladanje res skoz in skozi nesposoben, naj se uže sapa kakor koli obrne. Ob pravem času predložen je bil tudi včerajšnji predlog grofa Hohenwarta, naj poseboi odsek zbornice pretresava in predlaga, da se odstrani zmešnjava 0 tem, kako je mogla državna sodnija o volitvah gornje avstrijskega velikega posestva, ko je vendar po postavah za to pristojna in še zmerom pristojna ostala državna zbornica, sama in izkljuČno sama soditi. Danes je imel dr. Ton kli srečen dan, ker je za popravo to im ins ke ceste pri Plavi zoper sklep bud-getnega odseka dosegel 10.000 gold. Za svečanosti prihodnjega tedna se mnogo pripravlja, pa v javnosti se vendar le še malo vidi. Vreme je te dni zeló ugodno; danes je bilo zjutraj ob 9. uri v senci 11 stopinj gorkote. Ako bo tako ostalo, bodo velikanske svečanosti lepe. Ptujcev je užs mnogo tukaj, v gostilnah je sobam poskočila cena za l5°/0, za okna na ,,Ringu" se plačuje prihodnji pondeljek uže zdaj po 50 do 200 gold., — res visok davek radovednosti ! Hrvatska. Iz Zagreba. — „Obzor objavlja novo borbo Hrvatov z Magjari zaradi Reke, katere Tisza ne mara izpustiti iz ogerskih pesti. S Preradovičem pričenja v 99. listu dotični Článek in moli: „Bože živi 1 povrati — što je naše, nama skoro''! — Z Dunaja se sliši, da med novimi kardinali, ki jih bode kmalu imenoval papež, je tudi slavni biskup Strossmajer^ Slava! Telegram rNovicam'*. Dunaj 4. maja. O budgetni debati je dr. Tonkli v temeljitem govoru potezal se za narodno ravnopravnost po slovenskih sred-njih ljudskih Šolah. — Vceraj je bil Kaltenegger odstav l jen od dezelnega glavarstva kranjskega. meščanje ! Dragi meščanje ! Eadostno je gledal narodni volilni odbor, kako navdušeni za domaco rec ste vse tri dni vreli na volišce, kazaje svetu, da se popolnem zaveste velike važnosti volilne pravice. y « * Cast in hvala Vam zato, in še posebe zahvala tudi onim rodoljubom, ki so z iskrenim svojim sodelovanjem pripomogli k tako živahni volitveni udeležbi, katera nam v vsakoršnih prihodnjih volitvah zagotovlja sijajno zmago. Slava vsem ! Narodni volilni odbor v Ljubljani 1. maja 1881. Odgovorni vrednik: Alojzl Majer. Tisk in založba : J. Blaziiikovi nasledliiki v Ljubljani. JCT Prihodnje „Novice" zarad svečanosti o poroki svetlega cesarjevica Rudolfa priđejo namesti v sređo uže v torek na svitlo.