Jos. Jerše
Gojitev kanarčkov
Francek je bil mestni otrok. Zelo rad je imel ptičke, ki jih je vedno opazoval na domačem vrtu ter na izprehodih okrog mesta. Njegcv stric Jože, ki je hodil ob nedeljah veekrat na 1oy, mu je nekoč pravil, da je v gozdu najlepše iakrat, ko se ptički parijo in delajo gnezda.
Krancek bi bil imel zelo rad kakega ptiča tudi donia v sobi. Posebno si je želel kanarčka. Zato je bil kar naprej nad babico, o kateri je vedel, da ruu vse ustreže, kar le more.
Tudi to željo mu je babica kmalu izpolnila. Kupila mu je lepega kaoarčka ia tudi kletko-parilnico.
Fiaiicek, ki je že okušal modrost drugega Tazreda, je z metrom natanč-no prcmeril in dognal, da je 40 cm dolga, 50 cm globoka in 35 cm visoka. 15 cm pod siropom je imela prečne paličice.
»Zdaj pa le pazi, da bo kletka vodno dobro oČiščena,« ga je opomnila babica. sče boš vse v redu oskrboval in se pridno učil, ii kupim Še samico.c
In res sta čez nekaj dni morala še po saraico, ker je Francek venomer razlagal babici, kako bi bilo lepo, če bi imel ubogi samec tudi družbo.
Svečano sta prinesla z babico še samico. Spusiila sta jo v kletko-parilnico. samca  pa  začasno  v  drugo  kleiko.  V  kletkt-parilnici  je  iraela  samica  že
337
pripravljeno svežo hrano in vodo. Ncprestano je Francek opazoval vsako kretnjo samice. MisliJ  si je, cla bo imela takoj  drugi  dan mladičke.
Čez tri dni, ko se je samica privadila novega stanovanja jn že delala gnczdo, sta spusfila zvečer v mraku samca k samici. ISekaj časa sta se podila po kletki in kmalu postala velika prijatelja. Babica pa je učila Francka: »Vidiš, pa tudi hrano moraš zboljšati, da bo samica laliko nes\a jajčka. Dati jima moraš košček sladkega jabolka in jajčue branc. To pa lc, ee je v sobi stalno 15—17° C topline, drugačc dobi samica vnetje Črevesja zaradi težke jajčne hrane. V kletki morajo biti tudi kratke nitke, mchak papir, otava in jajcne lupine. Slednje potrebuje za Ivoritev svojih jajčk. Le pridno krmi, pazi na čistolo v kleiki. v kot pritrdi Icseno ali pleteno gnezdo — in kinalu boš vesel.c
Francek rad uboga babico in res zagleda tekom desetih dni zjutraj v gnezdu zeleno pikasto jajce. Od veselja poskakuje, ploska z rokama in kažc na vsc mogoče načine svoje vesclje in bvaleŽnost. »Kdaj pa bo saraica znesla drugo jajce,« vpraša Fraucek. »Jutri zjutraj in tako bo zncsla 4—5 jajčk, vsak dan po eno. Zaidnje bo bolj svetlozelenkasto. Ta jajčka moraš vsak dan sproti z žličko odstraniti in z lescnim ali porcelanastim nadomestiti.« imi odvmc babica. »Ko bo znesla zadnjc jajce, boš odstranil samca, da ne bo nadlegoval samice, in podložil ji boš previdno vsa jajčka. Na jajčkih bo sedcla 13 dni in pol. štirinajsti dan bodo opiojena jajčka čez srt*do počila in iz njih se bodo izvalili inali, goli, slepi kauarcki. Mod valjenjcra samica ne sme dobiti jajčne hrane, ker bi obolela na črevesju in bi se v njej pre-zgodaj razvila nova jajca. V tem priraeru bi samica zapustila jajcka in gnezdo ter gledala in klicala samčka.«
»Oh.< je Tzdihnil Francek in zaupno pogledal babic«. »Kaj iue gledaš?« ga vpraša babica. »Po pravici si velika babica, kcr vcliko veš in vse tako lepo urediš pri nas doma,« ji zašepeta inali hvaležni Fraucck. »Ali bom tudi jaz velik Francek, ko rne bo.š naučila gojiti kanarčkePr — »Tudi,« inu odgo-vori. Tako jc stal prod njo z odprtimi usti in požirai njcne besede. Skrbclo ga je, če samica ne bo poginila, ker raed valjcnjcm ne bo dobila jajčne hrane. »Uboga sainica,« vzdihne Francek. Babica pa reče: »Poslusaj, 2 dni prej, ko se bodo izvalili mladicki, ji bova naredila vsak dan sveže jajčne hrane, TČasih iudi dvakrai. da bo samica raje pitala. Med valjenjcm 1m> dobivala  samo  zniato hrano.«
»Kako se pa narcdi?« jo vpraša radovedni Fraucck.
»Trelo skuhano knrje jajce bova razpolovila. Kno polovico bova zelo drobao razsekljala in pridejala vcliko žlico suliih drobtin. Te suhe drobtine pa z mlekom malo razmočila in pridejala eno kavino žliČko modrega inaka. Vse to bova dobro prcmešala in dala samici, da bo pitala svoje otročičke, ali pa bova uamočila v inleku kruh, ga oŽela  in pridejala inodrfga maka.«
Francek vsak dan pogleduje na koledar, kdaj bo preteklo 13 dui in pol. Nestrpno sprašuje babico. če se bodo izvalili kauarčki ali ne. sBodo, b<Klo.< ga zagotavlja babica.
Štirinajsti dan zjutraj je Šla saraica iz gnezda pit vodo. Francek hitro stopi na stol in pogleda v gnczdo. »Babica, babica, kanarčki, kauarcki!« kliče Ftancek. »Koliko pa jih je?« vpraša strie Jože. ^Pet,« odgovori Fiancek.
Ko je babica slišala vcscto kiicanjc radovedne^a vnuka Francka, prihiti iz spalnice v sobo in vidi veselje. Francek se ji ovije od veselja okrog \Tatu, ona pa rečc: ^Ptičke vidiš, a velikih skrbi, ki te čakajo, ne vidiš. Paziti boš moraj, da se ue zarede v gnezdu uši ali pršice, ki kauarčkom pijcjo kri. \ tem primeru bi postali rumeni in bi poginili. Dnevjio jim bos moral polagati dvakrat sveže jajčne hrane, zrrje iu postano pituo vodo. Le opazuj jih, kako
558
hitro rastejo. Peti ali šcsti dan jim bova clala obroeke nu noge. To se zgodi
tako. da z cno roko primeš ptico za nogo, obrneš tri pretke naprej m enega
nazaj, z drugo roko pa pritisneš
obroček  na  nogo.  Peti  dan   ka-
narčki  spregledajo.   Ko  so  stari
šestnajst    dni,   bos   moral    dati
zopet samca k saraici, da bosta
naredila   drugo  gnezdo.   Ako  bi
samec tcpel niladice, ga odstrani
in   claj   k   samici   zjntraj   in    v
mraku   za   eno   uro.   Če   jili   pa
pridno   pita,   ga   pusti   zraven.
Skrimo pa pazi na samico. Ona
kaj  rada spuli  mladičem   perje,
repek, peruti  in nosi  to v drugo
gnezdo.    V    tem   primeru   zapri
raladiče   v   posebno   kletko,   jo
obesi   poleg,   in  fako  bo samica
pitala mladiče skozi žico obešene
kletke. V kletko parilnico pa daj
zopet kratkili nitk, da bo samica
lahko nosila za drugo gnezdo. Ko
so kanarčki stari 17—24 dui, jih
sainica polagoma zapušca in jili
rnauj pita. ker skrbi že za no\n
gnezdo. Z 21. dueni zapuste ihIh-
diči navadno gnezdo, a jedo šelr.
ko so stari 24 dni. Ta  prehod  \
samostojno   življenje   je   najbolj
resen   in   nevaren.   Doslej   jih   je
pitala  maii,  ki  je hrano  skrbno
predelala  v   golši.   Sedaj   sc   pa
ptiČki kaj radi prevec najerio in
dobe bolezen — požrcšnost. Zato boš moral jajčni hrani primeŠati zmletega
ripsa — rcpice. Tako sc bodo kanarčki navadili na zmato hrano — rips, ki
je zanje najbolj zdTava hrana. Polagoma bos inoral jajcno lirauo zmanjševati
in dodajati rips. Cel rips botlo luščili pozneje. PrivačlN jih bos tako, da ga
boš prej naniočil iu v krpi posušil tekom pol ure.   l%ako osušenega pokladaj
mladičem, ki ga prav radi jedo.  Kjnalu bodo jedli samostojno. Mladičem
ne daj jabolk, soiaie, sladkorja in drugih dobroi.  pač  pa skrbi  za  dobro
zrnje.«
Radovedni Francek pa  vpraša babico:
^Kolikokrat gnezdi saraica?« Ta mu odgovori: »Tri do štirikrat, a pravi gojitelji pnste na-vadno le dvakrat, da se samice proveč ue izčrpajo.«
Francek hodi po sobi in reče: yBabica, ali si kaj vesela, ko najini ka-narčki tako skačejo?« — »Scveda sem.« rau odgovori. Nato nadaljuje in reče: >Vidiš, Čez šest tednov bodo dobili že ntvvo obleko. Nastopila bo misatev. Dobili bodo novo lepo perje. a staro jim lx> izpadalo od zadaj proti glavi. Skrbcti boš moral, da sc ne prelilade, da ne bodo na prepihu in tudi loviti jih ne Ix>Š smel. Strali jim Škoduje in misatcv ali skubljenje zastaue. Kadar se ptiček skubi. je bolan. Zelo ga vanije. ker pad pogine. Sedaj, ko sem ti povcdala vse bistvene stvari o gojenju in negi kanarčkov. ti povem še pre-govor, ki si ga dobro zapoinni:
Kdor ima rad ptičke, t^a imajo tudi ljudje radi.«
339