I fa л -I r IIEI Zaupate nam že 69 let шш MMb St. 52 / Leto 69 / Celje, 24. december 2014 / Cena 2,50 EUR Silvestrovanje. Že veste, kam in kako? Nekateri prisegajo na »ljubo doma« tudi na najdaljšo noč v letu. Izbor je pester: ples v dvoje ali v prijetni družbi, silvestrovanje na prostem ali pa skok na tuje. Ne pokvarite si praznikov, ker se boste morali odločati tudi glede na debelino denarnice. str. 36-37 tednik 70 let z vami Jft -P-3 m i §~ _ i ž Nr>i>a po': is ' M. II- Al ; £ i 31 Podarjamo vam stenski koledar 2015 ZA 12 MESECEV •.....LETA 2015...... Prvih fo že v prihodnji številki NASA TEMA O mišjem teatru in trdem pekovskem kruhu str. 12-13, AKTUALNO 24 let po plebiscitu. Kje smo, kam gremo? str. 3, 26-27 Z energetsko obnovo do prihrankov str. CELJE - V zrak 26 milijonov evrov str. 6 KULTURA Slikar, ki ostaja zvest stolpom str. 10 VOJNIK Končana bitka za hektarje str. 8 LAŠKO- Sporno poslovanje zdravstvenega doma str. 7 RECICA OB SAVINJI Letošč buri duhove str. 9 VELENJE Mladi za »Veleje« premikajo meje str. 14 KRONIKA Berači izkoriščajo decembrsko sočutje str. 15 SPORT Celjske rokometašice: dve lokalni zmagi str. 16 UVODNIK Praznični razmislek Božični prazniki so nekakšen uvod v novoletno prelomnico, so vse bolj priložnost za družinsko druženje, ko ob večerih izklopimo televizor, se odločimo za kakšno skupinsko branje in klepet ob prijetni glasbi, vržemo jamb ali partijo kart v družbi prijateljev. Saj ne, da bi morali vedno tako globoko pogledati vase, morda le toliko, kot nam za vsak dan sprotnega čiščenja našega življenjskega tovora na srce polaga Mabel Katz. Kdo je gospa, ki prisega na besede žal mi BISERKA POVSE je, oprosti mi, ljubim te, hvala? Razgali TASIC nas na svojstven način. Ob njej zbledi obilica sprenevedanja; tudi takšnega, ko v knjigarni uzremo kopico znancev, ki posegajo prav po tovrstni »duhovni« literaturi in se mimogrede opravičujejo, češ, saj ni zame, za prijatelja je... Daril smo v teh dneh veseli. Tudi lepe besede so lahko darilo, ki pobožajo. Obdarujemo nove in naše zveste naročnike; slednje za zvestobo, prve za pogum, da se nam pridružijo, nam vnaprej zaupajo. Tistim, ki so prestopili vstopni prag za akcijo (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje v edinstveni tovrstni prireditvi v Sloveniji, podarjamo največ, kar je vredno. To je spremembo načina življenja. Le ta namreč lahko oklesti odvečne kilograme in posledične težave tudi na dolgi rok; vse ostalo so modne muhe enodnevnice. In ob prazniku samostojnosti in enotnosti se zagotovo vsak državljan vpraša: »Le kaj je šlo narobe, da smo nekoč zbirali hrano za lačne otroke v Afriki, danes pa zbiramo hrano za tiste, ki so oddali referendumski listek za samostojno Slovenijo?« Statistični kazalci kažejo, da smo se v šestih letih krize vrnili za deset let nazaj, in tudi, da bomo šele čez šest let spet ujeli razvitost iz tistega razvpitega leta 2008. Ne le padec življenjskega standarda, večino še veliko bolj bolijo izgubljene sanje, iluzije, če hočete. Tudi mladi razmišljajo o tem, kje smo, ker niso gluhi in imuni za tarnanja svojih staršev. In preseneča globina njihovih razmislekov o tem, da je svoboden ta, ki s svojo glavo misliti zna in je srečen s tem, kar ima, in to ceniti zna... Kje smo, kam gremo 24 let po plebiscitu, smo povprašali tudi nekatere savinjske poslance, o domoljubju smo poklepetali z Marjanom Gradišnikom, ravnateljem šole, ki se imenuje po Franu Malgaju, borcu za severno mejo po prvi svetovni vojni, ki je zagotovo vedel, kaj je pogum, pa tudi kako premagati strah pred neznanim. In Gradišnik se danes spominja: »Ko sem sodeloval v vojni za Slovenijo, me je presenetila neverjetna enotnost ljudi.« In kaj nam danes pomenijo svoboda, pogum, domovina? Kako te za otroško dušo abstraktne pojme približati zanamcem? Zgolj domovinska vzgoja v šolskih klopeh brez vzgoje doma ne zaleže. Med najbolj iskrenimi posamezniki in skupinami, ki »začutijo« domovino ob prejemanju odličij in odrekanjih na vsakdanjih treningih, so zagotovo športniki. Svoj pogled na odnos do domovine nam razkriva judoistka Urška Žolnir. Med tistimi, ki zaznamujejo delček svoje domovine v lokalnih okoljih in so prepoznavni tudi navzven, sta zagotovo žalska Jolanda Žele-znik, obdana s knjigami ali vojniški veterinar Viktor Štokojnik. Laščanka, čelistka Katarina Majcen pa je naša umetnica, ki jo glasba vodi po vsem svetu. Poudarja, da Slovenci sploh ne vemo, kako dobro nam gre. Podobnega sistema glasbenega izobraževanja ni nikjer drugje na svetu, poudari. Kljub prazničnemu vzdušju se v Naši temi nismo mogli izogniti nedavni aferi »Mašmiš« in smo na rezultate inšpekcijskega nadzora pogledali še malo v drugi luči. Smo res bolj papeški od papeža in predvsem nepopustljivi, ko je treba soditi drugim; tudi če zato prodajalko kruha in še kakšnih deset ljudi spravimo ob delovno mesto in ob osnovni vir prihodkov? Ne, ni prav, da so v bližini sestavin za hrano glodavci ali kakršnakoli druga nesnaga. In prav tako ni bil pravšnji način objave spiska »pregledanih« pekarn. Odziv javnosti pa... no, pokukajte še malo v lastne lonce in »čistočo« prostorov, kjer hranite svojo ozimnico. Je res vse tako brez posebnosti? Nadzor, da, kritika tudi - tisti, ki si jo zaslužijo, ne pa popu-listično metanje vseh v isti koš. Tako nekritična in krvi željna slovenska javnost, kot jo gledamo zdaj, mi zbuja strah. Samo še »pranger« ali sramotilni steber v vsaki vasi nam manjka, da bomo nanj privezali tiste, ki so grešili, naredili kaj narobe. In jih kamenjali. Kaj pa nova priložnost? Prazniki so tudi čas odpuščanja. Tako vsaj uči vera, kajne? Pa jo »živimo« tudi v vsakdanjosti? Kaj pa obrat mišljenja, ki ga slovenska družba še kako potrebuje? V konkretnem primeru šentjurskega peka, bi se lahko sosedi prav pred božičem vnovič napotili v njegovo pekarno; kdo ve, morda mu kdo podari še mačko, ki se bo spretno podila za mišmi?! »Izkoristite praznični čas za to, da boste v novo leto zakorakali z novo energijo in novo vnemo. Izkoristite ga zase in za svoje najdražje ter ne pozabite tudi na medčloveško solidarnost. Pomagajte, če lahko, tistim, ki pomoč potrebujejo. Vsak nasmeh, ki ga bomo pričarali, bo svet naredil lepši in boljši. Srečno, Celje!« je vse dobro v letu 2015 zaželel celjski župan Bojan Šrot. Bili so dobri in slabi dogodki Leto 2014 zaznamovali obnova starega mestnega jedra, nova vrtca in protipo-plavni ukrepi, a na drugi strani izguba Rakuševega mlina CELJE - Župan Bojan Šrot je minuli četrtek gostil že tradicionalni sprejem za predstavnike gospodarstva, lokalne politike, vseh javnih zavodov ter društev, ki delujejo na območju mestne občine. Velika dvorana Narodnega doma je bila spet polna do zadnjega kotička, župan Šrot pa je že 17. v tej vlogi nagovor zbranim izkoristil za pregled letošnjega dogajanja v mestni občini, pogled v leto 2015 in zlasti za zahvalo vsem, ki se vse leto trudijo za to, da bi bilo življenje v Celju čim bolj prijetno za vse meščane. Čeprav pri mnogih leto 2014 ne bo ostalo zapisano v lepem spominu, je med prijetnejšimi spomini za Celje izpostavil obnovo starega mestnega jedra ter dejstvo, da ob poplavah, ki so jeseni pustošile po Sloveniji, Celjanom ni bilo več treba skrbeti. Na drugi strani je mesto izgubilo Rakušev mlin, zadnje dni pa mnogi zaradi onesnaženosti okolja skušajo mesto prikazati kot slovenski Černobil. Ker je konec leta tudi že čas za pogled v prihodnost, je župan zbrane nagovoril z željo, da prihodnje leto prav tako uspešno soustvarjajo podobo mesta, kot so jo letos. Brez prvega koraka ne prideš nikamor »Stara modrost pravi, da se vsaka pot, tudi tista, ki vodi do najvišjih, do najbolj zahtevnih ciljev, začne s prvim korakom. Če tega koraka ne naredimo, zagotovo tudi do cilja ne bomo prišli,« je župan dejal po nekaj več kot 350 dneh, kar smo na koledarju obrnili štirinajsti-co. Kljub morda ne najbolj ugodnim časom in nekaterim okoliščinam, na katere v lokalnem okolju niso mogli vplivati, je župan poudaril, da so lahko ob koncu leta v Celju ponosni na marsikaj. »Veselimo se mnogih dosežkov tako na gospodarskem kot negospodarskem področju. Letos smo dobili dva nova vrtca, na Hudinji in Ljubečni, uspešno smo končali obnovo starega mestnega jedra, kamor se počasi vrača tisto življenje, ki se ga mlajše generacije niti več ne spominjajo,« je izpostavil in ob tem dodal še nekaj drugih naložb, ki so jih v Celju uspeli izpeljati ali pa vsaj že začeti tudi z veliko pomočjo evropskega denarja. Kljub krizi živimo bolje Kljub temu, da živimo v kriznih časih, pričakovanja ljudi zaradi tega niso nič manjša. A ob tem je župan Šrot spomnil, da kljub vsemu živimo bolje kot velika večina sveta. »Žal se čas evropskih >debelih krav< verjetno izteka, se pa zato lahko veselimo tega, da smo znali priložnosti dobro izkoristiti in da smo z evropskim denarjem naredili marsikaj.« Ob tem velja spomniti na podatek, da v Celju letos že približno 10,5 milijona evrov oziroma petino občinskega proračuna namenjajo za izplačila socialnih transferjev ter kritje zakonsko določenih obveznosti, ki jih za področje predšolske vzgoje občinam kot ustanoviteljicam vrtcev nalaga zakonodaja. Za razliko od nekaj zadnjih let, ko so iz številnih primestnih krajevnih skupnosti prihajala opozorila, da je mreža lokalnih cest v mestni občini potisnjena povsem ob rob, pa so letos v Celju našli tudi več denarja za redno vzdrževanje in obnovo občinskih cest. Za že zaključene oziroma začete naložbe v obnovo teh cest so iz občinskega proračuna namenili 2,3 milijona evrov. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Župan Bojan Šrot se je zbranim v veliki dvorani Narodnega doma zahvalil za letos opravljeno delo z željo, da prihodnje leto prav tako uspešno soustvarjajo podobo mesta, kot so jo letos. SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA Ш Ш ш ш ife. WM №M ■][■ BI ШШ Ein ШШ micawn ft^cđlnnnfk ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN TEDEN NAOKOLI Na Železniški postaji Celje. Glavno štajersko progo že posodabljajo. Trenutno opravljajo dela na območju Slovenske Bistrice, prihodnje leto bo na vrsti odsek Dolga Gora-Poljčane. Projekt za posodobitev med Zidanim Mostom in Celjem že pripravljajo. V Celje 160 kilometrov na uro? Obsežno posodabljanje glavne štajerske železniške proge CELJE - V Sloveniji so zgrajene pomembne evropske železniške povezave, ki za današnje potrebe potnikov in za prevoz tovora marsikje ne zadostujejo. Med njimi je Južna železnica za Štajersko, to je med Zidanim Mostom, Celjem, Mariborom in Šentiljem. Na njej že potekajo obsežna dela za posodobitev, v prihodnje pa naj bi hitrost vlakov v tem delu povečali do predvidoma 160 kilometrov na uro. Skozi Štajersko vozijo vlaki z maksimalno osno obremenitvijo 20 ton, po novem naj bi to povečali na sodobno evropsko raven, to je na 22,5 tone. Poleg tega, da bo dosežena višja kategorija proge, bodo opravili vzdrževalno obnovitvena dela proge, ki je vse bolj dotrajana. Tako naj bi se tudi znižali stroški njenega vzdrževanja. Med projektiranjem preučujejo možnosti, da bi na posameznih odsekih, kjer naravne razmere to omogočajo, hitrost vlakov povišali, ponekod tudi do 160 kilometrov na uro. Na glavni štajerski progi vlaki danes že lahko dosegajo takšno hitrost pri Prager-skem, in sicer v ravninskem delu. Med Celjem in Mariborom trenutno opravljajo obsežna dela na širšem območju Slovenske Bistrice, prihodnje leto jih bodo izvajali na odseku med Dolgo Goro v šentjurski občini in Poljčanami. Pogodba z izvajalcem za ta odsek je že podpisana. Na ministrstvu za infrastrukturo načrtujejo obsežna investicijska dela še na progi Zidani Most-Celje, kjer naj bi bila opravljena v obdobju 2016-18. Projekt Celje-Zidani Most Ministrstvo je namreč predlani naslovilo na Evropsko komisijo vlogo za pridobitev evropskih sredstev za sofinanciranje priprave projektne dokumentacije za nadgradnjo tega železniškega odseka. Komisija je naši državi ugodila, letos je bila podpisana pogodba za pripravo izvedbenega načrta z dvema slovenskima podjetjema. Delo sta do- bila konzorcij Tirning inženiring in Gradbeni inštitut ZRMK. Izvedbeni načrt mora biti končan do 14. aprila prihodnje leto. Med projektiranjem se bo izkazalo, kje in kako med Zidanim Mostom in Celjem bodo mogoče višje hitrosti. To je seveda med drugim odvisno od naravnih pogojev. Vrednost del na progi Zidani Most-Celje je ocenjena na dvesto milijonov evrov. Podobno kot na odsekih pri Slovenski Bistrici in na odseku Dolga Gora-Poljčane bodo morali med drugim sanirati spodnji ustroj proge, zamenjati zgornji ustroj in poskrbeti za signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave. Bolje bodo poskrbeli za oporne in podporne zidove, prepu-ste in izvennivojska križanja. Prav tako bodo namestili pragove in novo tirno gredo. Projekt bo predvidoma sofinanciran iz kohezijskih sredstev, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT, GrupA NE PREZRITE strani 26-27 Kje smo, kam gremo 24 let po plebiscitu? To smo ob prazniku samostojnosti in enotnosti povprašali tudi nekaj savinjskih poslancev. Z Novim tednikom smo preleteli sledi tistega časa, ko smo se tudi na Celjskem odločali o prihodnosti slovenskega naroda. Janja Sluga, poslanka SMC: Prihodnost odvisna od rešitve javnih financ Smo največja poslanska skupina kakšnega sklica DZ in tudi to prinese svojevrsten način dela znotraj poslanske skupine. Dosedanje delo v DZ lahko ocenim kot sodelovalno. Opozicija je v tem sklicu raznolika in pri določenih vsebinah sodeluje s koalicijo, v koaliciji pa smo podprli že tudi nekaj predlogov opozicije, ki so se nam zdeli dobri. Delujemo državotvorno in uresničujemo svoje zaveze, ne gre pa pričakovati rezultatov našega dela čez noč. Situacija v državi je težka, zato smo se tudi odločili za politično pot. Zavedali smo se, da bodo prvi ukrepi neprijetni, vendar pa sledimo svojim ciljem. Predpogoj in ključ za nemoteno delovanje države je konsolidacija javnih financ in tega smo se najprej lotili. Drugi predpogoj je dobra in jasna zakonodaja. Na našo pobudo bo v začetku prihodnjega leta izvedena javna predstavitev mnenj, na kateri bomo poskušali pridobiti oceno stanja ureditve volitev v RS ter na podlagi te ocene in s širokim konsenzom najti ustrezno sistemsko ureditev. Podpisani socialni sporazum, na podlagi dogovora s sindikati, je poskrbel za socialni mir, ki je eden predpogojev za politično stabilnost v državi. Pospešiti je potrebno gospodarsko rast in v ta namen smo v stranki oblikovali posebne programske odbore, v katerih so se združili strokovnjaki s posameznih področij iz cele Slovenije in skupaj z njimi bomo poskušali najti najustreznejše rešitve. V času osamosvajanja Slovenije sem bila premlada za kakšna večja pričakovanja, bi pa samostojno državo vsekakor takrat, kot tudi danes, še enkrat, podprla. Ključni izziv naše države vidim v spremembi načina razmišljanja, spremembi starih praks, v preseganju razlik in sodelovanju ter v skupnem in odgovornem delu. S preiskovanjem najbolj črnih madežev pretekle slovenske politike in elit (TEŠ6, bančna luknja) pa bomo v SMC poskrbeli, da bodo krivci za svoje zlorabe odgovarjali in da bomo Slovencem dali jasno sporočilo, kakšne posledice čakajo tiste, ki na račun lastnega interesa ustvarjajo škodo državljanom. RG Sto dni vlade in odprta vrata Uboj, ki je pretresel Slovenijo, in alarm zaradi vrstniškega nasilja V petek, na dan samostojnosti, bo minilo sto dni od imenovanja vlade Mira Cerarja. Priložnost za prve bilance je pokazala, da so rezultati javnomnenjskih utripov vse bolj neusmiljeni, medtem pa vlada izpostavlja nekatere pozitivne premike dosedanje vladavine. Tako so med drugim v vladi zapisali: »V tem obdobju je bil sprejet rebalans proračuna za 2014, narejene so bile številne aktivnosti za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi, pomemben premik je mogoče zaznati tudi na področju spoštovanja pravne države.« Vlada, ki je bila prav zaradi ministrskega predsednika deležna izjemne začetne podpore, po najnovejši raziskavi inštituta Mediana doživlja tako drastičen in hiter upad podpore, kot ga ni še nobena doslej. Njeno delo kot zelo pozitivno ocenjuje zgolj pol odstotka vprašanih, kot pozitivno pa 10 odstotkov. Po javnomnenjski anketi agencije Ninamedia delo vlade kot neuspešno ocenjuje 69 odstotkov sodelujočih v javnomnenjski raziskavi Vox populi. Na volitvah bi zmagala SDS z 18 odstotki, druga bi bila SMC s 14,2 odstotka glasov. Kljub statističnim kazalcem je Ce-rarju treba priznati vsaj dva dobra kadrovska »zadetka«, poleg Violete Bulc, ki očitno uživa tudi podporo vse več državljanov, je imel srečno roko po vseh klavrnih poskusih tudi z izborom Zdravka Počivavška za gospodarskega ministra. Nizko podporo javnosti pa lahko iščemo tudi v dejstvu, da je bila vladna retorika na čelu s premierjem sprva usmerjena v kako (moralno), kakšen (etičen). Zdaj prihajajo na vrsto konkretne poteze in odgovor na vprašanje, kaj je in kaj konkretno bo narejeno, da bodo državljani, ki naj bi jim država služila, živeli boljše. Ne potrebujemo brezmadežnega papeža, potrebujemo učinkovito sprejemanje pametnih, ne zbirokratiziranih odločitev, ki bodo nasedel slovenski voz, ki se vrti v krogu populizma in afer, popeljale navzgor. Uradna medicina mehča doslej izredno trda stališča do zdravilstva. V zdravniški zbornici so namreč dali zeleno luč za to, da se zdravniki odslej lahko ukvarjajo s homeopatijo. Doslej so se ji namreč morali odpovedati ali pa vrniti zdravniško licenco. To pomeni, da bodo po vsej verjetnosti zdravniki v prihodnje lahko kombinirali znanja, ki jih pridobijo na medicinski fakulteti s homeopa-tijo. Skupščina zdravniške zbornice je namreč ministrstvu za zdravje predlagala, naj ukine odvzemanje zdravniških licenc zaradi ukvarjanja s homeopatijo, na ministrstvu pa napovedujejo, da bodo v spremembah zakonodaje sledili odločitvi zdravništva. Če bi tovrstne miselne obrate in pogled vnaprej ter soobstoj različnih pristopov v dobro bolnika (v našem primeru slovenske družbe) upoštevali tudi drugi deležniki v Sloveniji, od politikov do predstavnikov različnih plasti vladajoče elite in državljani sami, bi zagotovo v operativnih ali manjših, homeo-patskih dozah, prej našli zdravilo tudi za bolehno slovensko družbo. Policisti so pridržali osumljenca umora direktorja kemijskega inštituta. Smrt Janka Jamnika, ki je parkiral avto pred znano ljubljansko gostilno na Viču, da bi se pridružil zaključni praznični zabavi zaposlenih, je pretresla Slovenijo. Sprva so osrednji mediji ugibali, da bi napad na direktorja - neznanec ga je iz neposredne bližine dvakrat ustrelil v glavo - utegnil biti povezan bodisi s kakšnimi velikimi posli samega inštituta in vpetostjo v morebitne mafijske posle. Po dveh dneh boja za življenje je Jamnik izgubil bitko, policija pa je že kmalu po njegovi smrti pozornost preiskave usmerila predvsem k nekdanjim sodelavcem, ki bi se utegnili maščevati bivšemu delodajalcu. Slovenija je ob tem uboju, ki bo očitno postal umor, doživela svojevrsten šok. Če je bil pred leti ubit pripadnik črnogorske mafije sredi ljubljanskega lokala, so nekateri to še nekako pogoltnili. Tokrat je, kot kaže, drugače. Šlo naj bi za med-osebni konflikt z nekdanjim zaposlenim; to naj bi menda mnogi vedeli, a so razsežnost posledic očitno podcenili. Kot kaže dosedanji razplet preiskave, nimamo opravka z nedovoljenimi posli, ampak z nevarnimi medčloveškimi odnosi, ki samo odražajo, da kot družba tonemo vse globlje. Varuhinja človekih pravic Vla-sta Nussdorfer je po domevnem primeru pretepenega šolarja v Desklah poudarila, da je treba primere, ko na šoli izbruhne medvr-stniško nasilje, skrbno preiskati. Desetletniki so namreč pretepli sošolca in ga ob tem zmerjali. Tudi ta napad sovrstnikov kaže, da se na vse bolj nasilne pojave v slovenski družbi očitno odzivamo napačno. Morda bi bilo treba potencialne žrtve - torej nemočne otroke - soočiti skupaj z nasilneži v izobraževanju, ki ga prakticirajo tudi na Japonskem in Kitajskem, kjer so borilne veščine del šolskega vsakdana. Dobro bi bilo, da bi po eni strani z usposabljanjem za krizno komuniciranje izobrazili tako šolnike kot učence, po drugi strani pa preprečili, da bi se žrtev -v tem primeru šikaniran otrok - bili prisiljeni umikati povzročiteljem sporov - v tem primeru nasilnežem. BPT ZGOD ZA 12 MESECEV 4 GOSPODARSTVO Kruh pekov vedno bolj trd Tudi na Celjskem prostor pekarskih podjetij ožijo trgovci in nelojalna konkurenca Miroslav Rednak: »V Zgornji Savinjski dolini je pet registriranih pekarn, trije posamezniki se s peko kruha ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo, po trgovinah pa srečujemo še deset dobaviteljev kruha od drugod. Za tako majhno območje z le 15 tisoč prebivalci je to občutno preveč.« Pekovski panogi v današnjih časih ni lahko. Osnovne surovine se nenehno dražijo, konkurenca na trgu pa je bolj močna in bolj raznolika kot v večini drugih panog. Za slovensko pekarstvo je namreč že nekaj časa značilno, da proizvodnim podjetjem konkurirajo trgovci, ki večinoma prodajajo izdelke iz lastnih pekarn ter v svojih trgovskih središčih pečejo svoj kruh in pecivo, krepi se tudi vloga diskontnih trgovcev. Zadnja leta se slovenski peki vse bolj srečujejo še z večinoma nelojalno konkurenco majhnih pekarn, katerih lastniki prihajajo iz jugovzhodne Evrope oziroma nekaterih držav nekdanje Jugoslavije. Po zadnjih podatkih Ajpesa se v Sloveniji s pekarsko dejavnostjo ukvarja 1.125 podjetij in samostojnih podjetnikov. Med njimi je več kot 370 pekarn, ki imajo tuje lastnike. V Savinjski regiji je trenutno 128 pekarn. Sto, od katerih je 41 registriranih kot družba z omejeno odgovornostjo, 59 pa kot samostojni podjetnik, ima slovenske lastnike. Med 28 pekarnami s tujimi lastniki jih je kot družba z omejeno odgovornostjo registriranih 17. Pekarna že skoraj za vsakim vogalom Največji proizvajalec kruha ter drugih pekovskih in tudi mlevskih izdelkov v Savinjski regiji je še vedno Klasje, ki je že nekaj časa zaradi velikih finančnih težav v postopku prisilne poravnave. Med ostalimi podjetji v tej panogi je po obsegu prihodkov v vrhu lestvice pekarna Peternel iz Prebolda s skoraj polstole-tno tradicijo. Kot je povedala Nina Peternel, je peka kruha sicer še vedno njihova osnovna dejavnost, ni pa več tista, ki jim prinaša največ denarja. Več prihodkov kot s peko kruha ustvarijo namreč s svojimi trgovinami, bari in slaščičarnami, ki jih imajo v različnih krajih po regiji. Po obsegu prihodkov je visoko na lestvici tudi celjska Pekarna Geršak, ki je lani ustvarila za 2,6 milijona evrov prodaje. V Celju ima pet lastnih prodajaln, njihov kruh in pecivo prodajata tudi Mercator in Tuš, poleg tega svoje izdelke dobavlja mnogim javnim zavodom, od vrtcev do domov za ostarele. Čeprav je Pekarna Ger- šak med redkimi podjetji v tej panogi, ki v zadnjih letih niso nazadovala ali capljala na mestu, temveč so opazno zrasla, direktor Rafael Bran-ce opozarja, da jih poleg velike plačilne nediscipline vse bolj duši konkurenca. »Pekarne rastejo kot gobe po dežju, za skoraj vsakim vogalom je že kakšna. Ne samo država, tudi občine so krive za takšno stanje, saj so na široko odprle vrata tujcem, namesto da bi, tako kot so to storili na Hrvaškem, zaščitile domače pekarne,« opozarja Brance. Enako meni tudi pek Miroslav Rednak iz Luč, ki poleg tega še pravi, da lokalne pekarne ne izgubljajo tekme le z nelojalno konkurenco malih pekarn, ampak tudi s trgovci, saj le še redki prodajajo njihove izdelke. »Izgubljamo tudi na javnih razpisih, saj naročnikom sploh nista pomembna kakovost in lokalnost, ampak zgolj cena,« je ogorčen Rednak, ki ima v Zgornji Savinjski dolini tri lastne prodajalne in ustvari na leto približno milijon evrov prihodkov. Ni denarja za naložbe Da pekom že dolgo ne gre več dobro, trdi tudi Samo Bandelj, lastnik in direktor Pekarne Boč iz Zbelovega pri Ločah, ki je bila lani po obsegu prihodkov z 2,4 milijona evrov prodaje takoj za Pekarno Geršak. »V naši panogi je res težko in nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu izboljšale. Zato ni čudno, da je vse več pekarn, ki gredo v prisilno poravnavo ali celo stečaj,« pravi Bandelj. Poleg nelojalne konkurence in sive ekonomije, ki požirata velik del kolača tistih, ki se trudijo delati po predpisih, je po njegovem mnenju eden poglavitnih problemov veliko nesorazmerje med cenami surovin in končnim izdelkom. »Če se za 7 ali 10 odstotkov podraži elektrika, se to večini zdi samoumevno, če se le za 3 odstotke podraži kruh, pa je država na robu >štrajka<,« pravi direktor Pekarne Boč. Zaradi zmanjševanja dobičkonosnosti zato le s težavo sledijo razvoju. Lani so kupili novo peč za kruh, kaj več pa si, čeprav bi bilo nujno, ne morejo privoščiti. Podobne težave imajo tudi v Pekarni Geršak, kjer jim je letos sicer uspelo zamenjati peč za pekovsko pecivo, druge potrebne naložbe pa bodo morale počakati. JANJA INTIHAR Med manjšimi pekarnami ima največ, 55 zaposlenih Pekarna Geršak. Sledijo ji Pekarna Boč z 32 zaposlenimi, pekarna Mišmaš iz Mozirja, ki zaposluje 30 ljudi, ter pekarna Težak iz Zreč, kjer je zaposlenih 17 ljudi. Z energetsko obnovo do prihrankov Do leta 2050 vse javne stavbe v EU energetsko varčnejše V Šolskem centru v Velenju (ŠC) so pred dnevi pripravili posvet z naslovom Energetsko (ne)upravljanje javnih stavb, na katerem so predstavili primere dobrih praks in izkušnje s področja učinkovite rabe energije. Zanj tudi Evropska unija namenja znatna sredstva. Ob tej priložnosti je bil naš sogovornik Cveto Fendre, vodja Energetskega inženiringa v Medpod-jetniškem izobraževalnem centru in predavatelj na Višji strokovni šoli za elektroniko, mehatroniko in informatiko ŠC Velenje, ki se že več kot 15 letu ukvarja z učinkovito rabo energije. Koliko javnih stavb v Sloveniji in naši regiji je bilo energetsko obnovljenih v minuli finančni perspektivi 2007-13? V Sloveniji je bilo saniranih približno sto takšnih stavb, šol, vrtcev, zdravstvenih domov, bolnic in zgradb, ki so v lasti ministrstev. Kar zadeva srednje šole in dijaške domove, s čimer se ukvarjamo v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, pa je bilo v zadnjih letih saniranih približno 18 javnih zavodov v skupni vrednosti skoraj 20 milijonov evrov. Celjska in Šaleška regija sta bili pri tem kar dobro zastopani, tako da je bilo celovito energetsko obnovljenih kar nekaj zavodov, med njimi na primer I. gimnazija in Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Velenje ... Katera konkretna opravila vključuje energetska obnova stavb? Na stavbah Šolskega centra Velenje smo izolirali fasade, zunanje stene in podstrešja, zamenjali stavbno pohištvo, vgradili termostatske ventile, regulacijske črpalke v toplotnih postajah in energijsko varčne svetilke. Vpeljali smo energetske meritve (monitoring) kot del celovitega energetskega upravljanja zgradb. Kako nadzorujete količino porabljene energije? Priključili smo merilne inštrumente, kot so kalorimetri, števci za električno energijo. Merimo tudi mi-kroklimo bivalnega ugodja in porabo pitne vode. Tako imamo pregled nad porabo katerekoli energije. Ener- Porabo energije v Šolskem centru Velenje je mogoče spremljati tudi na digitalnih interaktivnih tablah. getski monitoring pa smo združili z energetskim knjigovodstvom, ki temelji na zajemanju podatkov iz računov za energijo. Presek teh kazalcev nam nudi osnovo Želimo vam Ljubeznivo Osebno • Novo 2015! za uspešno energetsko upravljanje. Kakšni so prihranki v energetsko obnovljenih stavbah? Prihranki so zelo veliki, tudi do 40 odstotkov, tako po kilovatnih oziroma me-gavatnih urah kot tudi tudi stroškovno. Ali je takšno celovito energetsko upravljanje primerno in cenovno dostopno tudi za stanovanj -ske hiše? Mogoče še bolj. Javne stavbe imajo veliko uporabnikov, pri čemer se eni držijo pravil, drugi ne. Za vodenje energetskih meritev enosta-novanjske hiše je danes na trgu mogoče dobiti relativno poceni opremo za nekaj sto evrov. Koliko je stala celovita energetska obnova Šolske- HRANILNICA LON www.lon.si info@lon.si Ђ*л£кЛ{уо tut CjuiernCv Oseben. А/лЛл ga centra Velenje in koliko denarja ste za investicijo prejeli na razpisih za evropska sredstva? Celotna investicija je znašala približno 3 milijone evrov, pri čemer vsi posegi niso bili upravičeni stroški za sredstva na razpisih (na primer menjava radiatorjev), nujnih pa je bilo še nekaj vzporednih investicij (nova streha zgradbe C.) Evropskih sredstev je bilo za 1,8 milijona evrov in so pokrila približno 90 odstotkov upravičenih stroškov, lastnih sredstev pa smo morali zagotoviti za približno 200 tisoč evrov. Kaj lahko pričakujemo v novi finančni perspektivi 20014-20, ko gre za energetsko obnovo javnih stavb? Stališče EU in energetske komisije je zelo jasno. Vsako leto morajo biti obnovljeni najmanj trije odstotki površin vsakega javnega zavoda, ki ima skupno površino večjo kot 500 kvadratnih metrov, kasneje bo to celo 250 kvadratnih metrov. To pomeni, da bodo morale biti do leta 2050 obnovljene vse javne zgradbe v EU. Sredstva so zagotovljena, vsaka članica bo morala izkoristiti oziroma porabiti denar za te tri odstotke energetske obnove. Če tega ne bo storila, ne bo pomenilo le, da ni počrpala predvidenega denarja, ampak bo celo morala plačati kazen. ROBERT GORJANC Foto: RG GOSPODARSTVO 5 Evropski projekti, trajnostni razvoj in trženje turizma Savinjski župani potrdili načrt dela in financiranja RASR Branko Kidrič, predsednik Sveta Savinjske regije, in Janez Jazbec, direktor Regionalne agencije Savinjske regije, sta prepričana, da bo agencija tudi v prihodnjem letu izpolnila pričakovanja ustanoviteljev. Eden pomembnejših projektov Regionalne razvojne agencije Savinjske regije (RASR) v iztekajočem se letu je bila priprava regionalnega razvojnega programa (RGP). Župani Savinjske regije so potrdili tudi financiranje in vsebinski načrt dela RASR v prihodnjem letu. »RASR dobro opravlja naloge, zaradi katerih je bila ustanovljena in ki jih potrjuje Svet Savinjske regije, pri čemer moramo izpostaviti pripravo regionalnega razvojnega programa, ki je obsežen dokument in smo ga že poslali na gospodarsko ministrstvo,« je povedal predsednik Sveta Savinjske regije in župan občine Rogaška Slatina, Branko Kidrič, ki je bil na zadnji seji sveta v Velenju ponovno izvoljen na to mesto za prihodnji štiriletni mandat. Ena ključnih nalog RASR v prihodnjem letu bo sodelovanje z občinami pri pripravi konkretnih projektov iz regionalnega razvojnega programa, ki bodo prišli v ožji nabor za črpanje evropskih sredstev v operativnem programu nove finančne perspektive 2014-20, katerega usmeritve pripravlja država oziroma ministrstvo za kohezijo in razvoj. Jazbec: obeti negotovi Pri tem vzhodna kohezij-ska regija, kamor spada tudi Savinjska regija, lahko računa na 1,260 milijarde evrov evropskega denarja, pri čemer znaša delež sredstev iz razvoja regij (ESRR) 70 odstotkov, iz strukturnih skladov (ESS) pa 30 odstotkov. Poleg tega se bo Savinjska regija s svojimi projekti lahko potegovala še za 895 milijonov evrov iz kohezijskega sklada, ki so predvideni za celotno Slovenijo. »Koliko denarja si lahko obetamo v regiji in za katere konkretne projekte, je zaenkrat še negotovo, saj država še ne daje jasnih sporočil, kako naj se v regijah pripravljamo na črpanje evropskih sredstev,« je povedal Janez Jazbec, direktor RASR, pred obiskom Alenke Smrkolj, ministrice za kohezijo in razvoj, v Velenju pred dnevi. To je bil tudi njen prvi obisk na terenu po nastopu funkcije. Tudi po njenem pogovoru s savinjskimi in šaleškimi župani ter gospodarstveniki zadeve niso bile nič bolj jasne. »V RASR bomo v sodelovanju z občinami pripravili nabor prednostnih projektov, za katere menimo, da bi lahko bili gonilo razvoja v regiji in ki bi lahko bili vključeni v operativni program črpanja evropskih sredstev v novi finančni perspektivi 2014-20, kjer smernice določa država,« je še povedal Janez Jazbec, direktor RASR. Poslovni model trženja turizma Med drugimi prednostnimi projekti, ki sodijo v okvir nalog pri spodbujanja regionalnega razvoja, bo RASR v prihodnjem letu nadaljevala projekte trajnostnega razvoja, kar med drugim pomeni krepitev kolesarskih mrež in nabavo navadnih in električnih koles, postavitev solarnih postaj v vsaki od petih savinjskih subregij in pridobitev certitifi-kata družbene odgovornosti ISO 26 000. Prav tako v prihodnjem letu nameravajo pripraviti tudi poslovni model trženja turizma v regiji na podlagi javno-zaseb-nega partnerstva in tehnično dokumentacijo za evropske projekte. Za vse te naloge v okviru izvajanja javnega interesa pri spodbujanju regionalnega razvoja bodo občine v prihodnjem letu prispevale 129 tisoč evrov, ministrstvo za gospodarstvo in razvoj pa več kot 116 tisoč evrov. »V zadnjih treh letih smo zmanjšali sredstva za delo razvojne agencije iz vira prihodkov občin za 30 odstotkov, zato smo zaenkrat potrdili na- črt v takšnem obsegu, kot ga je predlagala RASR. Če bo država zmanjšala sredstva za delovanje občin, obstaja tudi možnost priprave rebalansa dela RASR za 2015 dela in zmanjšanja deleža občin,« je glede financiranja za prihodnje leto še povedal Branko Kidrič. Poleg izvolitve Branka Kidriča za predsednika Sveta Savinjske regije so na zadnji seji v Velenju izvolili tudi štiri namestnike predsednika. To so postali Franc Zdolšek, župan Občine Laško, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno, Janko Kos, župan Občine Žalec in Boris Pod-vršnik, župan Občine Zreče. Predstavnik lokalnih skupnosti v komisiji regijske štipendijske sheme za Savinjsko regijo bo Benedikt Podergajs, bivši župan Občine Vojnik. RASR bo tudi nadaljevala projekta Regijska štipendijska shema in Podjetno v svet podjetništva, ki ju sofinancirajo tudi z evropskimi sredstvi. ROBERT GORJANC Foto: RG Radenska prodana Po štirinajstih letih bodo Laščane pri lastništvu Radenske, ene najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk, nasledili Čehi. Pivovarna Laško in češka skupina Kofola sta kupoprodajno pogodbo že podpisali, prodaja bo predvidoma končana v naslednjih treh mesecih. Kofola bo za malo več kot 75-odstotni delež Radenske plačala 51,8 milijona evrov. Vendar Kofola ne bo edini lastnik največje slovenske proizvajalke mineralne vode. Prispevala bo namreč le 60 odstotkov kupnine, preostanek bo plačala družina Polič, ki se ukvarja z elektronskimi napravami za spremljanje gledanosti TV-programov in se uvršča na lestvico sto najbogatejših družin in podjetnikov v Sloveniji. Prodaja Radenske se je vlekla dve leti. Za nakup se je zanimala tudi ameriška Coca-Cola, a je od svoje namere odstopila. S prodajo Radenske se bo znotraj Skupine Laško prvič razdolžila matična pivovarna. Pri prodaji Mercatorja se je namreč razdolžila Pivovarna Union. Vendar vsa kupnina ne bo šla v Laško, saj bo morala pivovarna po prodaji vrniti 33 milijonov evrov posojila, ki ga je pred leti najela pri Radenski. Kofola ima z Radensko, ki je v zadnjih letih vidno nazadovala, ambiciozne načrte. V njej vidi zlasti priložnost za prodor na balkanske trge. Zdaj ima češka skupina, ki je ena največjih proizvajalk brezalkoholnih pijač v srednji in vzhodi Evropi, sedem obratov na Češkem, Poljskem, Slovaškem in v Rusiji. Zaposluje približno 2.100 ljudi in se uvršča med najbolj uspešna podjetja na Češkem. Njen glavni direktor in lastnik Jan-nis Samaras je eden najbolj uglednih čeških menedžerjev. JANJA INTIHAR Secaplast dobil nove lastnike Skupina Aha, ki jo je z nakupi več podjetij po Sloveniji ustvarila Mojca Lukančič, bo kmalu tudi brez laškega Se-caplasta. Lastniški nadzor v podjetju namreč prevzema Družba za upravljanje terjatev bank. Zaradi velikih težav, ki so v pretežni meri posledica finančne prepletenosti podjetij znotraj Skupine Aha, je Secaplast od junija letos v prisilni poravnavi. Predlagala jo je Družba za upravljanje terjatev bank in s tem podjetje rešila pred stečajem, ki ga je zaradi neplačevanja pri- spevkov in davkov zahtevala davčna uprava. Družba za upravljanje terjatev bank in država sta zdaj svoje terjatve pretvorili v lastniške deleže in tako tudi uradno prevzeli lastniški nadzor v podjetju. O podrobnostih prevzema in tudi o podatkih o tem, koliko terjatev je slaba banka pretvorila v osnovni kapital, v podjetju še ne želijo govoriti. Direktor Janez Stupan pravi, da postopki še niso končani. Upniki Secaplasta so v prisilni poravnavi prijavili za 11,5 milijona evrov terjatev. Podjetje največ, sko- Cena za premoženje strmo pada Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec bo upravno zgradbo Gradisa v Bukovžlaku ponovno poskušal prodati na dražbi. Datum dražbe še ni določen, znana pa je že izklicna cena, ki tokrat znaša le še 1,15 milijona evrov. Stečajni upravitelj dva hektarja zemljišča, na katerem so upravna stavba z več kot tisoč kvadratnimi metri površin ter skladišče ter dve delavnici, neuspešno prodaja že od začetka stečajnega postopka v letu 2010. Do zdaj je bilo že pet dražb. Na prvi leta 2011 je bila izklicna cena 5 milijonov evrov, na zadnji dražbi maja letos pa je izklicna cena znašala 1,65 milijona evrov. Kljub tolikšnemu padcu cene se dražbe tako kot tudi vse ostale dražbe do zdaj ni udeležil nihče. Upravitelj Hohnjec je kupca za kompleks poskušal najti tudi z zbiranjem ponudb, vendar nobena ni ustrezala pričakovanju bank upnic. Zdaj so si premislile, saj z novo ceno soglašajo. JI ZAHVALA SPONZORJEM IN DONATORJEM Iskreno se zahvaljujemo podjetjem, ki so ob Kultur-no-poslovni prireditvi, ki je bila 30. novembra v Celjskem domu, donirali sredstva za božično obdaritev otrok iz socialno ogroženih družin. raj 6 milijonov evrov dolguje NLB, terjatve davčne uprave znašajo 1,7 milijona evrov, slabe banke pa 1,2 milijona evrov. Zaradi prisilne poravnave se je letos poslovanje Seca-plasta, ki se ukvarja s predelavo plastične mase, občutno poslabšalo. V podjetju zato zmanjšujejo število zaposlenih, vendar po navedbah direktorja Stupana rezi ne bodo drastični. V teh dneh bodo prekinili pogodbo s sedmimi delavci, v mesecu ali dveh pa še s tremi. JI Zbrali smo 13.144,97 evrov, s čimer smo obdarili 300 otrok iz Celja. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Zavodu Socio in skavtom iz stega Celje 1. Vsem skupaj želimo srečno in uspešno v letu 2015. mag. Milena Pungertnik Čeko Zavod Celeia Celje Cinkarna Celje Stonex Izletnik Celje Itro Moravia steel Slovenija Schrack technik Intercom Celje Staninvest Celjske mesnine Instalacije Razgoršek ZPO Petrol Vivapen Celjske lekarne Ahac Elektro Turnšek Banka Celje Weishaupt A2S Simbio Elektro Celje Kmetijska zadruga Celje Maksim Marjan Kovač s. p. Pivovarna Laško BKS Banka Merkscha RASR razvojna agencija Cetis Etra Frigo transport Pišek&Hsf d.o.o. Borza nepremičnin Telemach Hidrosvet Klima Celje Geodetski zavod Tiskarna Jesenek Kova Elektrosignal So-ra Vodovod-Kanalizacija Pekarna Geršak Energetika Celje Hotel Evropa ECE Elektro Celje Energija Tiskarna Gracer Maksimilijan Katarina Karlovšek RTA agencija Medijski pokrovitelj oglasa: KTiWIHJRIIB V zrak 26 milijonov evrov Triletni program ukrepov za boljšo kakovost zraka in manj delcev PM10 CELJE - Lani decembra sprejetemu odloku o načrtu za kakovost zraka in zmanjševanje delcev PM10 v zraku je zdaj sledil prvi triletni program konkretnih ukrepov. Ocenjena vrednost za izpeljavo vseh ukrepov do konca leta 2016 znaša malo več kot 26,2 milijona evrov, od tega mora mestna občina zagotoviti približno 3,8 milijona evrov, država slabih 13 milijonov in še približno 9,5 milijona evrov izvajalci javnih služb ter drugi subjekti javnega sektorja in gospodinjstva. Program ukrepov je pripravila delovna skupina okoljskega ministrstva v sodelovanju z delovno skupino občinske uprave, v kateri je bil tudi predstavnik Javnega podjetja Energetika Celje. Tako je na državni ravni besedilo usklajeno med ministrstvi, na občinski ravni pa z javnim podjetjem, ki skrbi za oskrbo z zemeljskim plinom in za sistem daljinskega ogrevanja. Prav čim bolj čisti oziroma okolju prijazni ener-genti, kakršen je tudi zemeljski plin, namreč pomembno prispevajo k zmanjševanju izpustov v zrak. Temelj energetska varčnost Ukrepi na področju učinkovite rabe energije in spodbujanja obnovljivih virov energije so usmerjeni predvsem v zmanjševanje emisij zaradi ogrevanja stavb. V Celju temeljijo na širitvi območij daljinskega ogrevanja in širitvi plinovodnega omrežja, v primestnih naseljih, kjer te možnosti ni, pa bi k boljšemu zraku veliko pripomogli mi-krosistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Pri oskrbi z zemeljskim plinom ne smemo prezreti nujne zamenjave zastarelih kurilnih naprav, saj nove omogočajo večji izkoristek energenta. Slednje in nove priključke na plinovodno omrežje so letos v Celju že spodbujali s posebnim razpisom, ko je občina V Celju skupaj z industrijo največ delcev PM10 povzroča promet. Zakaj so delci PM10 nevarni? S PM označujemo trdne delce oziroma prah, ki je prisoten v zraku. V veliki večini teh mikroskopskih delcev, ki s prostim očesom niso vidni, je glavna komponenta ogljik, nanj pa se lahko vežejo primesi kot so kovine, organska topila ali ozon. Najpogosteje merijo delce premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5) pm, ki so zdravju tudi najbolj škodljivi. Sestava teh delcev je odvisna od njihovega izvora. Velja, da se manjši in svetlejši delci zadržujejo v zraku dalj časa, in če večji delci ostajajo v atmosferi nekaj ur, to pri manjših lahko traja več tednov in se navadno »sperejo« šele s padavinami. Delci so naravnega izvora (dim gozdnih požarov, vulkanski pepel) ali pa antropogenega (energetika, promet, industrija, individualna kurišča). Vplivajo na zdravje ljudi, prav tako pa tudi na klimo, vidnost in podobno. Pozimi pomembno prispevajo k emisiji trdnih delcev individualna kurišča na les in fosilna goriva, promet pa predstavlja velik vir onesnaženja z najmanjšimi delci predvsem v mestih. Delci povečajo umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja. Najbolj so ogroženi starejši in bolniki z boleznimi dihal. Če delci vsebujejo težke kovine, je njihova strupenost še večja. Dokazali so, da prisotnost cinka v njih poveča moč vnetja, stopnjo odmiranja tkiv in preobčutljivosti pljuč. IS za sofinanciranje namenila sto tisoč evrov. Razpis, ki so ga poleti objavili v Energetiki Celje, je med občani naletel na velik odziv. Temelj vseh ukrepov je energetska varčnost, k čemur veliko prispevajo tudi prenove toplotnega ovoja stavb, posebno pozornost pa bodo v Celju namenili izobraževanju občanov o pravilni uporabi kurilnih naprav na trda goriva in o ustrezni pripravi lesne biomase. Tudi javni potniški promet Ukrepi na področju prometa so usmerjeni k spodbuja- Po podatkih, ki so služili za pripravo odloka, je bilo dni, ko je bila izmerjena prekoračitev delcev PM10 v zraku med leti 2002 in 2011, najmanj med leti 2006 in 2009, spet pa je začelo naraščati v letih 2010 in 2011. Glede na izvor delcev PM10 sta bila leta 2011 največja onesnaževalca promet in industrija (31 odstotkov), s 24-odstotnim deležem je sledilo kurjenje lesa, petina delcev pa je bila sekundarnega izvora, kar pomeni, da jih je prineslo od drugod in niso imeli lokalno določljivega izvora. nju večje rabe javnega potniškega prometa. V Celju je v pripravi prometna strategija. Kot napoveduje župan Bojan Šrot, naj bi v prihodnjih letih po dograditvi severne vezne ceste, ki bo povezala Novo vas z Lavo in Ostrožnim, mesto vendarle dobilo tudi dve mestni progi krožnega avtobusnega prevoza. Ob tem bi meščani hitreje in tudi zelo učinkovito lahko k zmanjševanju onesnaženosti prispevali tako, da bi več pešačili ali avtomobile zamenjali za kolesa. Kolesarjem napovedujejo več kolesarskih stez ob najbolj prometnih cestah, prav tako bo po mestu nameščenih več stojal za parkiranje. V mestni občini v dogovoru z avtobusnim in železniškim prevoznikom ter tudi s sosednjimi občinami razmišljajo o t. i. »park&ride« parkiriščih ob mestnih vpadnicah, kjer bi bilo parkiranje brezplačno ob predložitvi vozovnice za avtobus ali vlak. IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Občinski delež za financiranje predvidenih ukrepov bo v letih 2015 in 2016 treba zagotoviti v proračunih. Prav v to, ali bo vsem trem partnerjem uspelo zagotavljati svoje deleže denarja, so tudi najbolj podvomili mestni svetniki. Jože Zimšek (DeSUS) je na primer ob tem še opozoril, da je za izboljšanje kakovosti okolja Celje že doslej veliko storilo samo, brez pomoči države. Zato po njegovem mnenju ni prav, da država nove obveznosti občini in občanom nalaga z odloki. NA KRATKO Za njimi uspešno leto TABOR - Za Prostovoljnim gasilskim društvom Kapla-Pondor, v katerega je včlanjenih približno 160 domačinov, je uspešno gasilsko leto. Še posebej so bili uspešni mladinci, ki so v gasilskem kvizu premagali vso konkurenco in postali državni prvaki, prvič pa se jim je uspelo uvrstiti tudi na gasilsko državno tekmovanje, kjer so sodelovale tudi veteranke in zasedle 5. mesto. Izkazale so se tudi pripravnice. V gasilski orientaciji na državni ravni so pristale na 5. mestu. ŠO Upravna stavba Alposa prodana ŠENTJUR - Sredi decembra je bila na javni dražbi v petem poskusu uspešno prodana upravna stavba propadlega podjetja Alpos. Za 800 tisočakov jo je kupil dosedanji najemnik, podjetje Xena. V predpisanem roku je varščino vplačala tudi družba Domgrad iz Šentjurja, ki se ukvarja z gradbeništvom, s trgovino in storitvami, vendar je kasneje od dražbe odstopila. Prav tako ni nihče uveljavljal predkupne pravice. Edini ponudnik, družba z omenjeno odgovornostjo Xena, je ponudil izklicno ceno 800 tisoč evrov, ki jo je stečajna upraviteljica Darja Erceg sprejela in posel zaključila. Družbo Xena je ustanovila Ksenija Pečnik, ukvarja pa se svetovanjem in z intelektualnimi storitvami. StO Obdarili najuspešnejše dijake VRANSKO - Občina je v soboto zvečer v kulturnem domu pripravila prireditev v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Župan Franc Sušnik je ob tej priložnosti čestital in simbolično obdaril najuspešnejše dijake v preteklem šolskem letu. Priznanje župana so prejeli Saša Semprimožnik za odličen uspeh na poklicni maturi v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Celje, Krištof Skok, dijak I. gimnazije v Celju, za udeležbo na Mednarodni olimpijadi iz znanja astronomije IQAA 2014 v Romuniji in Tjaša Košenina, dijakinja I. gimnazije v Celju, za udeležbo na Evropski dekliški matematični olimpijadi EGMO 2014. ŠO Zdravstveni dom posloval v nasprotju s predpisi Računsko sodišče opozorilo na množico nepravilnosti iz leta 2012 Sedanja direktorica Janja Knapič pravi: »Ugotovitve se morda zdijo hujše, kot so v resnici.« LAŠKO - Računsko sodišče RS je o pravilnosti poslovanja Zdravstvenega doma Laško v letu 2012 izdalo negativno mnenje. Revizijsko poročilo ugotavlja več kršitev, med drugim nepravilno obračunano delo javnim uslužbencem, sklepanje podjemnih pogodb v nasprotju z zakonodajo in naročanje materiala in storitev tako, da so obšli javna naročila. Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja v letu 2012, ko je zdravstveni dom kot direktor vodil Marko Ratej, dr. med, izreklo negativno mnenje. Ratej je bil na čelu tega javnega zavoda od julija 2005 do decembra 2012, vršilec dolžnosti direktorja je bil še do marca 2013. Sedanja direktorica Janja Knapič, ki je vodenje ZD kot vršilka dolžnosti direktorice prevzela oktobra lani, kot direktorica pa maja letos, zatrjuje, da so vse ugotovljene napake v domu popravili, pri čemer ravnanje vodstva v preteklosti težko komentira, je dejala. Dodala je, da je nekdanji direktor Marko Ratej svojo plat zgodbe že predstavil svetu zavoda, ta se bo dogovoril tudi o tem, ali bo od nekdanjega vodilnega terjal odgovornost za nepravilnosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče. Ratej je sicer v ZD Laško še vedno zaposlen kot splošni zdravnik, ki dela v ambulanti za medicino delo. Višje zneske prikazali na račun števila ur Računsko sodišče je na primer ugotovilo, da je ZD Laško leta 2012 javnim uslužbencem nepravilno obračunal in izplačal delo preko polnega delovnega časa v skupnem znesku skoraj 21 tisoč evrov. Tistim, ki so zagotavljali nujno medicinsko pomoč na različnih prireditvah, je zdravstveni dom opravljeno delo obračunal in izplačal v višini, ki ni temeljila na določilih kolektivne pogodbe za javni sektor, razliko v zneskih pa je prikazal kot več ur dela preko polnega delovnega časa, ki dejansko niso bile opravljene. Kna-pičeva je razložila, da so bile te ure za delo, ki je presegalo obračun polnega delovnega časa, obračunane za različne dejavnosti ZD, ki niso vezane na proračunski denar, na primer na prireditvi Pivo in cvetje, košarkarskih tekmah, kolesarjenjih. »Zaposleni se ne odločajo za dodatno dežuranje, če je to obračunano kot njihova redna ura. Zato je bilo prikazano večje število ur, kot so bile opravljene, predvsem zato, da smo dobili višji znesek za izplačilo. V zadnjem času smo sprejeli nekatere cenike in pravilnike, ki določajo izplačila za dežuranje na prireditvah, je tudi sodišče na koncu razumelo naša pojasnila o preteklem obračunavanju ur.« Direktor delal več, kot bi smel Takratni direktor Marko Ratej je poleg vodenja zdravstvenega doma opravljal delo zdravnika. Ob zakonski podlagi in soglasju ministrstva za zdravje bi lahko za opravljanje dela preko polnega delovnega časa, dela v dežurstvu in stalne pripravljenosti porabil največ 20 odstotkov vrednosti polnega delovnega časa mesečno. Revizija je pokazala, da mu je ZD Laško za leto 2012 obračunal in Zdravstveni dom Laško je med revizijskim postopkom sprejel ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti, zato računsko sodišče ni zahtevalo odzivnega poročila. Računsko sodišče je med drugim opozorilo še, da je ZD Laško plačal premije za nezgodno zavarovanje v znesku 517 evrov tudi za javne uslužbence, za katere v kolektivni pogodbi ne obstaja podlaga za sklenitev nezgodnega zavarovanja. Med drugim je direktorju in pomočnici direktorja za področje zdravstvene nege za leto 2012 določil pet dni letnega dopusta za posebna pooblastila in odgovornosti, za kar ni bilo podlage v kolektivnih pogodbah, ki sta veljali za njuno delovno mesto. Računsko sodišče je še opozorilo, da za skoraj 700 kilometrov, ki so bili prevoženi s službenimi avtomobili, obstaja možnost, da ti avtomobili niso bili uporabljeni za službene namene. Prav tako je ZD Laško glede računovodskih izkazov za leto 2012 prejel mnenje s pridržkom. Ratej: Teorija je eno, drugo Nekdanji direktor ZD Laško Marko Ratej je ugotovitve računskega sodišča komentiral skoraj popolnoma enako kot sedanja direktorica Janja Knapič. V pogovoru za Novi tednik svojih dejanj ni zanikal, svoje materialne odgovornosti pa ne vidi. Povedal je, da v praksi določenih stvari ni mogel narediti drugače, kot jih je, saj je bilo spoštovanje predpisov nemogoče ali bi za sabo prineslo škodljive posledice za ZD. Zatrdil je, da zdravstveno osebje v primeru obračunavanja prisotnosti v obliki nadur sploh ne bi želelo sodelovati na prireditvah. »Nadura našega urgentnega tehnika je dobrih pet evrov. Za takšen denar bi kot direktor težko prepričal kogarkoli, da bi v soboto ali nedeljo prišel na delo za dve uri. Ali da bi nekdo za takšno plačilo delal na Pivu in cvetju, kjer so alkohol, droge, pretepi in podobno.« In čeprav Ratej trdi, da je ZD Laško s sodelovanjem na prireditvah kljub nepravilno obračunanim uram zaposlenim zaslužil, računsko sodišče pravi drugače. Navaja, da je ZD v letu 2012 ustvaril prihodke od zagotavljanja nujne medicinske pomoči na športnih in drugih prireditvah v skupnem znesku 11.061 evrov, ki niso zadoščali niti za kritje stroškov izplačil javnim uslužbencem in pogodbenim izvajalcem, ki so skupaj znašali 11.456 evrov. Računsko sodišče je zato opravljanje dejavnosti na trgu, ki je prineslo presežek odhodkov nad prihodki, ocenilo kot negospodarno ravnanje. Strinja se, da je delal preveč Glede svoje prekoračitve dovoljenih ur se Ratej strinja, da je res delal preveč, vendar je poudaril, da je delo, za katero je prejel plačilo, tudi opravil. Omejitev, ki jo glede števila ur direktorjem Zd nalaga ministrstvo, je po njegovih besedah teoretično možna, a praktično in strokovno težko izvedljiva. Prepričan je namreč, da morajo za dežurstvo zdravstveni delavci imeti dovolj kilometrine. »Kdor dežura enkrat na mesec, je nevaren za bolnike,« trdi nekdanji direktor. V ZD so, kot še pojasnjuje, že tako ali tako težko zagotavljali dežurstvo. Če bi se držal navodil ministrstva, bi moral za dežuranje dobiti nekoga drugega, kar bi s sabo prineslo organizacijske težave in morebitne dodatne stroške, dodaja. »Ker sem delal več, kot bi sme, ZD lahko ni bil oškodovan, je bilo pa meni prihranjenega precej dela, saj bi drugače moral skleniti zunanje pogodbe, dodatno delo bi imelo računovodstvo. Denar sem res dobil v nasprotju z mnenjem ministrstva, a ne neupravičeno.« Pojasnil je podjemne pogodbe ... Glede podjemnih pogodb, ki so bile v nasprotju z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, je razložil, da je specialiste, ki so v ZD Laško bodisi dežurali ali delali v samoplačniških ambulantah, sicer pa so bili zaposleni v bolnicah, prosil, naj prinesejo so- praksa glasja delodajalcev. Če bi sodelovanje s tistimi, ki soglasij niso prinesli, prekinil, bi to lahko pomenilo zaprtje določene samoplačniške ambulante, ki je ZD prinašala denar, je povedal. »Predpisi so seveda za to, da se jih držimo. A včasih narediš kakšno stvar, za katero se zavedaš, da je narobe. Čeprav ni v skladu z vsemi pravili, je koristna za ZD. Oboje daš na tehtnico in se odločiš.« ... in javna naročila Poudaril je, ugotovitve računskega sodišča ne opozarjajo, da je bil material v vrednosti 157 tisoč evrov kupljen brez javnih naročil, ampak da so bile znotraj naročil posamezne napake. »Javna naročila smo pripravljali tedne in tedne, na stotine različnih materialov je bilo zajetih. Kadar smo potrebovali kakšen material, ki ga naročilo ni zajemalo, smo ga pač naročili. Cena je res lahko bila višja, kot bi bila v javnem naročilu. Na stotine postavk in popolnoma vsakega računa pač nismo mogli pregledati in ugotavljati, če je dobavitelj malo goljufal in nam dal za cent višjo ceno.« Dejal je, da bi morda kakšno stvar v ZD Laško lahko še podrobneje nadzirali, vendar tega ob svojih obveznostih niso uspeli tako podrobno, kot je poslovanje na primer lahko pregledalo računsko sodišče. Pregled so trije ljudje opravljali pol leta. Če bi v laškem ZD želeli enako podrobno preveriti, da kaj ne bi šlo narobe, bi po besedah Rateja prav tako potrebovali tri zaposlene, ki bi se ukvarjali samo s tem. izplačal za 639 ur oziroma za skoraj 16 tisoč evrov več dela preko polnega delovnega časa in dežurstva, kot bi ga lahko. V ZD so nastalo situacijo razložili z argumentom, da v letu 2012 niso imeli dovolj zdravnikov za opravljanje dežurne službe, zato so zaposleni zdravniki podpisali soglasje za delo preko polnega delovnega časa. Zdravstveni dom je pogodbe sklenil tudi z zunanjimi zdravniki. Kljub temu naj ne bi bilo dovolj zdravnikov za opravljanje dežurne službe, pogodbeni izvajalci pa so zahtevali višjo ceno od vrednosti urne postavke zaposlenega zdravnika v zdravstvenem domu. Direktor se je po razlagi ZD Laško vključeval v dežurno službo v večjem obsegu od dovoljenega zaradi lažje organizacije dežurne službe, potreb delovnega procesa in ugodnejšega poslovanja zdravstvenega doma. Podjemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi Računsko sodišče je še ugotovilo, da je podjemne pogodbe in pogodbe o sodelovanju ZD Laško sklepal za več kot šest mesecev, tudi za nedoločen čas, čeprav to ni dovoljeno. Zunanji izvajalci so opravljali zdravstvene storitve na podlagi pogodb o sodelovanju tudi po uveljavitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ. Dva javna uslužbenca sta na podlagi podjemnih pogodb opravljala dela, ki so sodila v opis njunih del in nalog, določenih v pogodbi o zaposlitvi. V ZD Laško pred sklenitvijo podjemnih pogodb prav tako niso opravili stroškovnih analiz, ki bi dokazovale stroškovno upravičenost njihove sklenitve. Knapičeva je dejala, da so podjemne pogodbe z zunanjimi izvajalci zdaj enoletne, pripravljeni so tudi stroškovniki in drugi dokumenti, ki jih je zahtevalo računsko sodišče. Sporni nakupi in naročila Zdravstveni dom je ravnal v nasprotju s predpisi o javnem naročanju pri nabavah materiala in storitev v vrednosti približno 157 tisoč evrov, še navaja računsko sodišče. Dobavitelja, pri katerem je v letu 2012 nabavil gorivo v znesku približno 27 tisoč evrov, na primer ni izbral s postopkom javnega naročanja. Prav tako ob oddaji naročil laboratorijskih storitev v vrednosti skoraj 78 tisoč evrov ni spoštoval pravil glede objave obvestil o oddaji naročila. Janja Knapič je dejala, da ZD Laško za različne laboratorijske storitve ni izvajal postopkov javnega naročanja, saj je omenjene storitve naročal v najbližjih bolnicah in zdravstvenih domovih. »Doslej zaradi tega nismo nikoli izvedli razpisov, ker gre za visoke zneske, je računsko sodišče opozorilo, da bi jih morali objaviti. Zdaj smo jih pripravili. Vendar v tem primeru vsekakor ni šlo za oškodovanje davkoplačevalcev. Gre zgolj za dodatno birokracijo, ki mora biti opravljena. Storitve bodo zdaj opravljene tako, kot so bile doslej, le da je podlaga zanje tokrat javni razpis.« TINA VENGUST Foto: arhiv NT (SHERPA) Dolgoletni spor med občino in državo je končan. Višje sodišče je zemljišča okoli vojniške bolnišnice prisodilo državi. Bitka za hektarje končana Država premagala občino NA KRATKO Soglasno podprli proračun ROGAŠKA SLATINA - Občinski svet je podprl proračun za prihodnje leto. Prihodki in odhodki so načrtovani v višini desetih milijonov evrov. Občinski svet je proračun po drugem branju sprejel soglasno in celo brez razprave. Tudi Občina Rogaška Slatina tako kot druge občine sicer pričakuje zmanjšanje prilivov iz državnega proračuna. Če bo primerna poraba manjša za šest odstotkov in če bo res na voljo manj denarja za naložbe, bo slatinski proračun oškodovan za pol milijona evrov ali za 10 odstotkov primarne porabe. Odhodke za sprotno porabo bodo v občini skušali rezervirati le v najbolj nujnem obsegu in ohraniti karseda močan investicijski zagon. TV Zadnja seja v tem letu LAŠKO - Občinski svet je na zadnji seji potrdil proračun za prihodnje leto. Predvidenih je 18,6 milijona evrov prihodkov in približno 20 milijona evrov odhodkov. Občinski svet je podprl tudi program in strategijo oskrbe s pitno vodo v občini za prihodnja leta. V Občini Laško, ki ima približno 344 kilometrov javnih vodovodov, za oskrbo s pitno vodo na podlagi koncesijske pogodbe - ta velja do leta 2025 - skrbi Pivovarna Laško. Svetniki so se seznanili tudi s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode med letoma 2015 in 2018. Prisluhnili so tudi poročilom o energetskih obnovah v tem letu in se seznanili s programom športa in programom kulture. TV VOJNIK - Lastnica šestih hektarjev zemljišč okoli psihiatrične bolnišnice v Vojniku bo država. Spor o lastništvu teh zemljišč med občino in državo je trajal vrsto let, saj je v zemljiški knjigi kot njihova lastnica vpisana Občina Vojnik. Na obeh stopnjah jih je sodišče prisodilo državi. Bitka za lastništvo zemljišč je bila huda. Predstavniki občine in države so se najprej šest let pogajali, občina jih je bila za odškodnino pripravljena prenesti na državo. Ko soglasja niso dosegli, je občina državo tožila za plačilo uporabnine za svoja zemljišča. Država občini ni ostala dolžna, njeni predstavniki so vložili tožbo za ugotovitev lastninske pravice. V imenu ministrstva za zdravje jo je leta 2011 vložilo državno pravobranilstvo. Letos februarja je sodišče na prvi stopnji odločilo, da so zemljišča last države, vendar se je občina pritožila na višje sodišče. Sodišče na prvi stopnji je namreč upoštevalo določilo Zakona o zavodih, po katerem pripada takšna lastnina državi, in drugih dokazov občine ni upoštevalo. Zdaj je sodišče potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zaradi postopka na sodišču je nastalo trinajst tisoč evrov stroškov, ki jih bo seveda treba plačati. Za ugotovitev lastninske pravice na zemljiščih vojniške psihiatrične bolnišnice so predstavniki države tožili vse občine, ki so pravne naslednice nekdanje velike skupne celjske občine. Sodišče je zato stroške postopka razdelilo med vse občine pravne naslednice. BRANE JERANKO R R E Vj0 Z11 B O ü NIK 0 Vi Neurgentnl/sanltetnl prevozi bolnikov. Prevozi pacienta od doma do zdravstvene ustanove in nazaj, prevozi na nalog za prevoz, podpora pacientom med prevozom, in skrb za dobro počutje. Samoplačniški prevozi po ugodnih cenah. Prevozi po Sloveniji in tujini. Lidija GrobeLnlk s.p. Lava 5,3000 Celje Trak ob svečani predaji sta prerezala laški župan Franc Zdolšek (desno) in direktor Komunale Laško Tomaž Novak (levo). Komunala Laško z novim vozilom Komunala Laško je bogatejša za novo komunalno vozilo s skupno nosilnostjo 15 ton in pogonom na vsa štiri kolesa. Nadgradnja vozila ima zmogljivost 10 kubičnih metrov in omogoča zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov, manjših kosovnih in ločeno zbranih frakcij odpadkov. Čas praznjenja zabojnika znaša 6 do 12 sekund, odvisno od vrste in teže zabojnika. Sistem za sesanje odpadkov, ki je bil dobavljen kot dodatna oprema vozila, je namenjen čiščenju javnih površin, zelenic in parkov. Vrednost naložbe je znašala nekaj več kot 182 tisoč evrov, vozilo pa je dobavilo podjetje Just iz Ljubljane. Promocijsko besedilo Brez velikih naložb VOJNIK - V proračunu za prihodnje leto, ki ga je občinski svet sprejel v četrtek, je za naložbe namenjenih 27 odstotkov odhodkov. Za prihodnje leto ni predvidene nobene velike naložbe, ampak precej manjših. Med drugim nameravajo vložiti dvesto tisoč evrov za asfaltiranje, in to v vseh treh krajevnih skupnostih. V proračunu za prihodnje leto je predvidenih 6,8 milijona evrov prihodkov in odhodkov, kar je malo več, kot je bilo v osnutku. V občinski upravi tako računajo, da bi prihodnje leto prejeli več denarja od prodaje občinskega premoženja. Med sestavljenem predloga proračuna so vnesli v načrt še približno sto tisoč evrov evropskih sredstev za sofinanciranje različnih gasilskih programov. Gre za sredstva evropskega projekta, ki je povezal Slovenijo in Hrvaško. Višina proračuna za leto 2015 naj bi bila podobna kot letos, vendar precej nižja od lani, ko so imeli v Vojniku na voljo kar dva milijona več. Občina se na novo ne bo zadolževala, za vračilo starih posojil za različne naložbe bo vrnila tristo tisoč evrov. BJ Lahko bodo dograjevali RADEČE - Do 6. januarja bo na občinski oglasni deski in na svetovnem spletu objavljen predlog sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Nato se bo župan opredelil do morebitnih pripomb občanov, kasneje pa bo predlog obravnaval občinski svet. Občinski svet je občinski prostorski načrt potrdil leta 2011, kasneje pa so bile pri njegovem izvajanju ugotovljene nekatere neusklajenosti in nova dejstva. Direktorica občinske uprave Brigita Stopar je pojasnila, da bodo spremembe omogočile dozidave in nadzidave obstoječih stavb do izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Dodala je, da želi občinska uprava s to spremembo v občini spodbuditi gospodarski razvoj, zadržati obstoječe prebivalstvo in mu dati možnost boljše kakovosti bivanja. Predvidena je sprememba še enega člena, ki se nanaša na premoščanje razlik v višini terena. TV Oprostitev plačila nadomestila CELJE - Mestni svetniki so ugodili prošnji podjetja Alpeks, ki je v septembrskem požaru izgubilo poslovno stavbo, in mu oprostili plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 v višini malo več kot 20 tisoč evrov. To možnost za podjetja in občane, ki so na svojih nepremičninah utrpeli večjo škodo, dopušča občinski odlok. Ker je bilo treba prvi obrok za letošnje leto plačati že pred septembrskim požarom, bo podjetje oproščeno plačila nadomestila za leto 2015. Alpeksu je v požaru poslovne stavbe nastalo za približno 2,5 milijona evrov škode, poleg tega ima podjetje zdaj stroške še s plačilom najemnine za skladišče, ki ga je moralo dodatno najeti. Na letni ravni znašajo stroški najemnine skoraj 45 tisoč evrov. Približno 12 tisočakov nadomestila zanje in še 9 tisočakov za lastne prostore Alpeksu prihodnje leto ne bo treba plačati v občinski proračun. IS Letošč jih deli Zgornjesavinjčane je razdelila umestitev vodovodnih cevi REČICA OB SAVINJI - V občinah Zgornje Savinjske doline že dolgo načrtujejo nov vodovod Letošč, saj je star dotrajan. Gre za vodovodni sistem, ki bi služil za oskrbo občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in dela Ljubnega. Za nov vodovodni sistem Letošč je projektant letos pripravil projektno dokumentacijo, ki jo na Rečici odločno zavračajo. Nov vodovodni sistem Letošč je vsekakor nujen. Obstoječ vodovodni sistem, ki ga uporablja devet tisoč občanov, ne zagotavlja zadostnih količin vode, ki teče po azbestnih ceveh. V vodovodnem sistemu, ki ni nastajal načrtno, prihaja do velikih izgub vode. Zato je bila med občinami leta 2011 podpisana pogodba o gradnji, financiranju in skupnem upravljanju novega vodovodnega sistema Letošč, ki bi ustrezal potrebam današnjega časa. Ocenjena vrednost projekta znaša približno 19 milijonov evrov. Po delitvenem ključu bi Mozirje prispevalo približno polovico potrebnih sredstev, Rečica trideset odstotkov in Nazarje petino. Rečičani bi radi privarčevali Po pogodbi bi moral projektant že leta 2012 izdelati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar je zelo zamujal. Pripravljeno projektno dokumentacijo Pot na goro je nato občinski svet Rečice letos poleti zavrnil kot pomanjkljivo in netočno. Iz te občine namreč predlagajo kar tri zanje cenejše različice umestitve vodovoda in se sklicujejo na zahtevo okolj-skega ministrstva, ki terja več različic. Po izračunih, za katere so poskrbeli na Rečici, bi z drugačno umestitvijo vodovoda v tej občini privarčevali približno tristo tisoč evrov. »V primeru odločitve za različico Brdo 1 bi se vrednost naložbe za Občino Rečica znižala za približno 30 odstotkov glede na predlagano idejno zasnovo projektanta,« računajo na Rečici. V tej občini zato vztrajajo, da mora biti pripravljena no-velacija idejne zasnove pro- jekta, ki jo mora pregledati neodvisni strokovnjak. Projektno dokumentacijo za nov vodovod Letošč je pripravil Projektivni biro Velenje. Nanj smo naslovili vprašanje, kako komentirajo predlog Občine Rečica, ki predlaga tri druge različice trase vodovoda Letošč. Iz biroja odgovora nismo prejeli. »Vlekli smo se za svoj prav in skoraj izpadli kot črna ovca,« odgovarja na posamezne očitke iz soseščine o rečiškem zaviranju projekta tamkajšnji župan Vinko Je-raj. Za rešitev zapletov je bil pred kratkim sklican sestanek, ki naj bi se ga udeležili župani, vendar je nato zaradi bolezni enega od njih odpadel. »Upam, da bomo vsi skupaj našli toliko skupnega jezika, da bomo zadevo uredili in projekt privedli tako daleč, da bomo lahko kandidirali za kohezijska sredstva,« pravi rečiški župan. BRANE JERANKO Pohod z baklami SOLČAVA - Planinsko društvo Solčava in Krajinski park Logarska dolina sta v soboto, 20. decembra, pripravila že tradicionalni Zimski pohod z baklami. Kljub temu da ni bilo snega, se je ob 17. uri, ko se je že stemnilo, pri domu planincev v Logarski dolini zbralo lepo število udeležencev, ki so v zameno za 5 evrov dobili pijačo dobrodošlice, baklo in toplo malico. Od tam so se pohodniki v soju bakel, ki so jim osvetljevale pot, odpravili proti koncu Logarske doline, kjer so organizatorji pripravili krajši animacijski program in osvetlitev slapa Rinka, sledila je zabava ob živi glasbi. HŽ Javna kuhinja rešuje stiske ŽALEC - Uporabniki in delavci društva Želva-Eureka Žalec so v torek z dnevom odprtih vrat obeležili prvo obletnico delovanja javne kuhinje, ki jo je Občina Žalec odprla z željo, da bi pomagala socialno najšibkejšim občanom. Javno kuhinjo redno obiskuje od 34 do 38 uporabnikov. V prvi vrsti gre za starejše občane, invalide, ljudi s težavami v dušenem zdravju in za uporabnike žalskega zavetišča. Nad razdeljevanjem obrokov bdi društvo Želva-Eureka, pripravlja pa jih Gorenje Gostinstvo. Zaposleni ugotavljajo, da je javna kuhinja v tem letu dobro zaživela, saj jo uporabniki redno uporabljajo, ne pomeni pa le zagotavljanja toplega obroka, temveč tudi priložnost za druženje. ŠO ZADNJA NOVICA V rokah upnikov Lastniki laške Thermane tudi na včerajšnji seji skupščine niso podprli predloga uprave o zmanjšanju osnovnega kapitala in o dokapitalizaciji, s katero bi banke upnice del svojih terjatev spremenile v lastniške deleže. Proti takšnemu sklepu je glasovalo kar 69 odstotkov delničarjev, kar je občutno več kot na seji skupščine 24. septembra, ko so se odločitvi o razlastitvi zdajšnjih delničarjev in o dokapitalizaciji postavili po robu le mali delničarji. Odločanje o usodi laškega zdravilišča, ki je od oktobra v postopku prisilne poravnave, se bo zdaj najverjetneje preselilo v upniški odbor. V skladu z insolventno zakonodajo lahko namreč o zmanjšanju osnovnega kapitala in o konverziji terjatev v lastniške deleže odločajo največji upniki. JI NA KRATKO Zanimiv bazar LUČE - Kot v številnih krajih po Sloveniji so tudi v Lučah za zadnji mesec tega leta pripravili številne dogodke, s katerimi bodo krajanom in obiskovalcem pričarali praznično vzdušje. Kot uvod v decembrsko dogajanje so lučki osnovnošolci pripravili božični bazar. Najprej so v telovadnici Osnovne šole Blaža Arniča pripravili slavnostni sprejem prvošolcev v šolsko skupnost. V spremljajočem programu so nastopili šolski pevski zbori in recitatorji. Po končani prireditvi je bil v šolski jedilnici bazar, na katerem so bili naprodaj izdelki otrok iz vrtca in osnovne šole. Izkupiček bazarja so namenili šolskemu skladu za pomoč socialno ogroženim otrokom. HŽ Delili so palačinke MOZIRJE - Predzadnji konec tedna v decembru je mozirsko društvo prijateljev mladine pripravilo že tretji božični bazar. Na prostoru tržnice v središču prelepo okrašenega trškega jedra so se na stojnicah predstavili ponudniki različnih domačih izdelkov. Obiskovalci so med sprehodom po stojnicah lahko kupili unikaten nakit, »filcane« izdelke, lesene sklede, voščilnice, lončke in številne druge izdelke. V bogatem spremljevalnem programu so otroci sodelovali na delavnicah, prisluhnili ruski pravljici, obiskal jih je seveda tudi Božiček. V Hidrant baru so člani mozirskih prostovoljnih gasilcev poskrbeli, da so se obiskovalci pogreli s toplimi napitki, gasilke pa so spekle in brezplačno razdelile otrokom skoraj tristo palačink. HŽ Center ponovne uporabe dobro zaživel VELENJE - V centru ponovne uporabe so okoljsko osveščeni kupci, ki prihajajo iz vse Slovenije, v dveh letih delovanja opravili 6.400 nakupov. V letošnjem letu so v centru prodali in podarili dobrih 24 ton izdelkov. Tudi drugo obletnico delovanja je Center ponovne uporabe Velenje zaznamoval z dobrodelno gesto. Uslužbenci centra so Vrtcu Velenje, ki je leta 2012 pridobil certifikat ekovrtca, predali 18 ptičjih krmilnic. Center ponovne uporabe Velenje je v letu 2014 sodeloval s številnimi društvi, šolami in drugimi organizacijami. Veliko svojih izdelkov (knjig, računalnikov, krožnikov, skodelic, kozarcev ...) so podarili. Velenjska občina je center ponovne uporabe odprla konec decembra 2012 v sklopu projekta »use-reuse«, saj želi ekološko osveščati prebivalce, varčevati z naravnimi viri in energijo ter zmanjševati količino odpadkov. RG NAZARJE - Planinsko društvo Nazarje in Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbovec sta v prostorih omenjenega muzeja pripravila razstavo, ki sta jo poimenovala Pot na goro = skrb za goro. Na razstavi si lahko obiskovalci ogledajo planinske fotografije, ki jih je komisija izbrala med prispelimi na natečaj, ki ga je razpisal Odsek za varstvo gorske narave pri Planinskem društvu Nazarje. Natečaj je bil organiziran v okviru obeležitve 15-letnice Planinskega društva Nazarje in ob mednarodnem dnevu gora, ki ga obeležujemo 11. decembra. HŽ Pravljične hiške GORNJI GRAD - Člani gornjegrajskega Turističnega društva so minuli konec tedna na trgu pred gornjegrajsko katedralo postavili pravljične lesene hiške. Ovili so jih v »sneg« in praznične lučke, s katerimi so velikim in malim otrokom pričarali praznično doživetje. Medtem ko so se odrasli greli ob čaju in kuhanem vinu, so se otroci družili na ustvarjalnih delavnicah, poslušali pravljice in legende ter veselo rajali ob otroških pesmih pod vodstvom animatorjev društva. HŽ O STE SI ŽE POSTAVILI NOVE CILJE? Želimo vam, da bi se vam vse želje uresničile, da bi vam uspelo vztrajati na poti do ciljev in da bi jih tudi dosegli. Pri tem vam poskušamo pomagati: z rentnim varčevanjem z ugodno obrestno mero euribor + 2 % ali izjemnim depozitom z ročnostjo 20 mesecev in 2 % letno nominalno fiksno obrestno mero* lahko del svojega denarja vsak mesec preusmerite v uresničitev želja, še posebej tistih najbolj oddaljenih. Obe ponudbi veljata le do konca leta! Korak za korakom, in cilji bodo vse bližje! ^Џ * minimalni znesek vezave je 1.000 €. 150 let banka celje www.banka-celje.si 10 KULTURA Stolpom ostaja zvest še danes Likovno ustvarjanje Narcisa Kantardžiča klasično in obenem sodobno, predvsem pa brezčasno Narcis Kantardžić je širši javnosti znan po upodabljanju najrazličnejših oblik stolpov v prostrani pusti naravi, s čimer v prvi vrsti opozarja na človeški odnos do narave. Celjski slikar Narcis Kantardžić je prejšnji četrtek v Galeriji sodobne umetnosti v Celju odprl pregledno razstavo. Na njej je predstavljen umetnikov slikarski opus tridesetletnega ustvarjanja, v Likovnem salonu pa umetniška skupina Zvono, v kateri je umetnik aktivno deloval vseh deset let njenega obstoja. Januarja bo izšel še katalog, ki bo celostno predstavil umetnikovo ustvarjanje. Narcis Kantardžić velja za likovnika v pravem pomenu besede. V prvi vrsti ostaja zvest klasičnemu slikarskemu ustvarjanju, zato med njegovimi umetniškimi projekti, kot pojasnjuje kustosinja Maja Antončič, ne najdemo akcij v javnem prostoru, razstav na prostem, video poskusov, konceptualnih performansov, scenografskih raziskovanj in slikarskih instalacij. Na pregledni razstavi so na ogled njegova dela iz različnih obdobij ustvarjanja, od slik iz začetka 80. letih, ko je še ustvarjal v Sarajevu, do danes, ko živi in dela v Celju. »Kantardžić se je zgodaj odmaknil od modernistične abstrakcije. Iskal je izzive tako v krajini kot v romantičnem in metafizičnem obravnavanju narave in arhitekture. Po-stapokaliptični prostori z močnim navezovanjem na obdobje romantike, pa tudi na slikarsko veščino renesančnih mojstrov, nepretrgoma zaznamujejo njegovo slikarsko prakso,« opisuje njegovo slikarsko ustvarjanje Antončičeva. Kot simbol civilizacije Eden izmed najbolj prepoznavnih Kantardžićevih motivov, po katerem je znan širši javnosti, so stolpi najrazličnejših oblik, od trdnjave, pravljičnega turna do babilonskega stolpa in gorečega tovarniškega kompleksa. Idejo zanje je dobil v sredini 80. let prejšnjega stoletja med bivanjem v Hamburgu. »V mestu sem videl strašansko grde zgradbe, ki so me spodbudile, da sem naslikal svoj prvi stolp, ki je sčasoma postal moj simbol civilizacije,« pojasnjuje umetnik, ki s stolpi, ki se praviloma nahajajo v postapokalistič-nih pokrajinah, ponazarja človeški odnos do narave. Na eni strani z njimi simbolično opozarja, da so zgradbe še edino, kar je ostalo od človeštva, na drugi strani pa s stolpi v prostrani pra- zni pokrajini opozarja na osamljenost posameznika v sodobni družbi. Nekateri likovni strokovnjaki na njih gledajo celo kot Kantard-žićev avtoportret. Antončičeva ob tem dodaja, da lahko njegove slike dojemamo kot klasične in obenem spodobne ter hkrati brezčasne. »Neopredeljene širne pokrajine, Narcis Kantardžić se je rodil v Derventi leta 1958. Končal je Akademijo likovnih umetnosti v Sarajevu, kjer je bil nekaj časa zaposlen tudi kot asistent, in bil član skupine Zvono, ena ključnih jugoslovanskih umetniških skupin osemdesetih let prejšnjega stoletja. Od leta 1982 je samostojno razstavljal v Bosni in Hercegovini, Sloveniji, Srbiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in v Združenih državah Amerike. Za svoje delo je prejel več nagrad. Danes živi in ustvarja v Celju. simbolni ostanki civilizacije, arhitektura, ki je preživela človeka, osamitev posameznika, občutje narave, metafizični prostori, apokaliptični trenutki uničenja ali tišine ter njihova likovna obravnava dajejo slikam usmeritev, omejitev, hkrati pa skrivnostno brezčasnost, kjer estetska nota ne prevlada nad sporočilnostjo in občutenjem videnega,« še dodaja. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Timšel o življenju popotnika V celjski knjigarni Antika se je prejšnji torek nadaljeval niz literarnih večerov. Osrednja pozornost tokratnega večera je bila namenjena premierni predstavitvi knjige z naslovom Timšel, ki je izšla pri celjski založbi Antika, njen avtor pa je fotograf, pohodnik in svetovni popotnik Franci Horvat. Vsestranski Celjan je v njej z različnimi avtobiografskimi zgodbami in fotografijami predstavil svoje življenje. Zajel je tako prigode s potovanj in z alpinističnih odprav kot tudi pripovedi iz mladosti in vsakdanjega življenja. Do zdaj je zgodbe, objavljene v knjigi, varno hranil v domačem sefu, nekaterih ni prebrala niti njegova žena, zato je bila pobuda celjskih založnikov, da jih predstavi v knjigi, zanj še toliko mikavnejša. Vsaka od njegovih pripovedi je edinstvena, zato Horvat nima svoje najljubše, so mu pa zagotovo najbližje, kot pravi, tri zgodbe. Še posebej rad prelista strani, kjer je objavljena zgodba, povezana z njegovo hčerko Tino. Vedno nova se ga dotakne pripoved, v kateri opisuje padec v gorah in pripoved z naslovom Božanska komedija pod vasjo Krn. Zgodbe so obogatene s številnimi fotografijami, katerih avtor je prav tako Horvat, ki si knjige že v osnovi ni zamislil le po literarni podobi, temveč tudi po slikovni. ŠO Foto: GrupA S Francijem Horvatom (desno) se je o najnovejši knjigi Timšel pogovarjal literarni kritik mag. Zoran Pevec. Zimska pravljica je tu V celjski Galeriji Niko Ignjatič je od torka na ogled skupinska prodajna razstava sedmih umetnikov z naslovom Mala zimska razstava. Na njej si je mogoče do konca januarja ogledati in kupiti likovna dela tako domačih kot tujih ustvarjalcev. Svoja dela so na ogled postavili Ivana Andrić Todić, Matej Čepin, Nike Makuc, Vinko Pajek - Vini, Andrea Pierus, Ratimir Pušelja in Dušan Poropat. ŠO 42. tradicionalni božično - novoletni koncert LAŠKE „PIHALNE GODBE It! m 2 Kcftln л .cll/,11 n i n л o o < cc § G crs-t je: K v a t r o p~i r c i Dirigent in umetniški vodja: Gašper Salobir Vstop je prost Vljudno vabljeni LAŠKA PIHALNA GODBA 1862Ј KULTURA 11 Berejo jo že več kot 150 let Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe tudi letos namenjena vsem generacijam Celjska Mohorjeva družba je predstavila Redno zbirko 2015, komplet petih različnih knjig, ki jih izdaja že več kot 150 let. Letošnja zbirka poleg Mohorjevega koledarja in koledarja z motivi slovenskih misijonarjev vseh časov vsebuje še povest Jožeta Urbanije z naslovom Antonija, ostani v Komposteli, strokovno delo Razgledi po pravu Janeza Breznika, prevod romana Na visokih petah in nadaljevanje zgodbe o Don Camillu in Pepponu. Osrednja pozornost je po besedah urednika Jožeta Faganela že ves čas namenjena Mohorjevemu koledarju. Urednica Alenka Ve-ber je vanj vključila članke 50 avtorjev, razdeljene v več različnih sklopov: Narava, Po domovini in svetu, Zgodovina, Naša dediščina, Znanost, Med nami, Spominjamo se, Naši sodelavci - jubilanti, Leposlovje in Iz življenja treh Mohorjevih družb. Uvod vanje je koledarski del s podatki o godovih in praznikih, a tudi o vseh podrobnostih iz vesolja. Za mlade je letos še posebej zanimiv roman Na visokih petah, ki ga je prevedel Niki Neubauer. Gre za nadaljevanje uspešnice z naslovom Za ducat - ceneje, ki govori o ameriški družini z 12 otroki. Po očetovi smrti se morajo znajti sami z materjo, katere moderni vzgojni prejemi bodo, kot je prepričan Faganel, navdušili marsikoga. Zbirko so v Celju predstavili urednik Jože Faganel (z leve), prevajalec romana Na visokih petah Niki Neubauer, avtor strokovne knjige Razgledi po pravu Janez Breznik in avtor povesti Antonija, ostani v Komposteli Jože Urbanija. Hudomušne prigode se nadaljujejo Vse, ki uživajo ob prebiranju hudomušnih zgodbic, bo razveselilo nadaljevanje zgodbe o Don Camillu in Pe-pponu, komunističnemu županu in zavzetemu župniku, ki sta se uradno grdo gledala, v resnici pa sta sodelovala. Letošnja zbirka prinaša še strokovno knjigo Razgledi po pravu avtorja Janeza Breznika. V uvodu na preprost način razlaga bistvo pravnega reda, temeljne ustavne pravice in prikaže velike sodobne pravne sisteme. V nadaljevanju knjiga razkriva značilnosti posameznih pravnih vej. Na razumljiv način za povprečnega bralca opisuje posebnosti civilnega prava in upravnega prava, knjigo pa zaokroži prikaz evropskega prava. Soavtor Andrej Saje v njej osvetli posebnosti cerkvenega prava. Večernice kot televizijske nadaljevanke Roman Antonija, ostani v Komposteli je namenjen večernemu branju in sodi v knjižno zbirko Slovenskih večernic, ki so imele nekoč podobno vlogo, kot jo ima danes televizijske nadaljevanke. So namreč povesti, ki razveseljujejo ljudi ob zimskih večerih. Letos so v zbirko uvrstili zgodbo, ki govori o romanju po Jakobovi poti v Kompostelo. V povesti eden od popotnikov želi, da njegova Antonija ostane v Komposteli, saj ima doma že zamenjavo zanjo. Zbirko zaokrožuje stenski koledar, ki prikazuje slovenske misijonarje vseh časov. Fotografije so razvrščene po mesecih, in sicer s prilogo vseh slovenskih misijonarjev, ki delujejo danes. ŠPELA OŽIR V znamenju ameriških skladateljev Potem ko je Simfonični orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika v soboto zvečer zaigral na novoletnem koncertu v dvorani velenjske glasbene šole, je v ponedeljek zvečer nastop ponovil še v Celjskem domu. Letošnji novoletni koncert, ki so ga simfoniki celjske glasbene šole poimenovali Pod zvezdnato zastavo, je bil posvečen ustvarjalnosti ameriških skladateljev. Ob znameniti Gershwinovi Rapsodiji v modrem, ki jo je z orkestrom poustvaril pianist in profesor Primož Mavrič, so bili na sporedu še odlomki uspešnic z Broadwaya, kot so West Side Story, Candide, Porgy in Bess, ki jih je z orkestrom predstavila sopranistka Martina Burger. Program koncerta, na katerem je kot solist nastopil še violinist Urban Jerman, je zaokrožila filmska glasba Hol-lywooda. ŠO Foto: SHERPA Kot eden izmed treh solistov je na letošnjem novoletnem koncertu celjskega simfoničnega orkestra nastopil pianist in profesor celjske glasbene šole Primož Mavrič. NA KRATKO Glasba in ples SLOVENSKE KONJICE - Glasbena šola se je v četrtek v kulturnem domu s svojimi orkestri predstavila konjiškemu občinstvu. Predstavili so se tudi mladi plesalci. Na božično-novoletnem koncertu so nastopili mladinski pihalni orkester, komorne skupine, mali harmonikarski orkester, godalni orkester, kitarski orkester in pevski zbor. Prireditev je vodil Cveto Štefanič, za zvok v dvorani je poskrbel Matej Kovše. Plesni del plesni del prireditve so pripravili učenci in učenke plesa ter baleta. JP O šegah in navadah KOZJE - Knjižnica Šmarje pri Jelšah, enota Kozje, je minulo sredo pripravila decembrski čitalniški večer. Temo večera so predstavljale Slovenske šege in navade ob božiču in novem letu. Čitalniškega večera se je udeležilo presenetljivo veliko Koz-janov. Skozi najpomembnejša stara obredja, ki so bila živa na slovenskih domačijah v božično-novoletnem času, so jih vodile pripovedovalke Gusta Grobin, Metka Kodrič in Majda Pre-voršek. Z glasbo je večer popestrila citrarka Jasmina Levičar. JP Pesem ob praznikih REČICA OB SAVINJI - Člani kulturnega društva so pripravili predpraznični koncert. Prireditev je bila uvod v številne dogodke, katerih namen je popestritev veselega decembra v kraju. Pred polno dvorano navdušenih obiskovalcev so nastopili otroci vrtca in Osnovne šole Rečica ob Savinji, Rečiški pobi, Zala Štiglic, Filip Pfeifer in Mladinska gledališka skupina I. V. A. N. HŽ Že tradicionalni koncert LJUBNO OB SAVINJI - Osnovna šola je v šolski telovadnici pripravila že tradicionalni novoletni koncert. Na odru so se zvrstili člani otroških pevskih zborov Ljubno in Luče, moških pevskih zborov z Ljubnega in iz Luč, Nonet Planika, Bim-bam, pevski zbor vrtca in prvega razreda, mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno in Oktet Žetev. Posebno čustveno in doživeto so izzvenele pesmi, ki so jih skupaj zapeli otroški in odrasli pevski zbori, saj je za nekatere otroke in starše to pomenilo prvi skupni nastop na odru. Vstopnine na koncertu ni bilo, veseli pa so bili prostovoljnih prispevkov obiskovalcev, ki jih bodo namenili šolskemu skladu. HŽ Kulturni dom je zaživel ŠMARJE PRI JELŠAH -Decembra je minilo leto od obnove kulturnega doma, spomladi je bila obnovljena in razširjena še knjižnica, ki je v isti stavbi in je del istega javnega zavoda. Številke obi-skanosti po letu kažejo, da je naložba omogočila nove možnosti za posredovanje kulturnih programov, dogodkov in prireditev prebivalcem širšega območja Obsotelja in Kozjanskega. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah je z obnovo, vredno več kot 1,4 milijona evrov, pridobil bolj uporabne prostore, novo opremo, zlasti multimedijsko kabino s projektorjem za filmski program. V zadnjem letu je gostil 619 prireditev, ki jih je obiskalo več kot 28 tisoč obiskovalcev. Šmarsko knjižnico je v tem času obiskalo približno 50 tisoč obiskovalcev. Direktor tega javnega zavoda Jože Čakš je vesel, da je predvsem kulturni dom postal zbirališče ljudi iz različnih koncev Slovenije. TV 12 NAŠA TEMA Ob pekovi izjavi »Pa nisam ja mačak, da lovim miši« se hihita cela Slovenija in še pol bivše Jugoslavije. Slavni pek Roki že celo življenje peče kruh, z mišmi se pa ne misli ukvarjati. Mišji teater, zvezdniški pek in užaljeni kupci Najbolj razvpito pekarno v Šentjurju smo obiskali pred izbruhom afere in po njem Z razvpito pekarno je postal Šentjur za trenutek središče Slovenije, tamkajšnji pek Roki pa s svojo mačjo izjavo prava spletna senzacija. A če s pekarno MašMiš, kot jo v šali imenujejo domačini, že ni preloma naredil inšpekcijski seznam sanitarnih kršitev, je bil novinarski prispevek v oddaji Svet na Kanalu A kaplja čez rob. Lastnik trdi, da se mu godi krivica, prodajalka je obupana, nekdanji kupci pa preko občutka prevara-nosti in užaljenosti seveda ne morejo. Prvi dan po objavi seznam spornih pekarn in njihovih kršitev med kupci v Šentjurju še ni naredil preplaha. Prodajalka Sonja nam v prijaznem klepetu razloži, kako je v življenju prodajala že vse od čevljev do kruha, kako je v zadnjem letu po številnih iskanjih dobila službo v Šen- tjurju in kako je s številnimi strankami v tem letu postala že skoraj prijateljica. Pekar-nica tik ob cesti ima namreč dostopno lokacijo in praktično v petek in svetek odprta vrata. Šentjurčani so jo po količini prometa očitno več kot posvojili. »V skladišče res ne hodim, ampak prodajalna in pekovski del s priročnim skladiščem sta brezhibna. To mi lahko verjamete, ker sama čistim. Vse, kar sem kdaj delala, je temeljilo na zaupanju s strankami. Ne bi jim mogla prodajati česa takega, česar tudi sama ne bi kupila,« nam je zatrjevala. Da bi bil pek nekvalificiran »kdorsižebodi«, prav tako ni res, nam v isti sami zatrjuje Rusten Rexhbečaj. »Kruh sem na domačem Kosovem začel peči leta 1977 in vse odtlej je to moj poklic. V Slovenijo sem prišel leta 2006, prej sem delal v pekarni Težak, zadnje leto delam tu. Šentjurčani ne pojejo veliko kruha. Po moje štirikrat manj kot kakšno primerljivo mestece na Balkanu. Radi pa imate naša peciva, bu-rek in podobno. Boste poskusili? Vsi pravijo, kako dobrega pečemo,« pove pek Roki, kot ga kličejo sodelavci. Lastnik Fikret Bislimaj je ugotovitve inšpekcije povsem relativizi-ral. »V pekarni se dela, to ni lekarna. Ampak sicer pri nas čistimo trikrat na dan ...« je zagotavljal za našo medijsko hišo. Mišje akrobacije pred kamerami Da so v pekarni televizijce spustili v skladišče, bi jim v smislu »poštenjaki niso imeli česa skrivati, razen bleščeče talne keramike« lahko šteli za dobro. In četudi si je po prepričanju lastnika pekarne novinarka miš gladko izmislila, so posnetki neizprosni. Obgri- zene vreče in mišji iztrebki so bili še vedno tam. In to potem, ko je inšpekcija lastnika najprej opozorila in nato odredila še začasno zaprtje. Če je to zakuhala konkurenca, kot so prepričani nekateri v pekarni, je treba priznati, da je metoda domišljena in učinkovita. Izdano zaupanje kupcev je težko, če ne kar nemogoče povrniti. Dan po objavi televizijskega prispevka je bil pek Roki s svojo mačjo izjavo zvezdnik, prodajalka Sonja pa obupana. »Kot vse kaže, bom izgubila še eno službo. Mimoidoči nas gledajo, kot da smo kriminalci, in se nas ogibajo, kot bi bili kužni. Za tisti spodrsljaj v skladišču se lahko samo iskreno opravičim. Ne vem več, kaj naj še storim ...« Lastnik Bislimaj ima v šentjurski in konjiški pekarni vključno z lastno družino zaposlenih 14 ljudi. Kot je rekel, mu je novinarka z lažjo o mi- ših naredila ogromno poslovno škodo. »Tisto sploh niso bili mišji iztrebki. To so bila ržena semena, ki jih uporabljamo pri peki. Glede čistoče sem sam neverjetno strog, stavim, da je moja pekarna ena najbolj čistih v Sloveniji,« je hitel zatrjevati. »Dnevno imam samo v Šentjurju do tisoč evrov izpada dohodkov, tu pa so še delavci, ki jih je treba plačati. Mi je žal za ljudi, ampak če bo šlo tako naprej, bom moral zapreti.« Sicer se ukvarja tudi z gradbeništvom, v Sloveniji ima same dobre izkušnje z vsemi po vrsti, od birokratov do občinskih uslužbencev, pa je delal že vsepovsod od Švice do Nemčije. »Hčer imam v Stuttgartu. Razmišljam, da bi pekarno odprl tam ...« Kot kaže, mu bodo Šentjurčani brez obžalovanja zgolj pomahali v slovo. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Niso vs Javna objava pregle Prejšnji teden je slovensko javnost pretresla javna objava seznama pekarn, v katerih je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin s Finančno upravo RS izvedla poostren nadzor. Ugotovitve uprave za varno hrano so v javnosti dvignile precej prahu. V Obrtni zbornici Slovenije menijo, da je bila predstavitev pekarn, kjer je bil izveden nadzor, izpeljana nekorektno in senzacionalistično. S tem bi lahko bila predvsem manjšim družinskim pekarnam povzročena tudi velika gospodarska škoda. Inšpekcija je pregledala 47 pekarn in eno prodajalno kruha in pekovskih izdelkov. Kar v 33 primerih je ugotovila nepravilnosti. Uprava za varno hrano je nepravilnosti ugotovila tudi v dveh pekarnah na Celjskem. Gre za istega lastnika, in sicer Fikreta Bislimaja, ki ima pekarno v Šentjurju in Slovenskih Konjicah. Inšpekcijska služba je na Celjskem pregledala še pekarne TEMAJ AS v Celju, Pekarno Naraločnik na Ljubnem ob Savinji, Pekarno Friško v Šoštanju in Pekarno Ob potoku Opozorilo je zaleglo Potem ko je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) lani aprila pri posebnem nadzoru higienskih standardov ugotovila nepravilnosti v Pekarni Friško v Šoštanju, v letošnjem inšpekcijskem nadzoru nepravilnosti v tej pekarni ni bilo. Pekarna Friško v Šošta- bile povezane z vodenjem evi- nju je poslovalnica podjetja Pekač Tafa iz Velenja, kjer sicer tudi pripravljajo pekovske izdelke, medtem ko jih v Šoštanju samo prodajajo. »Lani ugotovljene nepravilnosti, ki jih je ugotovila uprava za varno hrano so dence temperatur hladilnih naprav, kar je treba zapisati enkrat dnevno,« je povedal direktor podjetja Binak Bra-haj. Temperatura hladilnika v prodajalni Friško v Šoštanju je bila ustrezna, mi samo nismo vodili evidence,« je lani ugoto- V šoštanjski pekarni odpravili nepravilnosti - Neustrezno vod vljeno kršitev opisal direktor podjetja Binak Brahaj. Zaznana kršitev sodi na področje preverjanja izpolnjevanja higienskih kriterijev prostorov, opreme in osebja oziroma izvajanja notranjih nadzorov, kjer se poleg temperature hladilnih naprav in izdelkov preverjajo tudi izjave in soglasja o zdravstvenih zahtevah za zaposlene, ustreznost delovne obleke in rokovanja z živili, evidenca o dobaviteljih vhodnih surovin. Uprava za varno hrano je podjetju Pekač Tafa v določenem roku naložila odpravo nepravilnosti, kar je tudi izpolnilo in po ponovnem pregledu kršitev niso ugotovili. Tokrat brez kršitev V letošnjem izrednem nadzoru, katerega rezultate je uprava za varno hrano objavila pred dnevi, Pekarne Friško v Šoštanju kot tudi ne proizvodne enote podjetja Pekač Tafa v Ve- lenju ni bilo na seznamu tistih pekarn, kjer so ugotovili nepravilnosti. Za higienske standarde in neoporečnost pekovskih izdelkov po besedah Binaka Bra-haja skrbijo tako, da vsak dan, preden zaprejo pekarni, uro do dve čistijo prostore in naprave za peko, enkrat na teden opravijo tudi generalno čiščenje. Zaposleni, teh je skupno v obratih v Velenju in Šoštanju 11, imajo tudi vsakoletno izobraževanje o higienskih standardih in drugih zahtevah, povezanih z delom v pekarni, je še povedal Brahaj. Poslovne škode niso občutili Naš sogovornik je še povedal, da zaradi lanskih ugotovitev uprave za varno hrano in medijskih objav o kršitvah niso zaznali poslovne škode oziroma zmanjšanega obiska in povpraševanja kupcev. V pekarni v Velenju, ki so jo odprli pred devetimi leti, dnevno prodajo NAŠA TEMA 13 »i za v isti koš danih pekarn buri duhove v Slovenskih Konjicah. V teh pekarnah ni ugotovila nepravilnosti. Tako v Obrtno-podjetni-ški zbornici Slovenije kot med peki se je pojavil očitek, da so inšpekcijske službe preverjale zgolj manjše pekarne. Poostren nadzor zaradi neskladja Nabor pekarn, v katerih so izvedli poostren nadzor, je pripravila finančna uprava in ne uprava za varno hrano, so nam pojasnili v upravi za varno hrano. Prehranski inšpektorji, ki so preverjali predvsem higiensko stanje, sledljivost in označevanje živil, so se »le priključili« finančni inšpekciji. Kot so poudarili v upravi za varno hrano, so vse pekarne, ki so se za opravljanje dejavnosti registrirale pri upravi, vključene v program rednih inšpekcijskih pregledov. Ti so načrtovani enkrat na dve leti ne glede na velikost pekarne. Če nosilec dejavnosti proizvaja tudi živila z višjim tveganjem za zdravje ljudi (na primer slaščičarske proizvode na osnovi jajc in kreme ali pri proizvodnji uporablja živila živalskega izvora), nadzor izvajajo enkrat na leto. lenje evidence približno 300 kg kruha, 150 burekov in 400 do 500 kosov peciva, v obratu v Šoštanju, kjer delujejo štiri leta, pa približno 60 kg kruha, 30 burekov in 100 kosov peciva. Binak Brahaj, direktor Pekača Tafeja ugotavlja, da je konkurenca na trgu ponudnikov pekovskih izdelkov kar ostra, zaradi krize pa se jim je v zadnjih dveh letih prodaja zmanjšala za približno 20 odstotkov. ROBERT GORJANC »Kot je razvidno iz ugotovitev zadnjih dveh poostrenih nadzorov - letos in v letu 2013 -je stopnja neskladnih obratov v pekarski dejavnosti visoka. Zaradi navedenega omenjena dejavnost ostaja tudi predmet t. i. poostrenih oziroma izrednih pregledov na letni ravni, pri čemer posamezne problematične obrate spremljamo do odprave nepravilnosti,« izpostavljajo v upravi za varno hrano. Kdaj zaprtje obrata? Inšpekcija zahteva zaprtje obrata, kadar so ugotovljene nepravilnosti takšne, da je neposredno ogrožena varnost proizvoda, ki s tem predstavlja tveganje za zdravje potrošnikov. pov, umazanih tal do iztrebkov glodavcev, zapredkov insektov v vreči z moko in obgrizenih vreč - se nam je porajalo vprašanje, ali je slovenska hrana sploh varna. Uprava za varno hrano odgovarja, da večina živil je varna. Zadnje ugotovitve pa kažejo, da je higienska praksa v večjem številu obratov pomanjkljiva in so potrebne izboljšave. Kot so nam pojasnili v upravi, tudi zaradi javne objave rezultatov nadzora pričakujejo, da bodo vsi, ki se ukvarjajo s pekarsko panogo oziroma imajo stik z živili, ponovno pregledali dokumentacijo, v kateri imajo opisane postopke za varno proizvodnjo in ravnanje z živili, ki naj bi jih tudi dosledno izvajali. Obvezna ustrezna usposobljenost Kakšni so sploh pogoji, da lahko odpremo pekarno? Za odgovor smo se obrnili na Obrtno--podjetniško zbornico Slovenije. Promet v pekarni je v enem dnevu dejansko usahnil. Lastnik je prepričan, da afere ni zakuhala njihova malomarnost, ampak mediji. Seveda je možno, da kršitelj odpravi nepravilnosti, ki se lahko čez kakšen teden ali še prej ponovno pojavijo. Zanimalo nas je, kako dolgo uprava spremlja kršitelja. »Posamezne problematične obrate spremljamo do odprave nepravilnosti, glede na ugotovitve vseh opravljenih inšpekcijskih pregledov pa se določi čas naslednjega obiska. Če ima obrat ob vsakem pregledu zabeležene neskladnosti, je vsekakor uvrščen na seznam tveganih obratov, ki so predmet pogostejših pregledov,« so nam odgovorili. Ob tem so dodali, da se pregledi lahko izvajajo tudi na letni ravni oziroma v okviru poostrenega nadzora. Večina živil je varna Glede na ugotovitve inšpekcije - od slabih higienskih razmer, plesnivih sten in stro- Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri Ajpesu vpisan v Poslovni register Slovenije. Družba lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v sodni register. Podjetniki oziroma družbe, ki se ukvarjajo s pekarsko dejavnostjo, morajo upoštevati tudi Uredbo o obrtnih dejavnostih, ki med drugim regulira dejavnosti proizvodnje kruha, svežega peciva in slaščic, proizvodnje prepečenca in piškotov ter proizvodnje trajnega peciva in slaščic. Za opravljanje teh dejavnosti se zahteva izdaja obrtnega dovoljenja. Za njegovo pridobitev mora imeti podjetje nosilca dejavnosti, ki mora izpolnjevati pogoje iz Obrtnega zakona. V obrtno-podjetniški zbornici se nikakor ne strinjajo s trditvami, ki so se pojavile v javnosti, ANKETA Nekaj mimoidočih smo povprašali, kaj si mislijo o mišji aferi v šentjurski pekarni. Rudi Ferlež, Šentjur: »Se mi zdi, da je pri vsem skupaj tudi malo nestrpnosti do drugih narodnosti. Seveda ima inšpekcija vso pristojnost, da zadeve pregleda in odredi ukrepe. Ta medijski linč pa resnično ni na mestu. Sem sosed, včasih kupim kruh, skratka smo v dobrih odnosih. Kar se pa skladišča tiče, imam izkušnje iz našega nekdanjega Ferleževega mlina. Vdor kakšne poljske miške takole sredi travnika je skoraj nemogoče preprečiti. Edino, kar zaleže, je mačja straža.« Marija Malinovski, Celje: »Te oporečne pekarne se mi vsekakor zdijo problem. Še posebej če gre za hrano otrok. Hči včasih kaj kupi, ampak jaz nisem ravno navdušena. Bolj zaupam trgovinam in večjim uveljavljenim pekarnam. A tudi sicer mi ta kruh ni všeč. Je puhast, nekompakten in brez okusa.« da so lastniki pekarn »napol pismeni«. Kot pravijo, negativna medijska poročanja o nekaterih posameznikih, ki so bodisi peki bodisi lastniki pekarn, neupravičeno mečejo slabo luč na celotno pekarsko dejavnost. Če pogledamo v Uredbo o obrtnih dejavnostih, lahko vidimo, da kot minimalno poklicno usposobljenost zahteva ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo. Zaradi objave povzročena škoda? V obrtno-podjetniški zbornici ne nasprotujejo rednim inšpekcijskim pregledom, katerih namen je, da se opozori na napake ali nepravilnosti. Jih pa moti način obveščanja javnosti. »Če so manjše napake, naj se lastnike pekarn ustno opozori, če so večje napake, pa naj se jim ponudi možnost, da jih popravijo. Če pa je ogroženo zdravje ljudi, naj se ustrezno ukrepa,« pravijo v zbornici in dodajajo, da je treba razlikovati, ali gre za napake pri delu, kjer je ogroženo zdravje ljudi. Druga zadeva, ki je močno zmotila zbornico, je, da so na seznamu pekarne, pri katerih je bil izveden inšpekcijski nadzor in ni bilo kršitev, pekarne z manjšimi nepravilnostmi in tudi pekarne, pri katerih obstaja možnost, da je ogroženo zdravje ljudi. V zbornici menijo, da lahko zaradi nekorektnega predstavljanja pekarn povzročijo veliko gospodarska škoda. »Gre za majhne družinske pekarne, ki korektno in pošteno opravljajo svoje delo, redno poravnavajo vse obveznosti do države, zdaj se jim pa dela gospodarska škoda,« so kritični. Predlagajo, da glede na to, da so inšpekcijske službe v zadnjih dveh letih izvedle nadzore le nad malimi pekarnami, izvedejo nadzor tudi nad velikimi. »Še enkrat pa poudarjamo, da ne smemo vseh metati v isti koš, saj je to skrajno senzacionalistično početje,« še izpostavljajo v obrtni zbornici. Kako visoka bo gospodarska škoda, bo kmalu vidno. Nekateri peki namreč že opažajo zmanjšanje prometa. JERICA POTOČNIK Franc Magyar, Šmarje pri Jelšah: »Težko kaj rečem o tem. Nisem od tu. V pekarni sem se ustavil spotoma. Videti je lepo, lepo so me postregli. Gospa je bila zelo prijazna, o čem posebnem pa niti nisem slišal. Luštno je tukaj.« OB ROBU JERICA POTOČNIK Seznam z vonjem po krvi Javna objava pekarn, v katerih je inšpekcija izvedla nadzor, je odprla kar nekaj vprašanj. Eno je sprožila Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije, ki se je na objavo seznama odzvala precej burno. Zakaj so na istem seznamu vse pregledane pekarne? Nenazadnje niso vse kršile predpisov, prav tako tudi kršitve niso bile »vse za v isti koš«. Seveda moramo biti pošteni in ob tem povedati, da je na seznamu, ki je na spletu dostopen v obliki tabele, pri vsaki pekarni navedeno, ali je kršila predpise. V primeru, da jih je, je napisano tudi, kakšne so bile. Je pa res, da se povprečen bralec žal ne poglablja v podrobnosti. In zato je bila škoda povzročena tudi tistim, ki pravil ne kršijo, oziroma tistim pekom, pri katerih so bila ugotovljena le manjša odstopanja. Medije in posledično celotno javnost so najbolj vznemirile večje nepravilnosti, kot so iztrebki glodavcev, obgrizene vreče in podobno. Medijem, sploh tistim bolj senzacionalistično naravnanim, je uspelo ustvariti vtis, da so slovenski peki - po domače povedano - vsi po vrsti pravi packi, in to ne majhni. Pa je res tako? Verjetno ne. Seveda je zaskrbljujoče, da higienski standardi v nekaterih pekarnah, poudarjam nekaterih, niso ustrezni. Da pa peki na veliko ogrožajo zdravje potrošnikov, ne, v to nikakor ne verjamem. Strinjam se, da je treba kršitelje sankcionirati, in tudi ne dvomim v dobre namere Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je želela z objavo seznama spodbuditi tudi druge podjetnike, ki imajo opravka s hrano, da upoštevajo vsa določila in standarde. Vendar menim, da se tega ni lotila na pravi način. Ob vsej tej medijski gonji namreč ostaja nekakšen grenak priokus. Upamo lahko, da gre zgolj za priokus, ki bo za spremembo spran s kakšnimi primeri dobrih praks in da ne gre še za eno afero, ki bo pustila negativne gospodarske posledice. Tega si v času visoke brezposelnosti, propadanja podjetij in takšnih ter drugačnih socialnih stisk res ne moremo kar tako privoščiti. 14 IZ NAŠIH KRAJEV Mladi za »Veleje« premikajo meje Številne projekte financirajo z denarjem iz razpisov NA KRATKO VELENJE - Mladinski svet Velenje je v okviru projekta Mladi za Veleje - premikamo meje izpeljal številne projekte. Med drugim so postavili informacijski in interaktivni portal mladi-zaveleje.si, ki je ključen za izvajanje strategije informiranja mladih v Velenju, ter urbanetocke.si, ki pomeni možnost aktivnega vključevanja mladih in tudi ostalih občanov pri oblikovanju življenju prijaznega mesta. »Ni problem v tem, da organizatorji ne bi sporočali informacij, da ne bi obstajali kanali, po katerih sporočajo, ampak da mladi kot občinstvo, ciljna skupina teh projektov informacije spregledajo zaradi prenasičenosti in razpršenosti podatkov,« potrebo po uvedbi strategije informiranja mladih v Velenju in portala mladizavele-je.si kot krovnega spletnega mesta pojasnjuje Barbara Kelher. Po njenih besedah se je portal pokazal kot dobra praksa, saj ga je obiskalo že skoraj deset tisoč obiskovalcev, ki so si ogledali že več kot 25 tisoč strani. Urbane točke kot e-demokracija Velik izziv Mladinskega sveta Velenje je bil v zadnjem letu in pol tudi zagon spletnega portala in mobilne aplikacije Urbane točke Velenja kot orodja za nekonvencionalno politično sodelovanje posameznikov v lokalnem okolju. S tem orodjem želijo spodbuditi občane, da s svojimi pobudami vplivajo na odločitve lokalnih odločevalcev. Registrirani uporabniki lahko namreč v okviru spletnega mesta in mobilne aplikacije podajajo predloge za ureditev konkretnih lokalnih problemov 73' • I t» Barbara Kelher, predsednica Mladinskega sveta Velenje, je prepričana, da bodo mladi v Velenju s svojimi uspešnimi projekti meje premikali tudi v prihodnosti. ali pohvalijo dobro urejene lokalne urbane točke. Tako med zadnjimi objavami na primer opazimo, da občani opozarjajo na postavitev »ležečih policajev« brez opozorilne table ali na nevaren odsek tekaške proge, pohvalili pa so ponovno ureditev drsališča v Sončnem parku. Spoznavanje Velenja z igrico »V okviru projekta Mladi za Veleje - premikamo meje bomo izdali tudi namizno igro in priročnik Spoznaj Veleje. Z njo bomo šli v naslednjem letu v velenjske osnovne šole, kjer bomo imeli delavnice z učenci, kasneje pa šolski kviz in še občinski kviz o poznavanju Mestne občine Velenje. Ob tem si želimo, da bi na kvi-zu sodelovali tudi svetniki MO Velenje,« je še povedala Barbara Kelher, predsednica Mladinskega sveta Velenje. Razvejana »mladinska infrastruktura« Meje so premikali tudi s prvo slovensko mladinsko razvojno strategijo 2010-15 (Mladi v korak s časom), zagotavljanjem »infrastrukture za delovanje mladih«, ki jo predstavljajo Mladinski center Velenje, mladinski hotel Regionalni multime-dijski center Kunigunda, letni kino, kulturni mladinski center eMCe plac, razstavišče in ateljeji za mlade umetnike Stara pekarna in Hiša bendov, ki so jo uredili letos. Za financiranje projekta Mladi za Veleje - premikamo meje so na različnih razpisih zbrali 40 tisoč evrov, z 12 tisoč evri letno pa delovanje Mladinskega sveta s proračunskimi sredstvi podpira tudi velenjska občina. ROBERT GORJANC Foto: lastni arhiv BK Drugačna prihodnost za Teš in premogovnik VELENJE - Na seji Mestne občine Velenje so razpravljali o strategiji razvoja energetike v Šaleški dolini. MOV je na pobudo svetnikov vodstvo HSE povabil, da predstavi vizijo razvoja energetike v Šaleški dolini. »Težko je govoriti o viziji razvoja energetike v okoliščinah, ko si ujetnik negativne kampanje v zvezi z blokom 6 in v situaciji, v kakršni se je znašel HSE ob poslovnih težavah Premogovnika Velenje in Teš. Zato je naprej potrebna sanacija in prestrukturiranje obeh družb,« je povedal Blaž Košorok, generalni direktor Holdinga slovenskih elektrarn na včerajšnji seji sveta Mestne občine Velenje. »Zahtevamo, da velenjski lignit ostane edino kurivo Teša in v dolini nočemo nobenega uvoženega premoga,« je povedal velenjski župan Bojan Kontič, ki upa, da se bo z večjo gospodarsko rastjo zvišala tudi cena električne energije in da bo to prispevalo ko boljšemu poslovanju obeh šaleških energetskih družb. Predsednik uprave PV Ludvik Golob je poudaril, da je HSE z 62 milijoni evrov v zadnjih dveh letih premoščal likvidnostne težave premogovnika, rešitev za prihodnost pa je nujno nižanje vseh stroškov, predvsem stroškov dela, in odprodaja nepotrebnega poslovnega premoženja, kar že delajo. Podrobneje o razpravi na seji MOV o viziji razvoja energetike v Šaleški dolini pa v prihodnji številki Novega tednika. RG Pomoč družinam pred prazniki ŠOŠTANJ - Štirinajst družin v občini Šoštanj se je pred božičem razveselilo pomoči, ki so jim jo v obliki vrednostnih bonov za živila in druge izdelke podarili podjetniki s tega območja. Devetnajst podjetnikov je darovalo bone v vrednosti 6.080 evrov. Občina Šoštanj je v sodelovanju z Dekanijsko karitas Šaleška dolina v začetku meseca na pobudo podjetnikov povabila poslovne partnerje, da podarijo vrednostne bone za socialno ogrožene družine. Kot pravijo v šo-štanjski občini, so pomoč prejeli tisti, ki jo resnično najbolj potrebujejo. »Za ta korak smo se odločili, ker smo opazili, da med nami živi vse več ljudi, za katere so praznični dnevi postali veliko breme, saj si ne morejo privoščiti niti osnovnih dobrin, kaj šele kakšnih majhnih daril, ki bi pričarala nasmeh na lica njihovih otrok. Vsem ni dano na zaključek leta gledati kot na praznični čas, ampak le kot na običajne dneve, prežete s tegobami, ki se v blišču iztekajočega leta povečajo s tesnobo boja za vsakdanje preživetje,« je ob pobudi povedal šoštanjski župan Darko Menih. RG Praznični sejem PREBOLD - Turistično društvo Prebold celo leto enkrat mesečno na dvorišču Reža-jeve domačije pripravlja kmečko tržnico. Zadnje letošnje sejemsko dogajanje je bilo v soboto popoldne v znamenju prihajajočih božičnih praznikov. Za kulturni in animacijski program so poskrbeli člani Kultur-no-umetniškega društva Svoboda Prebold. Otroci so se še posebej razveselili obiska Božička, ki je prav vse razveselil s simboličnimi darili, odrasli pa bogato obloženih stojnic, ki jih je bilo tokrat več kot ponavadi. ŠO Pod lupo računskega sodišča DOBJE - Občina je bila v preteklih mesecih prvič, odkar obstaja, podvržena revizijskemu pregledu računskega sodišča. Kot je povedal župan Franc Leskovšek, večjih nepravilnosti ni našlo, vse pripombe so na občini upoštevali že ob pregledu. Mnenje s pridržkom so dobili zaradi nekaj neskladnosti z zakonodajo. Pri tem so izstopali občinski razpisi za dotacije javnim zavodom in društvom, kjer njihove rešitve niso bile povsem pravilne. »Revizijski pregled smo uspešno opravili. Menim, da so ti postopki nujni in koristni, saj smo poleg pripomb dobili tudi svetovanje, kako se v prihodnje takšnim nepravilnostim izogniti,« je še povedal Leskovšek. StO Skorajj za polovico nižji PODČETRTEK - V proračunu občine za prihodnje leto je predvidenih za 4,2 milijona evrov prihodkov in za približno 4 milijone evrov odhodkov. Proračun za leto 20l4 je precej višji in znaša približno 8 milijonov evrov. Večina županov je zaradi občutno nižjih občinskih proračunov zaskrbljena, župan Občine Podčetrtek Peter Misja pa je glede prihodnjega leta optimističen. Kot pravi, je proračun za prihodnje leto lahko nekoliko nižji, saj so imeli prejšnja leta zelo veliko naložb. Večje naložbe, ki jih načrtuje občina za prihodnje leto, so gradnja kanalizacijskega sistema Sedlarjevo ter gradnja cest in pomožnih objektov v športu. Župan se sicer nadeja tudi evropskih sredstev. JP Cene ostajajo iste BISTRICA OB SOTLI - Cen socialnovar-stvene storitve pomoč družini na domu v občini prihodnje leto ne bodo spreminjali. Prav tako ne bodo spreminjali vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Cena pomoči družini na domu bo znašala 16,53 evra na efektivno uro, od tega bo občina sofinancirala 11,53 evra. Cena ure storitve, opravljene v nedeljo ali nočnem času, je višja za 40 odstotkov. Za 50 odstotkov je višja cena ure storitve, opravljene na dan državnega praznika ali dela prostega dne. Občina zaradi vsesplošne krize ne bo spreminjala vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ta bo v prihodnjem letu ostala v isti višini kot v letošnjem letu, to je 0,0006 evra. JP V znamenju kanalizacije POLZELA - Osrednja letošnja projekta občine sta bila dograditev polzelskega vrtca - z njim so Polzelani rešili prostorsko stisko vsaj za nadaljnjih 20 let - in gradnja kanalizacije na Bregu in v Orovi vasi. Ker se bo povprečnina, namenjena delovanju občin, prihodnje leto občutno zmanjšala, bo v polzelskem proračunu po ocenah župana za približno 80 tisoč evrov manj denarja. Kljub vsemu občina za prihodnje leto načrtuje gradnjo kanalizacije še v starem delu Ločice v dolžini 2,3 kilometra in v delu Polzele ter nekaj drugih manjših naložb. ŠO V grob dražje BRASLOVČE - Svetniki so na občinski seji prejšnji teden potrdili uskladitev cenika pogrebnih in pokopaliških storitev. Zadnja uskladitev cenika je bila leta 2008, ko je občina v prvi vrsti zgolj posodobila cenik, cene storitev pa so ostale enake. S tokratno uskladitvijo so se vse cene storitev dvignile za 2,08 evra, kolikor znaša povprečna letna inflacija, razen storitev izkopa in zasutja jame s krsto, katerih cena se je dvignila s 164 evrov na 190 evrov. Z dvigom cene za dobra dva odstotka se je letna najemnina enojnega groba povečala za 0,4 evra. ŠO Proračun nekoliko nižji ZREČE - V občini so prejšnji teden sprejeli sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto. Rebalans je s zdaj veljavnim proračunom znižan za 250 tisoč evrov in znaša dobrih 8 milijonov evrov. Z rebalansom je na prihodkovni strani med drugim znižana postavka za turistično takso, energetsko obnovo osnovne šole in vrtca, zvišane pa so postavke za prispevke fizičnih in pravnih oseb, pobrano vodarino in prihodkov od prodaje kart za kopanje. Pri odhodkih so nekatere postavke znižane, druge pa zvišane. Krajevne skupnosti so z rebalansom dobile dodatnih 11 tisoč evrov. JP Srečali so se ob koncu leta ROGATEC - Starejši občani so se srečali na tradicionalnem druženju v grajski pristavi. Mladostno energijo so jim prinesli nastopajoči - zaplesali, zaigrali in zapeli so namreč otroci iz rogaškega vrtca in osnovne šole. Zbrane je pozdravil tudi župan Martin Mikolič, ki je orisal opravljeno delo minulega leta in obiskovalcem izrekel dobre želje za leto 2015. TV KRONIKA 15 Berači, ki resnično potrebujejo denar, ali berači, ki so le žrtve dobro organizirane kriminalne mreže? Berači izkoriščajo decembrsko sočutje Velika verjetnost, da gre v ozadju za organiziran kriminal, ki je viden le kot prekršek Decembrski čas že tako ali tako velja za obdobje, ko smo ljudje bolj sočutni do sočloveka. Marsikdo zna zaigrati ravno na te strune in od ljudi izvabiti denar. Četudi gre morda v tem primeru za kršitev ali kaznivo dejanje. V središčih mest in predvsem v okolici cerkva je tako že mogoče opaziti več beračev. Toda dobro je, da ljudje vedo, da vsak berač ni le oseba, ki potrebuje denar, ampak je vpet v kriminalno združbo, ki s pomočjo beračev služi na račun sočutja. Beračenje je namreč oblika trgovine z ljudmi. Oseba, ki berači, je pravzaprav žrtev organizirane verige storilcev kaznivega dejanja in ne storilec kaznivega dejanja. Denar, ki ga berač dobi, praviloma ne ostane njemu. Preda ga svojemu >šefu<, ki ponavadi skrbi za to, da več beračev prosi za denar na različnih lokacijah. Dnevni izkupiček pobere ob koncu beračenja. Ko denar izroči, je storilec kaznivega dejanja vodja združbe, saj na takšen način berača pahne v suženjstvo. Največkrat žrtve Romuni Skoraj vsak, ki podari kakšen evro beračem na ulici, opazi, da večina ne govori slovenskega jezika. Največkrat prihajajo iz Romunije in Slovenijo uporabijo kot prehodno državo. Ko nekaj denarja naberačijo pri nas, gredo ponavadi v Italijo ali Avstrijo ali Francijo. Potem jih na naših ulicah in lokacijah zamenjajo drugi. Berač o tem, da je žrtev kaznivega dejanja, praviloma nikoli ne spregovori, saj so posredi tudi grožnje. Tako besedne kot fizične. Policija je sicer dokaj nemočna, ker berača lahko kaznuje le zaradi prekrška, če ga kdo od mimoidočih prijavi. Kazen za beračenje znaša po Zakonu o varstvu javnega reda in miru 41 evrov. Plačati bi jih moral torej berač. Preiskava kaznivega dejanja spravljanja v suženjstvo je ena težjih. Ker se berači bojijo svojih vodij skupine, jih skoraj nikoli ne izdajo. Niti nikoli ne prijavijo, da so do njih nasilni, saj jih je strah maščevanja. Ko je beračenje moteče Vendar policija lahko posreduje le, če dobi prijavo od mimoidočih, da jih beračenje moti, sicer se nima pristojnosti odzvati. Motiti pomeni le, če je berač vsiljiv ali nadleguje ljudi. Priti do organizatorja beračenja pa je zelo težko, saj se žrtve bojijo. Na poti v zahodne države takšni organizatorji beraških skupin posameznikom obljubijo drugačno delo, jim celo plačajo nekaj malega, da jih pod pretvezo, da jih čaka boljše življenje, lažje zvabijo v skupino. Ko »padejo« vanjo, jih »zasužnjijo« tako, da jim odvzamejo osebne dokumente in jim dajo njihove kopije, s katerimi si tako ali tako nimajo kaj pomagati. Na ulicah jih pahnejo v podobo beračev. Tako skoraj nimajo možnosti, da bi se iz teh primežev izvili. Izurjeno oko lahko vsak dan opazi, da berači na lokacijo, kjer prosijo za denar, nikoli ne pridejo sami. Tja jih -največkrat s kombijem ali z avtomobili višjega cenovnega razreda - dostavijo ravno vodje beraških skupin. Ponavadi jim celo med beračenjem prinesejo tudi kakšen sendvič. Na celjskih ulicah, če jih kdorkoli opazuje dlje časa, je mogoče videti, kako berači, ki poklapano čepijo ali sedijo na tleh, urno vstanejo, če opazijo policiste. Ko je beraškega delovnega dne konec, naj bi berači prenočevali na različnih krajih, največkrat v zapuščenih objektih. Rakušev mlin je bil na primer takšna lokacija. Poleti pa ponavadi prenočujejo na prostem ali v avtomobilih. Slovaki k nam po denar Res pa je, da se tudi v tej »panogi« stvari spreminjajo. Obstajajo tudi berači, ki niso del organizirane kriminalne združbe. To se kaže predvsem v zadnjem času, ko beračijo predvsem Slovaki in Madžari. V teh primerih gre za družine, ki v Slovenijo na tak način prihajajo po denar, ker v svojih državah živijo v izjemno slabih razmerah. Dobijo sicer socialno pomoč in domov odidejo samo takrat, ko jim v njihovih državah ta denar nakažejo. Nato se vrnejo v Slovenijo ali tudi v druge države, kjer si z beračenjem naberejo nekaj dodatnega denarja. V Celju je na ulicah mogoče opaziti tudi mlade berače in nekaj mimoidočih je v preteklih tednih že klicalo na policijo, ker so domnevali, da beračijo mladoletni. Po preverjanju se je izkazalo, da so že dopolnili 18 let, pri čemer policisti niso našli kršitve, saj ni šlo za nasilno oziroma moteče beračenje. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA, GrupA) Poleg policije lahko vsiljivega berača kaznujejo tudi občinski redarji. So pa tako policisti kot redarji bolj pozorni predvsem na berače, ki hlinijo invalidnost ali prosijo za denar s fotografijami domnevno svojih otrok. NA KRATKO Skoraj za polovico nižji PODČETRTEK - V proračunu občine za prihodnje leto je predvidenih za 4,2 milijona evrov prihodkov in za približno 4 milijone evrov odhodkov. Proračun za leto 2014 je precej višji in znaša približno 8 milijonov evrov. Večina županov je zaradi občutno nižjih občinskih proračunov zaskrbljena, župan Občine Podčetrtek Peter Misja pa je glede prihodnjega leta optimističen. Kot pravi, je proračun za prihodnje leto lahko nekoliko nižji, saj so imeli prejšnja leta zelo veliko naložb. Večje naložbe, ki jih načrtuje občina za prihodnje leto, so gradnja kanalizacijskega sistema Sedlarjevo ter gradnja cest in pomožnih objektov v športu. Župan se sicer nadeja tudi evropskih sredstev. JP Lokali dlje odprti VITANJE - Vitanjski gostinski lokali in kmetije, na katerih opravljajo gostinsko dejavnost, bodo lahko v božično--novoletnem času obratovali dlje kot ponavadi. Lastniki gostinskih lokalov so občino zaprosili za podaljšanje obratovalnega časa v decembru. Občinski svetniki so prošnji ugodili. Gostinski lokali bodo lahko tako namesto do 22. ure odprti do 1. ure zjutraj. JP Dvigalo za Sonček ŠTORE - Stanovanjska skupnost Sonček, ki ima prostore v spodnjih Štorah, je pridobila sobno dvigalo. Pri tem so ji pomagali člani Lions kluba Celje. Osem stanovalcev skupnosti ima različne zdravstvene težave, od mišične distrofije do cerebralne paralize. Staro sobno dvigalo ni več ustrezalo, zato so s pomočjo lions kluba kupili novega, ki je stalo približno dva tisoč evrov. Prav tako so kupili transportno vrečo. Nova pridobitev stanovanjske skupnosti jim koristi pri različnih vsakodnevnih nalogah, od redne osebne nege do presedanja. Predaje dvigala so se udeležili člani Lions kluba Celje s predsednico Simono Brglez. BJ Veliko za naložbe DOBRNA - Po sprejetem proračunu za leto 2015 so na zadnji seji občinskega sveta, znašajo skupini prihodki in odhodki 3,2 milijona evrov. Med prihodki je načrtovanih dvesto tisoč evrov več, kot je bilo v osnutku proračuna. To je posledica načrtovane prodaje občinskega premoženja. Na Dobrni je kar 44 odstotkov proračuna za prihodnje leto namenjenega za naložbe. Glavna naložba je nadaljevanje gradnje kanalizacije, ki jo že izvajajo, prav tako računajo na nakup novega gasilskega vozila in šolskega kombija. V občini se prihodnje leto ne nameravajo na novo zadolževati. Za različne pretekle naložbe bodo plačali 140 tisoč evrov. BJ Manj investicij, slabše vzdrževane ceste ŠMARTNO OB PAKI - »Če bi država uveljavila napovedane varčevalne ukrepe, ko gre za sredstva za delovanje občin, bi to za Občino Šmartno ob Paki po naših izračunih pomenilo izpad prihodkov v višini 150 do 160 tisoč evrov,« je povedal župan Janko Kopušar. Za toliko bi potem morali tudi ustrezno zmanjšati odhodke proračuna. »Krčiti bi morali nadstandardne programe, potem pa lahko režemo samo še investicije, da slabše vzdržujemo občinske ceste in manj vlagamo v infrastrukturo,« je morebitne posledice še opisal Kopušar. Varčevalnih ukrepov v predlogu proračuna sicer niso upoštevali, saj je vlada zamrznila napovedane ukrepe, dokler trajajo pogajanja z občinami. »Sam sicer pričakujem, da bo država v neki meri zagotovo zmanjšala sredstva za občine, vendar na drugi strani pričakujemo, da se bodo zmanjšale tudi naše obveznosti in naloge, ki jih moramo po zakonu izpolnjevati. Le v tem primeru bomo potem lahko z rebalansom proračuna izvedli vse naloge in projekte, ki jih načrtujemo,« je še poudaril Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki. RG 0; I VSAK ČETRTEK ob 12.15 dmev POGLED! IlieJlS www.radiocelje.com 95.1 | 9S.9 | 100.3 j 90.6 MHz 16 ŠPORT Celjanke dobile oba lokalna derbija Žalčanke na lestvici pred njimi, Velenjčanke daleč zadaj V prvi slovenski ligi za rokometašice ima celjsko območje še naprej tri klube, katerih značilnost je uvrščanje v sredino lestvice. Zavoljo pretežno lastnega kadra se »naše ekipe« tik pod vrh ne zmorejo uvrstiti, bojazni glede obstanka pa že dalj časa ni bilo. V soboto so bile tri tekme 10. kroga. V dvorani Golovec so bile igralke Celja Celjskih mesnin boljše od Zelenih dolin Žalca z 28:25. Lokalni derbi je obeležila dobra igra v obrambi obeh ekip. Tudi po njem pa ostajajo v prednosti Žalčanke, ki so na lestvici četrte s 13 točkami, mesto za njimi so Celjanke z 11 točkami, Velenjčanke pa imajo ob tekmi manj le dve točki na predzadnjem mestu. Trdi obrambi Celjanke so sprva gladko premagale Velenjčanke v Rdeči dvorani (16:28), nato pa ugnale še Žalčanke. Gostje so v Golovcu povedle z 2:0 po golih Jasne Turnšek, nato z 11:8 in 13:10, ko se je razigrala Špela Okleščen. Dodala je še dva gola, pa Maruša Kompan enega za zadnje vodstvo (15:16). Prvi polčas lokalnega derbija so Celjanke dobile s 17:16. V nadaljevanju so sledila še tri izenačenja, nakar so se Maja Celjska dekleta med minuto odmora, ko je taktični načrt razložil trener Rajko Begovič. Klakočer, Pia Hren in Nika Palir dokončno razigrale. V zadnjih 20 minutah, ko se je tekma »lomila«, so Celjanke dosegle le šest golov, Žalčanke pa še dva manj. Razpoložene gostiteljice so si s svojim zadnjim golom priigrale najvišjo prednost (28:23). Številni trenerji Pri gostjah je bila najbolj učinkovita Špela Okleščen z desetimi zadetki, Maja Zrnec je dodala štiri, po tri Patrici-ja Korotaj in Jasna Turnšek, dva Jana Košir, po enega pa Tana Sutaj, Patricija Feldin in Maruša Kompan. Zdaj je v Žalcu, kjer so letos opravili že tretjo menjavo, trener Jernej Rantah. Spomnimo: Dobro se je »na črti« znašla Alja Vrček. Jernej Rantah, trener Zelenih dolin Žalca. Nika Markoviča je v začetku leta zamenjal Dejan Toma- zini, ki je zelo uspešno vodil ekipo, nato je na klop na začetku nove sezone sedel Nikola Bistrovič, zdaj pa je krmilo v rokah Rantaha, ki še nima izkušenj z ženskim rokometom. Nenačrtovana V dvorani Golovec tovrstnih težav nimajo. V soboto je Maja Klakočer dala šest golov, po pet Pia Hren in Nika Palir, po štiri Alja Vrček in Jasmina Pišek, dva Sanja Belac, po enega pa Jelena Perič in Nikita Privšek. Klara Hrovatič je zaustavila 15 strelov. Trener Rajko Begovič je ostal brez reprezentantk Alje Jankovič (Krim) in krožne napadalke Maxim Pelikan (operacija oči). Celjskega stratega so njegova dekleta razveselila: »Čestitam jim. Zelo dobro so igrale v obrambi. Uspešno so zaustavljale napadalne akcije gostij. Po tihem sem upal, da lahko zmagamo, kajti znašli smo se sredi pozitivnega niza glede bere točk in tudi glede dobrih predstav. Vsekakor pa zmage nismo pričakovali, kaj šele načrtovali. Dober znak je bila naša gladka zmaga v Velenju.« Le skupaj ostati Begovič pravi, da je ekipa ŽRK Celje Celjske mesnine edina v prvi ligi, ki se ni okrepila oziroma ni pripeljala igralke od drugod. »Delamo zgolj z lastnim kadrom. Z našim učinkom sem zelo zadovoljen, vmešal se je le spodrsljaj z Mariborom. Tedaj je bilo nekaj igralk poškodovanih in nenadejano smo doživeli poraz. Z nizom zmag v zadnjem obdobju smo vse skupaj nadoknadili. Pri mladih igralkah so še vedno prisotna nihanja in je zato zahtevno napovedovati končno uvrstitev. Vsaj šesto mesto bi bilo kar realno pričakovati.« Po poškodbah Ive Jug in Kaje Krebs je ekipa še mlajša, z najstarejšo igralko s 23 leti. Najmlajše niso polnoletne. Begovič si, podobno kot trenerji celjskih rokometašev, nogometašev in hokejistov, želi zgolj, da bi ekipa ostala skupaj vsaj še eno sezono, ko okrepitev ne potrebuje. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA V domači konkurenci brez praske Prva polovica sezone je bila zelo naporna Celjski rokometaši so odlično odigrali prvi del sezone državnega prvenstva. Na petnajstih tekmah so vpisali prav toliko zmag. Pred prvimi zasledovalci Velenjčani imajo dve točki naskoka, tretji Maribor zaostaja za štiri. Ligaški del sezone se bo s tekmami 16. kroga nadaljeval šele v drugi polovici meseca februarja, saj zdaj rokometaši vse misli usmerjajo proti svetovnemu prvenstvu, ki bo januarja v Katarju. Brez spodrsljaja Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v zadnji tekmi v letu 2014 pred domačimi gledalci prepričljivo, s 47:30 odpravili ljubljanski Slovan. Nekdanji veliki derbi je zdaj vse prej kot to. Za »pivovarje« je Blaž Janc vpisal 8 golov, Blaž Blagotinšek 6. »Zmaga za 17 golov je seveda lepa. Toda v drugem polčasu smo prejeli 19 golov! To nikakor ne gre v mojo rubriko in takoj po tekmi sem povedal svoje fantom. Ni pomembno, v kakšni postavi igramo, prvotnega pomena je obramba, ki pa je v drugem polčasu ni bilo. Če že proti takšnim nasprotnikom ne upoštevaš pravil, potem se ti proti Vardarju, Montpellierju in ostalim prav tako v ključnih trenutkih zalomi, ko na koncu izgubiš za gol ali dva,« je dejal trener Celjanov Branko Tamše. Dragocene izkušnje Prva polovice sezone je bila za celjske rokometaše zelo naporna: »Pred sezono smo skoraj v celoti spremenili ekipo, ki je zdaj najmlajša v ligi. Imamo veliko >ze-lencev<, ki so dobro prenašali naporne tekme, potovanja. Smo šele na pol poti. Uvrščeni smo na zaključni turnir pokalnega tekmovanja, stoodstotni smo v domačem prvenstvu, kjer je po mojem mnenju Gorenje glede kakovosti pred nami, a smo ga enkrat že premagali, v ligi prvakov pa smo vpisali štiri točke. Marsikdo je ob žrebu dejal, da ne bomo nobene, pa bi lahko z malce več sreče še kakšno več. Premagali smo Rhein Neckar, ki je kandidat za zaključni turnir, in v gosteh venomer neugodne Čehovske medvede. Na vseh ostalih tekmah pa smo bili blizu. Lahko smo zadovoljni, četudi imamo žal premalo točk za napredovanje. Zdaj si želim, da pridejo fantje z reprezentančnih akcij zdravi in da bodo potem do konca sezone maksimalni.« Celjani so se za nekaj časa poslovili od dvorane Zlatorog, ki pa bo tekmi gostila v soboto in nedeljo, ko se bo Slovenija pomerila z Egiptom in Alžirijo. MITJA KNEZ Foto: GrupA Selektor Boris Denić je na priprave povabil 26 igralcev, tudi Celjana Miladina Kozlino. Na spisku so po štirje člani celjskega in velenjskega kluba, Luka Žvižej, Matevž Skok, David Mi-klavčič in Blaž Blagotinšek ter Klemen Ferlin, Mario Šoštarič, Staš Skube in Mitja Nosan. Celjski navijači kljub temu bentijo, ker niti v širšem izboru ni genialnega organizatorja igre Mihe Zarabca, obenem pa je treba priznati, da selektorju glede izbire resnično ni lahko. Medtem se je poškodoval Nosan in ga v Zrečah ni, manjkal pa je - tako kot Niko Medved - na derbiju v Mariboru, kjer je Gorenje zmagalo s 36:31. (DŠ) Branko Tamše ne dovoljuje popuščanja v obrambi tudi ob zelo visokem vodstvu. ŠPORT 17 Nov začetek Roberta Rennerja Državni rekorder v skoku s palico ima trenutno skromne želje Osmega marca je celjski vrhunski atlet Robert Renner dopolnil 20 let, 10. februarja pa bosta minili dve leti, odkar je v francoskem Vil-leurbanneu postavil državni rekord, 562 centimetrov. Z 18 imi leti mu je manjkalo le 6 centimetrov do izenačitve mladinskega svetovnega dvoranskega rekorda. Nato je kot strela z jasnega udarila kriza. Robert ni več zmogel izvesti skoka. Zataknilo se je ponavadi že ob koncu zaleta, pri vbodu palice v luknjo. Kriza traja že dve sezoni, v letu 2015 jo bo skušal prebroditi. Sedaj se je še toliko lepše spomniti rekordnega skoka v Franciji. Kako je izgledalo? Tedaj mi je uspevalo vse. Bilo je odlično. Ko pomislim, kako zlahka mi je šlo ... Tudi državni rekord je padel brez posebnih muk. Tako enostavno izgleda vse, ko si v formi. Zdaj so stvari težje. Zaradi krize si žal izpustil veliki tekmovanji ... Imel sem normo tako za lansko svetovno prvenstvo v Moskvi kot za letošnje evropsko prvenstvo v Zürichu. S trdo palico nisem bil zmožen izvesti skokov. Kot pravi vaš trener Milan Krajnc, porušil se je tehnični model najzahtevnejše atletske discipline. Zakaj? Ko skačeš s tršo palico, moraš imeti vse >pošlihtano< v glavi. Sploh ne smeš razmišljati, ali bo skok uspel ali ne, temveč moraš v to enostavno verjeti, moraš biti v izvedbo povsem prepričan. Trenutno nisem v formi, zato se bodrim in prepričujem, da bom izpeljal skok, obenem pa se ne smem obremenjevati, ali bom preletel letvico. Zato trenutno skačem s krajšimi in mehkejšimi palicami, s katerimi mi izvedba ne dela toliko težav. Trša palica je daljša in terja oprijem zelo visoko, za kar je potrebna izjemna fizična pripravljenost, še posebej pa fizična moč. Drži? To naj bi držalo, toda ko sem bil v vrhunski formi, nisem bil tako močan, kot sem sedaj. Imel pa sem odličen občutek za vse faze skoka. In to je poglavitno za uspešnost v tej disciplini. Sedaj to vse bolj ugotavljam. Letos vam sicer ni šlo do- Robert Renner ostaja optimist. »Tako enostavno izgleda vse, ko si v formi. Zdaj so stvari težje.« bro, a precej bolje kot lani, kajne? Lani je bila kriza na višku in na prostem sploh nisem tekmoval, kajti na treningih nisem spravil iz sebe nič spodobnega. Za letos lahko rečem, da sem vsaj skakal. Dvakrat sem preskočil 520 centimetrov, v Novi Gorici in Münchnu. Na treningu mi je uspelo preleteti celo 540 cm. Bil sem že s tršo palico, s katero sem postavil državni rekord. Že sem mislil, da mi bo uspelo, pa se je znova zalomilo. Kaj bosta storila s trenerjem? Norme od prej mi za velika tekmovanja v letu 2015 ne veljajo več. To bo osnovni motiv, torej izpolniti norme za mednarodna tekmovanja. Dvoransko evropsko člansko prvenstvo bo v Pragi. Norma ne bo zahtevna, načeloma je tu najlažja. Pred dvema letoma je znašala 540 cm. To bi mi lahko uspelo tudi s krajšo palico, a možnost bom imel zgolj v mesecu januarju. Lepa priložnost zame bo predvsem evropsko prvenstvo za mlajše člane na prostem, v Tallinu. To bo moj glavni cilj v sezoni. Sledilo bo še člansko svetovno prvenstvo v Pekingu. Nič ne bi napovedoval, čeprav se glede na moje prejšnje rezultate zavedam, da sem se tja sposoben uvrstiti. Sedaj grem postopoma, korak za korakom. Prvi preizkus bo že v soboto v Kladivarjevi dvorani z začetkom okoli 18. ure. Kaj bi vas zadovoljilo? Želim si preskočiti pet metrov. Seveda še ne bom šel >na polno<. To bo šele začetek, zato bo zalet krajši, z dvanajstimi koraki. Ostaja vaš cilj tudi nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janieru? Pred dvema letoma bi napovedal uvrstitev v finale, zdaj pa si želim le, da se uvrstim na igre v Braziliji. DEAN ŠUSTER Foto: DR Celjanka in Grižan Judo zveza Slovenije je v Slovenski Bistrici razglasila svoje najboljše predstavnike tega leta. V moški konkurenci je spet zmagal Rok Drakšič iz Griž, tretji na evropskem prvenstvu, medtem ko je s svojimi rezultati v ženski konkurenci tokrat prvič žirijo prepričala Celjanka Tina Trstenjak, ki se je z evropskega prvenstva vrnila s srebrno kolajno, s svetovnega pa z bronasto. Oba sta seveda člana celjskega kluba Z'dežele Sankaku. Na zmagovalnem odru so bili še trije člani kluba z Lopate. V ženski konkurenci sta se za Trstenjakovo zvrstili Ana Velenšek in Petra Nareks, pri moških pa je bil tretji Adrian Gomboc. Edini, ki se je vmešal med njih, je bil Matjaž Ceraj, Celjan, ki je član bistriškega Impola. Najboljši klub med članicami in med člani je po pričakovanjih Sankaku. Klub, ki ga vodi Marjan Fabjan, je tudi zmagovalec letošnjega slovenskega pokala. V klub je romalo še eno priznanje. Izbirali so tudi najboljše v mlajših kategorijah in med mlajšimi članicami je zmagala Klara Apotekar. Nato je v Budokan centru na Lopati sledil turnir v parternih borbah. Prireditelji so bili zelo zadovoljni z udeležbo, saj je nastopilo 25 borcev in osem bork, kar je največ doslej. Pri moških je bil najboljši Mihael Žgank. Za njim sta se uvrstila Rok Polajžer in Andraž Špiler (vsi Sankaku). Slednji je izločil slovenskega reprezentanta, na Lopati doslej dvakrat drugega Jesenka Četiča, Polajžer pa Rokija Drakšiča. Preizkusil se je tudi veteran Peter Bevc in iztržil neodločen izid z Adrianom Gombocem. Pravila so takšna, da ob remiju izpadeta oba tekmeca. V ženski konkurenci je zmagala Ana Velenšek pred Anko Pogačnik in Klaro Apotekar (vse Sankaku). DEAN ŠUSTER Foto: arhiv JK SANKAKU Mihael Žgank je bil najboljši v parterni borbi v Celju. pol LETAIdo poletja TRIMESEČNI PAKET HUJSANJA PRIČETEK PRVE SKUPINE 5. JANUARJA 2015 trajna izguba odvečne telesne teže ■ sprememba prehranjevalnih navad sprememba sestave telesa (manj maščob, več mišic) • zdrav način življenja CENA PAKETA 540 eur: (MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE) • delavnice o zdravi prehrani (kako obdržimo željeno težo) • vodena vadba z osebnim trenerjem • vadba po individualnem programu • osebni posveti s strokovnjakom za prehrano in osebnimi trenerji • meritve sestave telesa • neomejena karta za fitnes, funkcionalno dvorano in skupinske vadbe • 3000 celje ipavčeva 22 • 040 50 20 60 • www.top-fit.si TOP FIT center za zdravje in rekreacijo Panorama MALI NOGOMET 1. SL, 10. krog: Dobovec -Puntar 5:2 (3:0); Vojsk (8, 34), Marot (10), Kroflič (17), Mordej (40). Vrstni red: Dobovec 27, Litija 22, Oplast 20, Extrem, Puntar 17, Maribor 16, Sevnica 12, Velike Lašče, Bronx 5, Benedikt 3. KOŠARKA 1. SL, 11. krog: Helios Suns - Zlatorog 61:66; Casey 14; Za-gorac 25, Lapornik 16, Jurak 11, Elektra - Šenčur 59:70; Br-čina, Malus, Zagorc 10; Jeršin 14, Rogaška - Portorož 86:70; Boban, Čebular 21, Dimec 12; Modrič 14, Grosbasket -Tajfun 64:76; Julevič 13; Lelić 21, Drobnjak 14, Držič 13. Vrstni red: Tajfun 20, Zlatorog 18, Rogaška 17, Grosbasket, Krka 16, Šenčur 15, Helios 14, Portorož, Hopsi, Maribor 13, Elektra 10. 2. SL, 9. krog: Terme Olimia - Litija 78:76; Štruc 20, Remus 19, Kavgič 11; Ovnik 28, Hrastnik - ECE Celje 75:79; Maček 17; Babič 22, Kobale 11, Kra-sniči 10. Vrstni red: Lastovka 17, LTH Castings, Terme Oli-mia 16, Črnomelj, Parklji 15, Slovan, Triglav 14, Celje 12, Plama Pur, Litija, Ajdovščina 11, Hrastnik 10. 1. SL (ž), 10. krog: Konjice - Athlete Celje 43:72; K. Klančnik 13; Gajić 15, Doj-kić 13, Erkič 12. Vrstni red: Athlete 20, Grosbasket 17, Triglav 16, Maribor 14, Konjice 13, Domžale 10. Jadranska liga (ž), skupina B, 9. krog: Athlete Celje - Trešnjevka Zagreb 126:61; Gajić 23, Abramovič 22, Lisec 16; Stirjan 20. Vrstni red: Athlete 14, Radivoj Korać 11, Trešnjevka 9, Čelik, Grosbasket 8, Badel 7. ROKOMET 1. SL, 15. krog: Celje Pivovarna Laško - Slovan 47:30 (18:11); Janc 8, Blagotinšek 6, Slišković 5; Grojzdek 5, Maribor - Gorenje 31:36 (18:21); Cingesar 7; Burič 9, Skube, Šoštarič 8. Vrstni red: Celje 30, Gorenje 28, Maribor 24, Trimo 22, Ribnica 18, Ormož 15, Krka, Slovenj Gradec 14, Loka 13, Slovan 12, Sviš 8, Izola 7, Sevnica 3, Krško 2. 1. SL (ž), 10. krog: Celje Celjske mesnine - Zelene doline Žalec 28:25 (17:16). Vrstni red: Krim Mercator 20, Zagorje 18, Piran 17, Žalec 13, Krka, Celje 11, Ajdovščina 10, Koper 6, Branik, Ljubljana 4, Naklo, Velenje 2. ODBOJKA 1. SL, 18. krog: Triglav -Šoštanj Topolšica 3:1. Vrstni red: ACH Volley 51, Calcit 41, Panvita 38, Salonit 34, Krka 22, Triglav 20, Fužinar 18, Maribor 15, Šoštanj Topolšica, GO Volley 14. 1. SL (ž), 14. krog: GO Volley - Braslovče 2:3, Aliansa - Slovenj Gradec 3:1. Vrstni red: Koper 37, GO Volley 28, Braslovče 27, Vital 24, Puconci 22, Aliansa, Formis 12, Slovenj Gradec 6. (MiK) MALI OGLASI / INFORMACIJE ишМотЉ OBVESTILO BRALCEM NOVEGA TEDNIKA ZADNJA ŠTEVILKA NOVEGA TEDNIKA V LETOŠNJEM LETU BO IZŠLA: v sredo, 31. decembra 2014 zadnji dan za oddajo zahval in malih oglasov bo ponedeljek, 29. decembra, do 16. ure. SPREMENJEN DELOVNI ČAS OGLASNEGA ODDELKA NA SILVESTROVO: v sredo, 31. decembra, od 7.30 do 12. ure. V SREDIŠČU Šmarja pri Jelšah, Aškerčev trg 24, oddamo v najem poslovni prostor v velikosti 29 m2. Telefon 051 425-471. 3510 STANOVANJE MOTORNA VOZILA KUPIM PRODAM RENAULT laguna karavan, dizel, 2012, kot nov, prodam za 10.990 EUR. Telefon 051 346-499. 3598 ODLIČNO ohranjeno osebno vozilo Suzuki ignis, letnik 2002, pogon na vsa 4 kolesa, prevoženih 67.000 km, prodam. Telefon 041 643-580, Jože. 3686 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univer-zal, Štore, Tomo Vinkovič, Fiat, letnik traktorja ni pomemben, in motokulti-vator, kupim. Telefon 041 678-130. p MOTOKULTIVATOR ali traktorski vitel kupim. Telefon 051 681-856. š 288 POSEST PRODAM KUPIM NEREGISTRIRAN kangoo, letnik 1999, 2000 ali 2001, kupim. Telefon 031 631-344. 3590 V ŠENTVIDU pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerno tudi za večjo družino. Telefon 041 560-539. 3534 PRODAM LUCIJA. Garsonjero, 22,7 m2, obnovljena in novo opremljena, letnik 2009, prodam za 62.000 EUR. Telefon 041 771-412. 3399 ODDAM OPREMLJENO stanovanje za eno do dve osebi oddam. Telefon 041 650-737. 3577 OPREMLJENO stanovanju v pritličju, do 4 osebe, oddam. Telefon 041 650-737. 3577 V CELJU oddam enosobno stanovanje. Telefon 031 687-043. 3620 STANOVANJE, eni do dve osebi, na lepi, sončni legi v pritličju, s svojih vhodom, oddam. Telefon 5453-193, 041 255280. 3635 ENOSOBNO stanovanje v Šentjurju oddam. Telefon 031 655-373. 3636 DELNO opremljeno stanovanje, 68 m2, v centru mesta, oddamo ali prodamo. Telefon 041 730-720. 3655 STROJI PRODAM ШЖШ PRODAM REZKALNI stroj, manjši, malo rabljen, delovna dolžina 400 mm, s priborom, prodam. Telefon 031 561-147. 3522 DVOREDNI pletilni stroj Regina prodam. Telefon 031 585-803. 3596 ŠIVALNI stroj Bagat in šrotar za žito prodam. Telefon (03) 781-0560. 3599 PRODAM I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.0.0.. Slovenska 27,1000 Ljubljana. TRAKTOR Tomo Vinkovič, 32 KS, letnik 1985, navadni in tritočkovni priklop, z inverzijo, registriran, prodam. Telefon 041 574-009. 3659 GOZDARSKI vitel Tajfun, 4 t, prodam. Telefon 031 826-782. 3662 NOŽ za ročno rezanje travne silaže prodam. Telefon 031 731-350. 3683 astrologlnja 09064301 akustika cena pogovora za minuto je 1^9 EUR oz. pa ceniku vašega operaterja KMETIJO, 5 ha zemlje, v enem kosu, na sončni legi, gospodarsko poslopje in opremljeno hišo, takoj vseljivo, v Šentvidu pri Grobelnem, prodam. Telefon 041 283-778, (03 ) 5740-546 . 3 5 62 ZAZIDALNO zemljišče, 933,5 m2, skladno z odlokom o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Guteneg, Dobrna (Ur. list RS, št. 39-1705/2006) prodam za 50.000 EUR. Vse stroške plača kupec. Ponudbe sprejema pooblaščenec Jurij Cvikl, Pod gabri 23, Celje. 3656 3609 PRODAM KUPIM POLZELA. Kupim vrstno ali manjšo novejšo hišo na Polzeli ali v okolici. Telefon 031 859-020. 3625 ODDAM ENODRUŽINSKO hišo oddamo resnim ljudem, možnost kasnejšega odkupa. Telefon 070 593-300. 3652p ШП7Г muzejnovejiezgodovine | celje V soboto, 27. decembra 2014, ob 10. uri glasbeno - gledališka predstava Pravljica Dedka Mraza Otroški muzej Hermanov brlog Vesele božične praznike! V novem letu pa zadovoljne, zdrave m negovane lase vam želimo! Srečno-ZOIS! МШ 10% POPUST STEM KUPONOM NA VSE STORITVE v januarju 2015 J FRIZERSKI SALON PRI MINKI Šmarje pri Jelšah, Rogaška c. 1 " frizerski salon pri-minki KUHINJSKI nadpultni bojler z enoročno pipo Armal ugodno prodam. Telefon 031 585-803. 3596 BIKCA, starega 14 dni in teličko, ls, staro 18 dni, prodam. Prodam tudi teličko, ls, težko 150 kg. Telefon 031 840-282. 3502 PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 876-978. p DVA prašiča, mesnata pasma, 140 in 160 kg, krmljena z domačo kuhano hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5823-185, 070 808-560. 3621 BIKCE simentalce, težke od 300 do 350 kg, pašne, eko reja, prodam. Telefon 070 866-657. Š 287 BIKCA, sivo rjavega, prodam ali zamenjam za teličko, teža približno 380 kg. Telefon 031 812-460. 3647 BIKCA simentalca, starega 6 mesecev, prodam. Za ceno pokličite po telefonu 031 375-625. 3648 PRAŠIČA, težkega 180 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5728-526. 3660 PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 541-274. 3 6 6 2 DIATONIČNO harmoniko Lanzinger, C, F, B, za 2.250 EUR in Toplišek, C, F, B, prodam za 1.450 EUR. Telefon 041 793-963. ran astrologinja BI0TERAPIJE GSM 041404 935 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 300 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 3125 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg ter izločene svinje, domača hrana in dostava, zakol možen pri prodajalcu, prodamo. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice - jarkice. rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. p TELICO, 160 kg, ls, prodam. Telefon 041 547-769. Š 289 KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 647-223. Š 188 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 229 TELICE in krave za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 3630 OVNA, starega leto in pol, kupim. Telefon 031 731-350. 3682 TAMPEXtisk PRODAM OREHOVA jedrca, akacijev in kostanjev med prodam. Telefon 031 637-267. 3549 VINO, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanj-ski okoliš, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. p SENO v kockah prodam. Telefon 041 226649. 3650 KAKOVOSTNO rdeče vino in suho seno v okroglih balah prodam. Telefon 030 647-320. 1936 OSTALO PRODAM ia pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja PRAŠIČA, polovico, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739391. KOBILICO po izbiri prodam. Telefon 031 826-782. 3662 DEBELO jalovo kravo, z enim teletom, prodam ali menjam do 300 kg telico ali bikca. Telefon 031 709-823.3665 TELICO simentalko, staro eno leto in 8 mesecev, prodam. Telefon 041 809-162. 3666 KRAVO simentalko, težko 600 kg, za zakol, staro 6 let, za 550 EUR, bikca simentalca, težkega 350 kg, za 760 EUR, dve telici, ls/lim, težki 350 kg, prodam za 720 EUR. Telefon 041 480486, (03) 781-8171. 3657 BIKCA simentalca, težkega 240 kg, prodam. Telefon 070 946-635. l 185 PRAŠIČA, polovico, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739391. 3677 DVA bika, mesne pasme limuzin, stara 4 mesece, prodam. Telefon 041 285-277. 3678 BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n SVINJSKE polovice, domače mesne izdelke ali žive prašiče, za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana in garantirano poreklo, prodam. Telefon 041 648113, 051 648-113. 3070 JARKICE, rjave, črne, grahaste, beli leghorn, enoletne črne kokoši (po naročilu tudi očiščene) vse vrste perutninske krme in dnevno sveža jajca prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Večje količine dostavimo. Telefon (03) 700-1446. 3398 SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 2931 MINI roleto PVC, krem barve, 140 * 140, zunanjo, nerabljeno, za 40 EUR in novo okno Korun, nebarvano, levo odpiranje, 74 * 55, prodam za 70 EUR. Telefon (03) 545-1122. 3546 ŠTIRI nove radiatorje Aklimat, višina 65 cm, 11 členov, ugodno prodam, menjam tudi za drva. Telefon 031 585803. 3596 OSEBNI avto Subaru imprezo, 4 * 4 in starinski šivalni stroj Singer, še uporaben, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-066. 3602 ZIMSKE gume, 175-65-14, motorno žago Stihl, štedilnik na drva in trajno gorečo peč, prodam. Telefon 051 344-245. 3622 STARINSKO prešo na kamen in nekaj ostalih starin prodam. Telefon 041 836-995. 3631 RAZLIČNE velikosti košev, pletenih iz šibja, trt, okolica Šmarja, prodam. Telefon 031 876-179. 3639 KOCKE sena in vile za prenos okroglih bal prodamo. Telefon 031 278-786. Š291 VINO črnino, izredno dobro, poceni prodam ali zamenjam za sladko seno. Prodam tudi 20 dni stare teličke si-mentalce. Telefon 041 908-478.3642 SMUČI Fisher, 1,80, pancarje Lange Elan, št. 45 in palice Elan prodam za 200 EUR. Telefon 040 290-220. 3645 PRAŠIČA, 160 kg in koruzo in ječmen prodam. Telefon (03) 5717-512.3643 NAROČILA za goveje meso, bika, starega 24 mesecev, krmljenega s suho krmo, okolica Laškega, sprejemamo. Telefon 070 388-824. l 186 RAZŽAGANA mešana drva, 1 klaftra/100 EUR, prodam. Telefon 031 251-363, Griže. 3670 DVA bojlerja za sanitarno vodo, 1.200 in 120 l, nerjaveča, dobro ohranjena, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 820-561. 3684 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold VABILO Pokrajinski muzej Celje vas vljudno vabi na predstavitev knjige Grofje in knezi Celjski avtorice Rolande Fugger Germadnik. MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustila NADA SKUTNIK upokojena sodelavka Lekarne Center Ohranili jo bomo v lepem spominu. Celjske lekarne, javni zavod DVE betonski cevi, fi 60 in 100, s pokrovom, še nerabljeni, prodam za polovično ceno. Telefon 041 285-242, Janez. 3675 SENO v kockah, 1. in 2. košnje, možna dostava ter suha bukova drva, možen tudi razrez, ugodno prodam. Telefon 041 763-763 . 3676 DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p DESKE in plohe parjenega in neparjene-ga oreha, bukve, češnje, lipe, javorja, hrasta in hruške, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p PODARIM SATELITSKI krožnik Satex, s stojalom za pritrditev, podarim. Telefon 031 561042. KUPIM MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, prikolico, stroje, tovorno vozilo - kombi, lahko v okvari kupim. Telefon 041 407-130. p LES na panju, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958. 3490 3641 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Nudim božični popust. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 3588 V SPOMIN Za daljni horizont odšla so leta štiri, z njimi odšel si tudi ti, naš dragi mož, ati in opa ZVONKO BLATNIK (12. 10. 1948 - 31. 12. 2010) od koder več nazaj te ni. Lepo počivaj in v miru spi, na tebe vedno mislimo mi vsi ... Žena Fani, hčerka Lidija in sin Zvoni z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi mame in babice JELENE LAPUH (20. 12. 1949 - 5. 12. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so mami nesebično pomagali v borbi s težko boleznijo. Posebej hvala tudi osebju bolnišnice To-polšica in Doma ostarelih Šmarje pri Jelšah, Hospicu Celje ter vsem ostalim, ki ste bili z njo v mislih in jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin, hči in vnuki Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARE JANČIČ iz Laškega (23. 1. 1930 - 14. 12. 2014) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Zahvaljujemo se mamini dolgoletni osebni zdravnici dr. Belejevi in vsem iz doma starejših občanov, ki ste ji lepšali in lajšali zadnje mesece življenja. Žalujoča: hči Jelka in sin Stani z družinama L 187 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice ANE CINGL s Tomaža nad Vojnikom 5, Vojnik (5. 7. 1934 - 12. 12. 2014) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Posebej hvala zdravstvenemu osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in patronažni službi ZD Vojnik. Hvala župnikoma Pergerju in Tratnjeku za opravljen obred, pevkama in pevcem, gospodu Ofentavšku za besede slovesa in pogrebni službi Raj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Poroke Celje Poročila sta se: Marjeta BAŠIČ in Dejan ČATER, oba iz Šempetra v Savinjski dolini. Zaupate nam že —69 let— k Žalec Poročila sta se: Manja LE-VOVNIK in Duško MIRČIĆ iz Kasaz. Velenje Poročila sta se: Janina VRŠNAK in Marko GORŠEK, oba iz Šoštanja. Smrti Celje Umrli so: Ivan PODGRAJ-ŠEK iz Vitanja, 91 let, Igor RAV-NJAK iz Velenja, 60 let, Stanislav GALUF iz Šentjurja, 51 let, Vincenc Jožef DOLŽAN iz Celja, 68 let, Terezija RESNIK iz Bukovžlaka, 98 let, Ana CINGL Čeprav je hudo, da smo jo izgubili, bodimo veseli, da smo jo imeli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sosede ROZE ŠPEGELJ iz Socke 48 (28. 7. 1925 - 9. 12. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi gospodu dekanu Alojzu Vicmanu za lepo opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Nova Cerkev, gospodu za odigrano žalostinko, pogrebni službi Raj in gospe Andreji za besede slovesa ob grobu. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni iz Celja, 80 let, Emil JELEN iz Celja, 90 let, Marija DOLŽAN iz Celja, 85 let, Marija SEVŠEK iz Dobrne, 95 let, Roza ŠPEGELJ iz Socke, 89 let, Friderika LAMPENSBERGER iz Vinske Gorice, 89 let. Žalec Umrla sta: Marija HOM-ŠEK iz Jeronima, 62 let, Hedvika ŽALER iz Celja, 70 let. Velenje Umrli so: Vera TAMŠE iz Mozirja, 64 let, Srečko PE-TERLIN iz Velenja, 82 let, Terezija LAŠIČ iz Slovenskih Konjic, 86 let, Jožef ŠMIT iz Radeč, 69 let. n n RA 20 INFORMACIJE / VODNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 6. SREDA, 24. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Božični večer z Radiem Celje ČETRTEK, 25. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 26. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 27. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 28. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Vladimira Skale, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 29. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Vladimira Skale, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 30. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje,9.15 Steto-skop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Uni-vox) Po slovensko s Katrco 1. Modrijani in Simfonični orkester RTV: Venček Modrijanovih valčkov 2. Pogum: Novoletne želje 3. Trio Šubic: Čarobna pravljica 4. Ans. Petra Finka: Božični čas 5. Darja Gajšek in Ognjeni muzi-kanti: Praznične misli 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. THESE DAYS - TAKE THAT (2) 2. BABY DON'T LIE - GWEN STEFANI (5) 3. NOTHING REALLY MATTERS - MR. PROBZ (3) 4. NIGHT CHANGES - ONE DIRECTION (4) 5. NO GOOD IN GOODBYE - THE SCRIPT (2) 6. LET YOUR HAIR DOWN - MAGIC! (5) 7. CELEBRATE - PITBULL (3) 8. ALL ABOUT YOU - HILARY DUFF(1) 9. I DON'T CARE - CHERYL COLE (4) 10. JOEL THE LUMP OF COAL - THE KILLERS (1) DOMAČA LESTVICA 1. DECEMBER - BOHEM (3) 2. POL - HAMO & TRIBUTE 2 LOVE(5) 3. REKLI SO (TIHO) - DAN D (2 4. ZA NAJU - ALYA (4) 5. PUNCA IZ TVOJE ULICE - ANJA BAS (3) 6. PRIVLAČNO - SOPRANOS (4) 7. MOJ POGLED NA SVET - PETER LOVŠIN (1) 8. KRILA - 3SOMS (5) 9. RESTART - SANK ROCK (2) 10. ČE BI VEDEL - ELEFANT (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CLASSIC - THE KNOCKS FEAT. POWERS UPTOWN FUNK - MARK RONSON FEAT. BRUNO MARS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: VISOKO NAD OBLAKI - NEISHA NEHI TEŽIT - KATARINA MALA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. KINO Spored od 24. 12. do 30. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Božičkov vajenec in čarobna snežinka - animirani od petka do torka: 13.30 Butec in butec DA - komedija četrtek: 16.00, 19.15, 21.10 petek, nedelja, ponedeljek, torek: 13.20, 16.00, 19.15, 21.10 Eksodus: Bogovi in kralji - drama, zgodovinski od četrtka do torka: 17.50, 20.45 Francozinje - komedija od četrtka do torka: 15.30 Hobit: Bitka petih vojska - pustolovski, fantazijski od četrtka do torka: 17.10 Hobit: Bitka petih vojska - pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do torka: 15.00, 18.00, 20.00, 21.00 Igre lakote: Upor, 1. del - akcijski, pustolovski četrtek: 18.40 od petka do torka: 13.40, 18.40 Kako se znebiti šefa 2 - komedija od četrtka do torka: 15.00, 20.10 Noč v muzeju: Skrivnost grobnice - komedija, pustolovski četrtek: 16.15, 18.20, 20.30, 21.30 petek, sobota: 14.10, 16.15, 18.20, 20.30, 21.30, 22.30 nedelja, ponedeljek, torek: 14.10, 16.15, 18.20, 20.30, 21.30 Paddington - komedija, družinski četrtek: 16.00, 17.15, 18.10 od petka do torka: 14.00, 16.00, 17.15, 18.10 Pingvini z Madagaskarja - animirani četrtek: 16.45 od petka do torka: 14.30, 16.45 Pingvini z Madagaskarja - animirani, 3D četrtek: 15.10 od petka do torka: 13.00, 15.10 Preden zaspim - triler, drama petek, sobota: 22.20 Samba - komedija od četrtka do torka: 18.15, 20.40 Ujemi Božička - družinski, fantazijski sobota: 16.00 SREDA, ČETRTEK, NEDELJA 19.00 Zimsko spanje - drama PETEK, SOBOTA 19.30 Zimsko spanje - drama KINO VELENJE Novoletne filmske iskrice in decembrska romantika ČETRTEK 18.00 Ježek in vran pričarata božič - animirano-lutkovni, sinh. 20.00 Zimska pripoved - domišljijska romantična drama PETEK 18.00 Medvedek Paddington - družinska pustolovščina, sinh. 20.00 Čarovnija v mesečini - romantična komična drama SOBOTA 18.00 Čebelica Maja - animirana pustolovščina, sinh., 3D 20.00 Popotovanje tisočerih okusov - komična romantična drama NEDELJA 18.00 Ujemi Božička - družinska komedija 20.00 Moje poletje v Provansi - romantična komična drama PONEDELJEK 18.00 Božičkov vajenec in čarobna snežinka - božični animirani, sinh. 20.00 Nevidna ženska - romantična kostumska drama TOREK 18.00 Pingvini z Madagaskarja - animirana komična pustol., sinh. 3D 20.00 Na koncu mavrice - romantična komedija Redne predstave PETEK 18.30 Hotel - drama XX SOBOTA 20.30 Hotel - drama NEDELJA 16.00 Ježek in vran pričarata božič - animirani-lutkovni, sinh. 19.00 Hotel - drama PRIREDITVE SREDA, 24. 12. 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica izven abonmaja 21.00 Cerkev sv. Lovrenca v Podčetrtku Majda in Marijan Petan božični koncert ČETRTEK, 25. 12. 15.00 Športna dvorana Zreče Božično-novoletni koncert gostje koncerta: Modrijani 16.00 Dom kulture Svoboda Griže Zvezdica Zaspanka predstava za najmlajše 17.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Božič s Slovenskim oktetom koncert iz sklopa Glasba na hribu 17.00 Cerkev sv. Jurija Šentjur Vokalna skupina Glasovir božični koncert; gost: Duo Rasgueado 19.00 Kulturni dom Liboje Božično-novoletni koncert 20.00 do 3.00 TamKoUčiri Celje Tradicionalni božični party 22.00 Branibor club Celje_ Braniborjev božični žur 22.00 Max klub Velenje_ Fešta band koncert velenjskih trubačev PETEK, 26. 12. 16.00 do 19.30 Narodni dom Celje_ Celjski godalni orkester novoletni koncert 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog Praznično vodstvo s Hermanom Lisjakom po brlogu igrač 17.00 Šlandrov trg Žalec_ Pevski nastop ŽPZ Gotovlje 17.00 Farna cerkev Zreče Tradicionalni božično-novoletni koncert zreških pevcev posvečen tudi dnevu samostojnosti in enotnosti 18.00 Cerkev sv. Cecilije - Breg Moško pevsko društvo Pod gradom Celje tradicionalni božični koncert ob dnevu samostojnosti 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čista norišnica komedija Špas teatra 18.00 Cerkev sv. Petra pod Sv. Gorami v Bistrici ob Sotli Dekliški cerkveni pevski zbor La vita in otroški cerkveni pevski zbor božični koncert 18.00 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur Pihalni orkester Šentjur božično-novoletni koncert; gostje: Klapa Cambi iz Splita 18.00 Velenjski grad_ Martinčki praznično prepevanje članov cerkvenega pevskega zbora 19.00 Cerkev sv. Danijela Celje Tradicionalni praznični koncert v celjski stolnici 19.00 Telovadnica OŠ Griže Godba Zabukovica božično-novoletni koncert; gosta: humorista iz Dua Domiža iz Dubrovnika 19.00 Cerkev sv. Pankracija Ponikva Domači pevski zbori in instrumentalisti božični koncert 19.30 Cerkev na Rogli_ Vokalni ansambel Musica božični koncert 20.00 Mestna kavarna Žalec Gal Gjurin glasbeni nastop 20.20 Špital za pr'jatle Celje istRaNbul koncert 22.00 Branibor club Celje Prednovoletni penina party SOBOTA, 27. 12. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje - Hermanov brlog Glasbene sobotnice -pravljica dedka Mraza 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zaline božične sanje otroška plesna predstava 17.00 Dom kulture Velenje Snežna kraljica družinska praznična predstava 18.00 Šlandrov trg Žalec_ Glasbeni nastop Savinjskega kvinteta 18.00 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur Pihalni orkester Šentjur božično-novoletni koncert; gostja: Klapa Cambi iz Splita 18.00 Velenjski grad_ Praznično prepevanje na Velenjskem gradu Ženski pevski zbor Društva upokojencev Velenje in zbor Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline 19.00 Dom krajanov Tabor Mešani pevski zbor Tabor z gosti praznični koncert 20.00 Špital za pr'jatle Celje Saxotoxin Core Acoustic Show žur za pr'jatle 20.00 Narodni dom Celje_ Orkester Akord Celje novoletni koncert, solistka Andreja Zakonjšek Krt 20.00 Rdeča dvorana Velenje Šank Rock novoletni žur 22.00 Branibor club Celje_ Prednovoletni penina party NEDELJA, 28. 12. 10.00 Velenjski grad_ Srečanje z dedkom Mrazom 11.00 Citycenter Celje Dobri snežak pravljice za najmlajše 13.00 Citycenter Celje Zimske radosti v izvedbi lutkovnega gledališča Makarenko 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Maček Kazimir in miška Valentina otroška predstava St. 52, 24. december 2014 VODNIK 21 18.00 Slandrov trg Žalec_ Pevski nastop Moškega PZ Gotovlje 20.00 Narodni dom Celje_ Orkester Akord Celje novoletni koncert, solistka Andreja Zakonjšek Krt 21.00 Klub Žafran Term Olimia Stand up komedija zabaval vas bo Matjaž Javšnik PONEDELJEK, 29. 12. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Bikec Ferdinand otroška predstava 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Domišljavi snežak lutkovno-igrana predstava 17.00 Knjižnica Rogatec Domišljavi snežak lutkovno-igrana predstava 17.00 Dom kulture Velenje Šivilja in škarjice lutkovna predstava v izvedbi Gledališča Lalnit Ljubljana 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Pravljična ura z Ireno Štusej po pravljici diši 18.00 Kulturni dom Štore Pihalni orkester Štorskih železarjev božično-novoletni koncert; gostje: Edvin Fliser in Kvartopirci 19.00 Cerkev sv. Danijela Celje Majda in Marjan Petan božično-novoletni koncert 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Milan Jesih: Triko silvestrska predstava v izvedbi gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje »Knjiga je edini kraj, kjer lahko preiskuješ krhko misel, ne da bi jo uničil, ali raziskuješ eksplozivno zamisel, ne da bi se ti razletela pred nosom ... Je eno redkih pribežališč, kjer tvoj um najde hkrati izziv in zasebnost.« (Edward P. Morgan) Srečno, radoživo, prijazno in zdravo 2015! Odpiralni čas: Sreda, 24. december od 8. do 13. ure Sreda, 31. december od 8. do 13. ure TOREK, 30. 12. 17.00 Citycenter Celje Mednarodna zasebna glasbena šola Modern Music College iz Celja koncert 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pika Nogavička otroška predstava 17.00 Citycenter Celje Mednarodna zasebna glasbena šola Modern Music College iz Celja koncert 17.00 Dom kulture Velenje Zimska pravljica lutkovna predstava za otroke, LG Fru-fru Ljubljana 20.00 do 3.00 Krčma TamKoUčiri Celje_ Prednovoletna fešta Pravljično Celje SREDA, 24. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela 22.00 Krekov trg Celjski Dixieland brezplačni koncert ČETRTEK, 25. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela 18.00 Stari grad Celje_ Romantični pohod na Stari grad Celje pohodnike bo obdaril Božiček, zapeli pa jim bodo pevci Društva upokojencev Celje 20.00 Krekov trg Celje_ Oto Pesner & Pro Anima Singers veliki brezplačni božično-novoletni koncert PETEK, 26. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Celje Pravljična dežela 19.30 Glavni trg Celje_ Slovenski božič in žive jaslice pripravljajo: mladi župnije Celje sv. Jožef SOBOTA, 27. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Celje Pravljična dežela 12.00 Gubčeva ulica Ivana Ristič, kulinarični performans na prostem 20.00 Krekov trg Celje_ Soul Fingers koncert NEDELJA, 28. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Celje Pravljična dežela 19.30 Glavni trg Celje_ Slovenski božič in žive jaslice pripravljajo: mladi župnije Celje sv. Jožef PONEDELJEK, 29. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Celje Pravljična dežela 20.00 Glavni trg Celje_ Gadi brezplačni koncert TOREK, 30. 12. 10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela 20.00 Krekov trg Celje_ Neki to vole vruče brezplačni koncert Društva vabijo SREDA, 24. 12. 15.00 do 18.00 Slandrov trg Žalec Božični sejem 18.00 do 20.00 Na Lipovcu pri Ljubečni Žive jaslice božično zgodbo bodo obiskale tudi številne živali; do 26. 12. 18.00 do 23.00 Sv. Jedert Gotovlje Odprtje jaslic na prostem 20.00 Terme Olimia Podčetrtek Žive jaslice in prihod Božička v okviru božično-nooletnega sejma 20.00 Ob skali pod cerkvijo v Vinski Gori Žive jaslice 22.30 Pri starem koritu (pod Sv. Emo) Pristava pri Mestinju Žive jeslice pri starem koritu ČETRTEK, 25. 12. 9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas Razstava jaslice Savinjske doline 14.00 Ob skali pod cerkvijo v Vinski Gori Žive jaslice 15.00 do 18.00 Slandrov trg Žalec Božični sejem 15.00 do 18.00 Jama Pekel Božična skrivnost v Jami Pekel pred jamo druženje ob glasbi Ansambla Golte 18.00 do 21.00 Sv. Jedert Gotovlje Jaslice na prostem PETEK, 26. 12. 9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas Jaslice Savinjske doline razstava 15.00 do 18.00 Slandrov trg Žalec Novoletni sejem 15.00 do 18.00 Jama Pekel Božična skrivnost v Jami Pekel pred jamo druženje ob glasbi ansambla Golte 19.00 do 21.00 Sv. Jedert Gotovlje Jaslice na prostem SOBOTA, 27. 12. 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica Žalec 9.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo knjižni sejem 9.00 do 23.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 10.00 Krčma TamKoUčiri Celje Brezplačni sobotni decembrski zajtrk 15.00 do 18.00 Slandrov trg Žalec Novoletni sejem 18.00 do 21.00 Sv. Jedert Gotovlje Jaslice na prostem NEDELJA, 28. 12. 9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja vas Jaslice Savinjske doline 15.00 do 18.00 Slandrov trg Žalec Novoletni sejem 17.00 Krčma TamKoučiri Celje Decembrski čaj ob petih PONEDELJEK, 29. 12. 15.00 do 18.00 Slandrov trg Žalec Novoletni sejem 20.00 Terme Olimia Podčetrtek Prihod dedka Mraza v okviru božično-novoletnega sejma in koncert pevk dekliškega pevskega zbora La vita iz Bistrice ob Sotli TOREK, 30. 12. 15.00 do 18.00 Slandrov trg Žalec Novoletni sejem Razstave Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Srčni pozdrav iz bojniga Q Božična skrivnost v Jami Pekel, 25. in 26.12., 15.00-17.30 (6 EUR, otroci 6-14 let 1 EUR) Praznična sejma na Šlandrovem trgu, 15.00-18.00, še 24. in 25.12. - Božični 26.-30.12. - Novoletni јЛ Nastopi na Šlandrovem trgu, 17.00, 26.12., Ženski pevski zbor Gotovlje 27.12., Savinjski kvintet 28.12., Moški pevski zbor Gotovlje Predstave za otroke, 27.-30.12., 17.00, Dom II. slov. tabora Žalec Silvestrovo, 31.12., 11.00 Silvestrovanje za otroke, Šlandrov trg, 21.30 Oh, teater, silvestrska predstava s kozarčkom penine, Dom II. slov. tabora (15 EUR), « „ ' 22.00 Silvestrovanje na prostem z ansamblom Oliver Twist, Šlandrov trg V? Vec na www.zkst-zalec.si polja; Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem, do 28. 2.; Tradicionalne poljske igrače, gostujoča razstava otroškega muzeja Muzeum Zabawek, do 31. 12.; Znamke sveta učencem OS Frana Krajnca Celje, do 31. 12. Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: slikarska razstava Zvono celjskega umetnika Narcisa Kantardžiča, do 15. 1. Celjska Kulturnica: razstava Neverjetnost, črno-bele in barvne fotografije v okviru XV. celjske fotografske razstave, do 15. 1. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 31. 12. Osrednja knjižnica Celje: razstava Herman Potočnik No-ordung, ob 122-letnici rojstva, do 31. 1. Stari grad Celje - Friderikov stolp: Instalacija umetnice Mirande Rumina Vesolje, do preklica. Galerija Kvartirna hiša Celje: likovna dela učencev OS Lava, Zeleno, povodni mož v Savinji in filatelistična razstava Miti in legende, avtorja Toneta Petka, do 31. 12. Galerija AQ Celje: skupinska razstava celjskih umetnikov, do 15. 1. Celjski mladinski center: razstava Suzane Svent, do preklica. Železarski muzej Teharje: razstava na prosto temo v kategoriji črno-belih in barvnih fotografij v okviru XIV. Celjske fotografske razstave, do 15. 1. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalića in Zlatka Kolareka Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica. Anina galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava Maestral Tine Konec, do 21. 12. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Smid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti zvočne slike kulture ЈН^ђгР г Г Г ИМБШмж VSAK ĆETHTEK OB 14.10 IN 19.15 radioci ; e Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 22 VSI NAŠI MOJSTRI Največ prostora v stanovanju običajno zavzame novoletno drevesce, zato ob njegovem nakupu kar dobro razmislimo, kakšnega bi imeli. Za mnoge je nepogrešljiv del praznikov vonj iglic in lubja, zato se lahko odločimo za nakup smreke v loncu. Seveda so zanimive v loncih tudi druge rastline, predvsem iglavci, v tem času izbrani in gojeni prav za rast v stanovanju. Med njimi najpogosteje najdemo cedro, brin in bor. Novoletno jelko lahko krasimo po želji, s steklenimi, plastičnimi ali z lesenimi okraski, s sladkornimi paličicami, z bonboni, s piškoti, suhim sadjem in z drugim. Pod njo nas običajno na božič ali novoletno jutro pričakajo darila, ki najbolj razveselijo otroke. Navada postavljanja oziroma okraše-vanja novoletne jelke sega v obdobje renesanse v Nemčiji, korenine pa ima običaj že mnogo prej. Star običaj Že stari Egipčani in Kitajci so uporabljali vedno zelena drevesa in druge rastline kot simbol večnega življenja. Različna poganska ljudstva so častila vedno zelena drevesa in so razvila različne običaje. Prvi dokazi o krašenju dreves v povezavi z božičem segajo v 15. stoletje na območje današnje Latvije in Estonije. Že ob koncu 16. stoletja so z današnjega severa Nemčije poročali o postavljanju majhnih smrečic, ki so bile okrašene z jabolki, s prestami, z oreški, dateljni in s papirnatimi cvetovi. Okraski so bili namenjeni otrokom, ki so se z njimi posladkali na božični dan. V 18. stoletju se ie navada okraševanja novoletnih jelk raz- Bleščeča novoletna jelka širila po vsej današnji Nemčiji, v 19. stoletju pa so jo po svetu razširili nemški izseljenci. Navada se je hitro širila in segla do najvišjih družbenih slojev. V Sovjetski zvezi po revoluciji leta 1917 ni bilo dovoljeno postavljati okrašenih dreves v času božiča, zato se je leta 1935 pojavila navada postavljanja novoletnih jelk ob prehodu iz starega v novo leto. Po starih navadah se je božično jelko postavilo 24. decembra in podrlo 5. januarja. Danes, v dobi potrošništva, novoletne jelke postavljamo že na začetku decembra ali še prej. To je značilno predvsem za trgovske centre, saj želijo tako čim prej spodbuditi prodajo novoletnih daril. rej ene iz umetnih materialov, ki večinoma izvirajo iz nafte. Pri izdelavi se uporabi veliko energije, njihova reciklaža pa je energijsko potratna. Prednost je, da jih imamo lahko več desetletij, kar je lahko tudi slabost, saj je drevo vedno iste oblike. Enostavno jih je postaviti in pospraviti, pri čemer od njih ne odpadajo iglice. Uporaba naravnih smrek in jelk je do okolja prijazna, drevesa pa v dom prinesejo delček narave. Ker imamo vsako leto drugo drevo, se oblika novoletne jelke vsako leto spremeni. Slabosti so, da sčasoma odpadejo iglice (predvsem pri smrekah), okraševanje in pospravljanje okraskov je nekoliko bolj zahtevno in drevo se sčasoma posuši in iglice spremenijo barvo. Večina ljudi se še vedno zaveda, da je uporaba naravnih novoletnih drevesc okolju veliko bolj prijazna, zato vsak december v dom prinesejo naravno smreko ali jelko. bližnji gozd. To ni dovoljeno in takšno nabiranje v gozdovih povzroča veliko škodo. Tista drevesa, ki jih takšni nabiralci odre-žejo ali odsekajo, so običajno bolj vitalna. Ko jih odstranimo, gozdu in lastniku gozda povzročimo škodo. V gozdu bomo tudi težko našli lepa novoletna drevesa, saj običajno rastejo v skupinah, kjer ne morejo razviti lepe krošnje. Lepše božično drevesce bomo našli na tržnici ali v trgovskem središču, cene pa tudi niso tako visoke, da bi bilo treba po novoletno jelko v gozd. Barve in okraske razporedimo tako, da bo naše novoletno drevesce najbolj bleščeče! Preden se lotimo okraševanja božičnega oziroma novoletnega drevesca, se najprej odločimo, kam bomo jelko oziroma smrečico postavili. Najboljše mesto je blizu okna, saj bo tako zaradi dnevne svetlobe najbolj prišlo do izraza. Če je dnevna soba premajhna, postavimo praznično drevesce na hodnik, da bo lepo okrašena jelka pozdravila obiskovalce takoj, ko bodo stopili v vaš dom. Dnevno sobo pa potem okrasimo nekoliko drugače - primerna je namizna dekoracija s svečami in kroglami. Pri izbiri barv za okrasitev novoletnega drevesca pazimo, da se ujemajo z odtenki v prostoru, kjer bo smrečica stala. Na ta način se bomo izognili temu, da bi naš dom deloval kičasto. Najpogostejše kombinacije so rdeča z zlato in belo, vijolična s srebrno in z modro in oranžna z zlato, bakreno in rumenorjavo. Odločitev je se- Л7оН a T73Č3 Najprej lučke, potem okraski Takoj na začetku okraševanja, preden obesimo okraske, na drevesce dajemo lučke. Seveda pred tem preverimo, če vse delajo. Začnemo pri tleh in ob deblu ter jih razporejamo navzven in navzgor. Pazimo, da lučke namestimo čim bliže deblu, da ustvarimo globino. Velike lučke so primerne za večje božično drevesce. Široke LED-vrvi enakomerno razpršijo svetlobo in so ena najbolj priljubljenih izbir. Za romantični učinek so idealne lučke v obliki jagod, saj ustvarjajo mehkejšo svetlobo. Poleg tega LED-žarni-ce potrošijo veliko manj elektrike in predvsem trajajo dlje od običajnih. Kar se tiče barve, ne moremo zgrešiti z belimi lučkami, saj pristajajo vsaki barvni kombinaciji in vsakemu slogu. Potem ko namestimo lučke, obesimo kroglice in ostale okraske. Večje krogle obesimo bližje deblu, manjše na konce vei. Pazimo, da so kroglice blizu lučk, a ne preveč blizu, da imajo večji učinek, ker se na njih ravno prav odseva svetloba. Poskušajmo kroglice razporediti po horizontalnih linijah, tako da bodo primerno oddaljene druga od druge in se ne bodo prekrivale. Nikar ne pozabite na okraske, ki so jih izdelali otroci, saj bodo njihove male umetniške stvaritve v dom prinesle pravo praznično toplino. Vaše dizajnersko novoletno drevesce bo popolno, če boste tudi darila zavili v papir podobnih odtenkov, kot so okraski in kroglice. In naj bo tudi preostali dom - namizni aranžma in Dodobno - v enakem tonu. Dobre kombinacije barv so: vijolična in srebrna, vijolična in bela, vijolična in zlata, zlata in rdeča, zlata in bela, zlata in modra, rožnata in bela, rdeča, zelena in zlata, rdeča, bela in modra, modra in srebrna, samo zlata (ali različni odtenki zlate in bakrene), samo rdeča, samo vijolična. samo bela in srebrna. VSI NAŠI MOJSTRI 23 0WI Če želite oglaševati \ v rubriki # CT/>p? Vsi naši mojstri, P Vp pokličite: ^031 692-860 gMLjSkl PLIkCA TtL:. m 024 (jrwmbvitk 1, . Uljt www.siviliskiseivi^kcaxom USNJENIH ÖSLACIL www.centerzdravia.netprodaia@centerzdravia.net Terapija traja eno uro. Predhodno se je potrebno naročiti na tel. 031 566 262 vsak dan med 17.00 in 20.00 uro. . Jataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 PRI UREDITI/I GROBOl/, DELO BREZPLAČNO! OGRAJE KOCEVAR www.ogi Ograje Kočevar d.o.o. Tovarniška 11n. 3312 Prebold —1 ' Lepota varnosti, t vRmi PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KGVIN: gsm: 041741094 uuujuj.strGjeplastLka.sL ASFALT )VA( Asfalt Kovač □.□.□., Planina pri Sevnici 47 A, 3225 Planina pri Sevnici +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIQL.NET *N [□□Tp Z vami že 20 LET IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC INSTALACUE VERHOVŠEK d.0.0. Prožinska vas 34/d, Štore, asm: 041 682 9D7 Kupon za 25 mov Pri naročilu storitev nad 500 eurnu i i 15% popusta za tiskanje ! načrtov vseh velikosti vezava dokumentov izdelava vizitk izdelava koledarjev termična obdelava (plastificiranje) formata do širine A3 in dolžine no želii. AVTOMEHANIKA' - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovaž, s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA CestavDebro 1,3270Laško IZPUŠNIH SISTEMOV na/7342661 HITRO "KVALITETWT П11 M\\*I . МГЛПУШ !£oPRAUNiCA mmSi- 10ШШШШ J w • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST _ I ДСТЕМ ОЛПКЧПМ ВРПСТПП 74 СТПЛМ/С nDTIIfC _ ■ч Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01 DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 ^ o 10% popust* ob nakupu -k koreRdiskih in sončnih očal Pvc, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, zimski vrtovi, vse vrste senčii, notranja vrata, vodovod in oprevanie, siikoDieskarstvo, obnova doma, obnova kooalnic -ln% otvoritveni Dopust na pvc okna (ЕСпЗЈбж^ organizira zaključke leta za manjša podjetja in zaključene družbe do 20 oseb. Vsak petek prekajene krače in kranjske klobase s prilogo Naročila sprejemajo osebno ali po tel.051250 717 V mesecu decembru 10% popust ;, w„nrni račun za zaključene družbe Zlatko Belej s.p. Mizarstvo, mizarski servis in storitve Marjan Jecl s.p. Ruše 9 041868 218 3301 Petrovče mQrjQn.jecl@qmQil.com 24 ZANIMIVOSTI V celjsko stolnico so prinesli betlehemsko luč miru iz štirih držav Alp in Jadrana. Slovensko svetilko je prinesel k oltarju načelnik slovenskih odraslih katoliških skavtov Drago Koren iz Šoštanja. V stolnici so odrasli katoliški skavti molili v kar štirih različnih jezikih. Z lučjo miru nad temo tega sveta Plamene iz Slovenije, Avstrije, s Hrvaške in iz Italije so simbolično povezali v enega Plamen Luči miru iz Be-tlehema potuje po svetu. Že štirindvajseto leto zapored je bil prižgan v votlini Kristusovega rojstva v Betlehemu. V povezavi s potovanjem betlehemske luči po naših krajih je bil na predbožično soboto neravno vsakdanji dogodek. V Celje so prinesli betlehemsko luč iz kar štirih držav in jo v knežjem mestu povezali v skupni plamen. V Celju je bilo namreč v soboto letno srečanje odraslih katoliških skavtov iz držav skupnosti Alpe-Jadran, ki so ga letos pripravili v Sloveniji. V knežjem mestu je prijateljevalo približno tristo skavtov iz Slovenije, Avstrije, s Hrvaške in iz Italije. Zbrali so se v celjski vojašnici, kjer jim je prostor za srečanje omogočila Slovenska vojska. »Želimo, da se ljudje kljub norenju v tem predprazničnem času ustavimo in srečamo. Tudi zato, da preverimo, kako uveljavljamo svoje skavtsko načelo, da skušamo svet spremeniti na bolje,« je o mednarodnem srečanju odraslih skavtov v Celju povedal načelnik Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov Slovenije Drago Koren iz Šoštanja. Skupni plamen Odrasli skavti so si v Celju med drugim ogledali znamenitosti mesta in začutili njegov predpraznični utrip. Višek srečanja katoliških skavtov je bila maša v stolnici, ki jo je vodil škof dr. Stanislav Lipovšek s skavtskimi duhovnimi pomočniki. V stolnico so prinesli svetilke z betle-hemsko lučjo miru, ki je pripotovala iz vseh štirih držav, od koder so prišli odrasli skavti. Z lučjo miru iz držav, ki so včasih bile v vojni. V stolnici so nato plamen iz vseh štirih svetilk združili v enega. Geslo letošnjega srečanja skavtov iz štirih držav Alp in Jadrana je bilo: »Prinašam luč, podarjam mir.« »Danes je na svetu preveč teme, zla, sovraštva, krivic, nasilja. Na svetu ni miru. Posvetimo v to temo okrog nas in v nas z lučjo vere, dobrote, pravičnosti, upanja, ljubezni,« se glasi poslanica letošnje luči miru iz Betlehema. Med predsedniki Plamen Luči miru iz Betle-hema je v Evropi zagorel sredi decembra, ko so ga na Dunaju sprejeli predstavniki številnih držav, ki so ga nato ponesli daleč po svetu. Med njimi so bili celo predstavniki Bolivije in Združenih držav Amerike, vsi skupaj so se zbrali v dunajski protestantski cerkvi. V naši državi so luč miru uradno sprejeli predsednik države Borut Pahor, predsednik državnega zbora dr. Milan Br-glez in predsednik vlade dr. Miro Cerar. Luč je nato začela potovati med vsemi ljudmi, po župnijah, občinah, zdravstvenih domovih, domovih za starejše občane in še marsikje. V cerkve celjskih župnij, med vernike, so luč miru prinesli v nedeljo domači skavti. V okviru projekta Luč miru iz Betlehema zbirajo prostovoljne prispevke, ki so namenjeni za boljšo kakovost življenja otrok in mladostnikov. BRANE JERANKO Foto: SHERPA FOTO TEDNA Rudolf na bolniški Foto: GrupA Ekonomistka, ki je po duši knjižničarka stran 30 NOVI TEDNIK 24.12. 2014 PORTRET Poznate štiri redko izrečene stavke? stran 31 »Zakaj bi spreminjali himno, ki jo imamo že vrsto let? To so stvari, ki niso tako pomembne za ljudi. Bolj pomembno je, da bi imel vsak možnost normalno živeti in ne da nekateri izgubljajo še zadnje dostojanstvo.« Iz negativnosti ne more ^ i i ■ ■ Ђ^^Х ГЋ Sk Urška Žolnir o domoljubju, premalo po- IICI9LCILI lllv VI \J ШЈ I C U CI zitivnosti in vzgoji mladih Zakaj smo Slovenci vse manj ponosni na svojo domovino, za katero smo pred 24 leti enotno in pogumno šli množično na referendum in se odločili za samostojnost? Večinoma ne znamo o njej povedati nič dobrega. Morda zato, ker državo enačimo s politiko, čeprav je domovina nekaj, kar je nad vsem zdrahami tega časa. Le še ob velikih uspehih naših športnikov se ponosno trkamo po prsih, da smo Slovenci in da imamo tako rekoč vsi del zaslug za dosežke, ki so si jih športniki prigarali s trdim delom. Bognedaj, da jim naslednjič ne uspe, vse velike besede so hitro pozabljene. Kako to doživljajo tisti, ki so z osvojenimi medaljami resnični ambasadorji države? Ali ob igranju himne na najvišjih stopničkah razmišljajo o domovini? Urška Žolnir, naša najuspešnejša judoistka vseh časov, je zagotovo primerna sogovornica. Pred dnevi se je vrnila s setih letih in tudi mlajši ve, priprav na Japonskem, v teh dneh odhaja v Italijo. Vse znanje, ki ga je osvojila v letih aktivne kariere, zdaj v Judo klubu Z'dežele Sankaku prenaša na mlade. A tu ne gre le za poznavanje pravih prijemov, metov in padcev, judo je še mnogo več. »V klubu mlade učimo samostojnosti in odgovornosti do sebe in sotekmovalcev. Vzgajamo jih v prijateljskem duhu, da pomagajo drugim. To jim bo ostalo, tudi ko ne bodo več trenirali, in z odraščanjem lahko te vrednote širijo in jih predajajo naprej,« pravi Urška Žolnir, ki meni, da vzgoja otrok v pozitivne osebnosti pomaga, da zrastejo v samozavestne in delovne ljudi, ki bodo ponosni tudi na okolje, od koder izhajajo. Nošenje zastav Del takšne širše vzgoje otrok je tudi nošenje zastav. Vsako leto pripravi klub velik evropski turnir v Podčetrtku in pri tem želi vključiti v dogajanje vse skupine. »Otroci se na vajah naučijo, kako prinesti na prizorišče zastave držav udeleženk. Zanje je že to velika stvar, da so lahko na blazinah, s čimer izgubljajo tremo pred prizoriščem borb, pa še pomembno nalogo jim zaupamo. Vsak otrok pri de- »Dvakrat v karieri so me na zmagovalnem odru tudi razjezili. Namesto slovenske so dvignili slovaško zastavo in tudi napovedali, da sem od tam.« kje je njegov prostor in kako se mora obnašati. K temu spada tudi seznanjanje z državo, katere zastavo nosi.« Od kluba je seveda odvisno, ali gradi le na borbi in rezultatih ali tudi na osebnosti človeka. Verjetno so v teh časih, ko otrokom manjka discipline in delavnosti, takšni treningi še kako pomembni. »Pred kratkim sem brala komentar bivšega judoista, ki je zapisal, da je ponosen in vesel, da je kot otrok treniral judo, saj lahko znanje spretno uporablja v vsakdanjem življenju.« Tudi Urška zagovarja misel, da mora otrok čim več stvari poskusiti, da spoznava sebe, dobiva izkušnje, ki jih zna kasneje izkoristi. »Če bo dobil prave informacije, lahko v prihodnosti pričakujemo kaj boljšega.« Kot borci na tatamiju Urška opaža, da smo bili pred leti veliko bolj ponosni na državo, zadnje čase pa je tega manj, počasi bledi domoljubna zavest. »To ni prav, ko gredo razmere na slabše, bi morali skupaj stopiti in pozitivno pogledati na stvari in ne da smo vse bolj negativni. To nas tišči še bolj navzdol,« poudarja Urška, ki želi širiti pozitivno naravnanost s športom. »Ko športnik doseže dober rezultat, ko stoji na najvišjih stopničkah, so vsi veseli. Lepo je, da ljudje vsaj za tiste trenutke pozabijo na slabe stvari, ki se jim dogajajo. Športniki lahko na ta način pomagamo državljanom. Škoda pa je, da nas druge države poznajo predvsem na osnovi dobrih rezultatov v športu, čeprav bi lahko bilo podobno tudi na drugih področjih, ki bi nas povezala.« Prav to, da premalo izpostavljamo ljudi, ki nekaj Po vrnitvi z olimpijskih iger v Londonu leta 2012, kjer je Urška Žolnir osvojila zlato medaljo, so jo na letališču takole pričakali navijači, sokrajani in domači. znajo, je po Urškinem mnenju slovenski problem. »Raje se obnašamo v smislu, če sam nečesa nimam, tudi ti tega ne boš imel. Ljudje ne vedo, da s tem, ko nekoga izpostavimo in ga potisnemo v ospredje, ustvarimo svetel zgled, ki lahko potegne za sabo še je bila z bronastim in zlatim olimpijskim odličjem, s po dvema bronastima medaljama s svetovnih in evropskih prvenstev, kjer je osvojila tudi zlato in srebro, da ne naštevamo številnih lovorik z vseh ostalih tekmovanj. Na olimpijskih igrah v Pekingu Sploh tam, kjer sem energijo potrebovala še za naslednja tekmovanja, nisem kazala veliko čustev. Sem si pa dala duška na olimpijskih igrah.« Sicer pa naj bi se na zmagovalnih odrih fantje pogosteje razjokali, čeprav želijo ostati pogumni. »Ko sem odraščala, nisem čutila pomanjkanja, razvajena pa tudi nisem bila. Včasih niti ni bilo vsega, vanilijev jogurt sem na primer dobila, ko sem bila bolna. Nisem imela polne omare oblačil, tisto, kar sem potrebovala, so mi kupili glede na sezono. Če je stric iz Avstrije prinesel kinder jajčko, je bilo res veselje. Danes ne znamo ceniti manjših stvari, na drugi strani pa so nekateri otroci prikrajšani za osnovne dobrine. Takšnim pomagamo tudi v klubu, če res želijo trenirati.« koga. Če drug drugega tlačimo, se nikjer ne more roditi nič dobrega,« poudarja olimpijska zmagovalka. »Če smo bili pred desetletjema v državi pogumni kot borci na tatami-ju, zakaj ne bi bili tudi zdaj?« Himno pela v mislih Sama je svoj pogum, borbenost in vztrajnost dokazala neštetokrat. Nagrajena je imela čast, da je nosila slovensko zastavo. Kakšni so občutki, ko človek stoji na najvišji stopnički in vidi svojo zastavo, ki plapola najvišje? »Zdi se ti še večja, kot je v resnici. Pred očmi sem ponavadi imela starše in njihovo veselje, se mi je pa v glavi hkrati odvil film o trdih treningih, s katerimi sem prišla do tega. Razjokala se nikoli nisem. Je kdaj ob dvigu zastave pela himno? »V mislih vedno, na glas nikoli.« Je pa običaj, da na mednarodnih tekmah, ko na blazini zmaga slovenski tekmovalec, zavrtijo tudi kakšno Avsenikovo, ki da dodatno energijo. Na tuje? Ko imajo športniki uspehe, si jih vsi lastijo, kaj pa takrat, ko potrebujejo spodbudo na treningih, ko so krize? »Peščica ljudi je, od katerih črpaš energijo. To so starši in kolegi iz kluba, ki poznajo sistem treningov in se z nami veselijo in žalujejo, ko izgubimo. Vedno najdejo prave besede, ki nas potisnejo naprej.« V tujini je prepoznavna, v svetu juda vsak tekmovalec ve, kdo je Urška Žolnir. »Kar dober občutek je. Ni mi odveč, ko me prosijo za podpis. Na Japonskem, kjer smo bili pred dnevi, sem trenirala z otroki in so bili tega res iskreno veseli.« Domovina je lahko tudi mačeha, kar dobro vedo številni mladi, ki so že odšli ali to še načrtujejo. Pa ne bi imela tudi Urška v tujini več možnosti? Ne trdi, da tega ne bo nikoli preverila, čeprav si je dom postavila v bližini staršev in dobro ve, kaj pomeni življenje daleč stran od njih. Sestra je namreč z družino poiskala boljše življenje v Avstraliji in zelo pogreša dom. Malo pomagajo mesečna druženja s Slovenci, ki so tudi tam, da ne pozabijo jezika in kulture, zagotovo pa ni isto kot življenje v domačem okolju, v svoji domovini. TATJANA CVIRN Foto: arhiv NT (TimE) 26 AKTUALNO Kje smo, kam gremo 24 let po plebiscitu? Savinjski poslanci ob prazniku samostojnosti in enotnosti Decembra prihodnje leto bo minilo že skoraj četrt stoletja, odkar smo se prebivalci Slovenijo na referendumu z veliko večino odločili za samostojno in neodvisno državo. V tem času se je v Sloveniji veliko spremenilo: pol leta po plebiscitu je bilo novo državo potrebno ubraniti v vojni, Slovenija je poSkregana, razdeljena in obubožana država Prve poteze našega parlamenta so bile namenjene javnim financam, državnemu proračunu oziroma sprejemu zakonov, ki jih je pristojno ministrstvo pripravilo z namenom jasnega vpogleda v finančno stanje naše države. Takojšnje sprejetje ukrepov s katerimi ustavljamo krvavitev države, kot se je izrazil minister Mramor, je seveda nujno potrebno, ne strinjam pa se z akcijami nekaterih opozicijskih strank, ki želijo z nedomišljenimi spremembami zakonov reševati trenutno akutne probleme v družbi. Zavezali smo se k ciljnim pristopom in smo večkrat kritični tudi do lastne vlade, ki popusti pritiskom javnega mnenja in želi v postopek sprejemanja pripeljati necelovite zakonske predloge. Slovenija je razdeljena, skregana in na žalost tudi precej obubožana država. Pomanjkanje političnih izkušenj poslancev SMC moramo postaviti v drugačno perspektivo: neizkušnje pomenijo tudi neobremenjenost s preteklimi napakami, veliko priložnost, da presežemo razlike, povečamo zaupanje in se lotimo reševanja na videz nemogočih problemov. Dlje kot sem v parlamentu, bolj se zavedam, kaj za državo pomeni politična stabilnost. Stanje, kakršno je bilo v preteklih nekaj letih, ko so se vlade menjavale ena za drugo, je prineslo razdejanje v državnem aparatu, »odlaganje« nepotrebnih kadrov po pisarnah državnih ustanov, padec kredibilnosti v svetu in kar je najpomembnejše, sploh se nismo ukvarjali s prihodnostjo države. Če bi bil odgovor na vprašanja o izpolnitvi mojih pričakovanj glede razvoja Slovenije pozitiven, ne bi zapustila »najlepše službe na svetu« in šla med politike. Imeli smo več kot odlično izhodišče, da samostojnost nadgradimo v napredno, socialno pravično in motivacijsko družbo. Zdaj smo, kjer smo, za nazaj se je potrebno ozirati le toliko, da bodo kriminalci dobili zasluženo kazen in da ne bomo ponavljali napak. Državljanke in državljani Slovenije bodo bolje živeli, ko bodo ugotovili, da lahko svojim politikom zaupajo, ker sprejemajo prave odločitve. V poslanskih pisarnah SMC je na mizah veliko predlogov odločitev, upam, da so tudi prave. stala članica EU, Nato in brezmejnega Schengenskega območja, evro je zamenjal tolar, zgodila se je obsežna privatizacija družbenega premoženja. Iz obdobja relativne blaginje smo prišli v gospodarsko krizo, ki jo čutimo še danes. Ali so se pričakovanja ob odločitvi za samostojno državo izpolnila? Še vedno brez strukturnih reform V poslanski skupini SDS smo pripravili dobrih 70 odstotkov predlogov zakonov, saj od vlade Mira Cerarja praktično ni bilo zaznati zakonodajne aktivnosti. V tem času sem zastavil vrsto poslanskih vprašanj, v povezavi s težavami lokalnega okolja (protipoplavni ukrepi v Lučah, 3. razvojna os, ...)in različnimi gospodarskimi temami (investicijska sredstva za občine) ter okoljskimi in infrastrukturnimi vprašanji (črpanje evropskih sredstev za okoljske projekte). S stanjem v državi zagotovo ne moremo biti zadovoljni. Še vedno se nismo uspeli izviti iz gospodarske in finančne krize, nismo sprejeli prepotrebnih strukturnih reform v pravosodju, zdravstvu itn., prav tako nismo uspeli konso-lidirati javnih financ ter izravnati proračunske prihodke s proračunskimi odhodki. Zgrešena je politika dokapitali-zacije bank, kamor vlagamo velika sredstva, pri čemer ta sredstva ne pridejo do gospodarstva. Veliko večji učinek bi dosegli z ustanovitvijo sklada za pomoč in prestrukturiranje gospodarstva. Obseg javnega sektorja bi morali zmanjšati za 35 odstotkov, tiste, ki delajo dobro pa bolje nagraditi. Zadolževanje države bi moralo biti namenjeno izključno zagonu investicij državnega in regionalnega pomena, s čimer bi se gospodarstvu zagotovilo delo, posledica tega pa bi potem bili tudi večji prihodki proračuna. Za oživitev gospodarstva je potrebno znižati tudi davke, ki v tem trenutku preveč obremenjujejo gospodarstvo. Ko pogledamo prehojeno pot, nas zagotovo navdaja s ponosom osamosvajanje Slovenije, vstop v evro-atlantske integracije, uspešno predsedovanje Slovenije EU, uvedba evra. In vodenje vlade, ki je edina v zgodovini države trajala cel mandat in v času katere je bil dosežen proračunski presežek ter gospodarska rast. Sicer pa so zdrave javne finance, stabilen bančni sistem, konkurenčni pogoji za gospodarstva, umik države iz gospodarstva, učinkovito zdravstveno in javna uprava, neodvisno in delujoče pravosodje ključni izziv v prihodnosti. Ob prazniku samostojnosti in enotnosti smo to vprašali poslance iz naše savinjske regije. Prav tako nas je zanimalo, kako danes vidijo stanje v državi, najprej pa, kaj so kot poslanci delali in prispevali od začetka delovanja novega sklica državnega zbora po volitvah julija letos. ROBERT GORJANC Proti ogrožanju socialne države Matjaž Han, SD: V poslanski skupini Socialnih demokratov tudi v času rahlega gospodarskega okrevanja vztrajamo pri stališču, da morajo biti vse odločitve vlade takšne, da te ne bodo ogrozile socialno državo, hkrati pa bodo omogočale nadaljnji gospodarski razvoj. Pri pripravi rebalansov proračuna za leti 2014 in 2015, dveh dokumentov, ki bosta pomembno vplivala na ključne aktivnosti vlade in posledično proračunske porabnike, menimo, da mora rebalans vzpodbujati gospodarsko rast, ne pa samo slepo slediti zavezam o zmanjševanju proračunskega primanjkljaja. Prav tako trdimo, da mora vlada doseči dogovor s socialnimi partnerji o načinu in obsegu ukrepov. Z enostranskimi potezami bi proračun postal generator škodljive politike, ki bi na kratek rok finančno pridobila, na dolgi rok pa povzročila veliko škode. Izziva vlade v prihajajočem letu ostajata stabilizacija javnih financ in ustvarjanje ugodnih pogojev za gospodarsko rast. Slednja je temelj novih delovnih mest ter boljše perspektive naše države nasploh. Socialni demokrati bomo ostali zaveznik izključno rešitvam, ki bodo našim državljankam in državljanom omogočile boljše življenje. Ob tem naj poudarimo, da smo ob vstopu v vlado vztrajali, da se v koalicijsko pogodbo vključijo naše zahteve o ohranitvi in krepitvi socialne države in gospodarsko stabilnega okolja. Naše delovanje v tej koaliciji bo tako še naprej usmerjeno v uresničevanje socialdemokratskih vrednot. NE PREZRITE Korak bliže urgentnemu centru stran 45 IN KAJ PRAVIJO MLADI? Pogumen je tisti, Svoboden je ta, Vemo, da moramo drug drugega sprejeti, ki si upa izreči besedo, ki bujno domišljijo ima ekološko živeti, ko vsi ostali molčijo. in s svojo glavo misliti zna. lepoto negovati, Pogumen je tisti, Svoboden je ta, igrivo se smejati, ki si upa preskočiti ovire, ki srečen je s tem, kar ima, kulturo bogatiti, ko vsi ostali obležijo. in to ceniti zna. oblake nad sabo razkaditi. Alja Selič, OŠ Franja Malgaja Šentjur Nastja Ilič, OŠ Franja Malgaja Šentjur Nina Šentjurc, OŠ Franja Malgaja Šentjur Anita Koleša, SMC: Ljubo Žnidar, SDS: AKTUALNO 27 Konec decembra 1990 je bil prelomen za našo državo in tudi za našo medijsko hišo. V istem tednu, ko smo se volivci plebiscitarno izrekli za življenje v samostojni državi, v neodvisni Sloveniji, smo se novinarji vselili nazaj v prenovljene pisarne, ki jih je le nekaj tednov prej v precejšnji meri uničil požar. Za prvo seveda veliko bolj, saj je stopila na negotovo pot utiranja svoj lastne poti v mednarodno skupnost, ob spremembi družbenega sistema jo je čakalo obdobje vseh otroških bolezni in državljani zdaj upamo, da tudi zapoznela puberteta sčasoma mineva. Za naš kolektiv bistveno manj, nenazadnje smo po 46 letih delovanja veljali za zrel medij, kakršen Novi tednik ostaja tudi slabe pol leta pred praznovanjem svoje 70-letnice. V zadnji številki Novega tednika v letu 1990, ki je izšla 27. decembra, smo tako že objavili neuradne izide plebiscita, ki je štiri dni pred tem na volišča zvabil rekordno veliko volivcev. Nikoli več se ni ponovilo, da bi na volišča odšlo toliko ljudi in da bi bila njihova odločitev tako enotna. »Plebiscit je uspel morda celo bolj, kot so pričakovali največji optimisti. Po neuradnih podatkih je 23. decembra v Sloveniji glasovalo 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojno državo Slovenijo se je odločilo 88,2 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 4 odstotke, 0,8 odstotka glasovnic pa je bilo neveljavnih,« je takrat zapisala, žal, pokojna sodelavka Irena Baša. Plebiscit je minil brez večjih težav in brez vsakršnih provokacij, za njegovo izvedbo pa je na več kot štiri tisoč voliščih skrbelo približno 27 tisoč ljudi. Takrat nas je stal 29,5 milijona dinarjev - koliko pa bi bilo to v evrih, pošteno priznam, ne znam preračunati. Najbolj prepričljivi Konjičani, najmanj Velenjčani Tudi na Celjskem je bila volilna udeležba zelo visoka, prav tako delež tistih, ki so se odločili za samostojno Slovenijo. Regija je bila takrat razdeljena v osem občin (in ne 33, tako kot danes) in v Celju je na volišča prišlo 93,9 odstotka volivcev, od katerih se jih je 88,5 odstotka izreklo za, proti pa 4 odstotki. Le dve desetinki skromnejša je bila volilna udeležba v Laškem, kjer pa je bilo »za« odločenih 90,8 odstotka volivcev, proti pa le 2,2 odstotka. Žalčani so se odločili takole: na volišča je odšlo 92,7 odstotka volivcev, za je glasovalo 89,7 odstotka, proti 2,4 odstotka. V Velenju je bila volilna udeležba 90,4-odstotna, za samostojno Slovenijo se je odločilo 84,4 odstotka ljudi, največ na Celjskem, 5,6 odstotka jih je bilo proti. V Mozirju je na volišča odšlo 95 odstotkov volivcev, za se jih je izreklo 93 odstotkov, proti le 1,5 odstotka. Po volilni udeležbi in odločitvi za samostojno državo so se na Celjskem najbolje odrezali Konjičani. Volilna udeležba je bila 95,4-odstotna, za je glasovalo 93,7 odstotka volivcev, najmanj, le 1,3 odstotka jih je bilo proti. Najnižja, čeprav seveda še vedno visoka udeležba, je bila v Šmarju pri Jelšah. Edino v tej občini je na volišča odšlo manj kot devet desetin volivcev, 89,2 odstotka, za jih je glasovalo 86,9 odstotka, proti pa 1,8 odstotka. In čeprav so v Šentjurju leta 1990 napovedovali stoodstotno udeležbo, se te napovedi niso povsem uresničile. Plebiscita se je namreč udeležilo 91,6 odstotka volilnih upravičencev, za jih je glasovalo 89,6 odstotka, proti pa jih je bilo 1,4 odstotka. Velika pričakovanja, a tudi negotovost »Nova Slovenija obuja slo po delu« smo pred 24. leti naslovili dvostransko anketo, v kateri so ljudje z vseh krajev regije razmišljali o tem, kaj jih čaka v novi državi in zlasti STANISLAV LIPOVŠEK, celjski škof apost. adm. mariborske nadškofije Takole je Novi tednik pred 24. leti spremljal plebiscitarno odločitev Slovencev za življenje v samostojni državi. Množičen in prepričljiv »da« Odločitev za življenje v samostojni državi - Manj kot eden od desetih volivcev je 23. decembra 1990 ostal doma tem, kaj od nje pričakujejo. Odgovori so jasno pokazali, da so pričakovanja velika, v veliki meri optimizma pa je bilo tudi precej negotovosti. In to je morda najbolj iskreno in prepričljivo ubese-dil Anton Šepetavc, zdajšnji ravnatelj I. gimnazije v Celju in velik domoljub, ki je takrat dejal: »Slovenije v letu 1991 si pravzaprav ne morem predstavljati. Mislim, da plebiscit sam po sebi ni rešil ničesar. Kot državljan Slovenije sem skeptičen in se bojim, da novo leto še ne bo prineslo tistih političnih rešitev, ki si jih vsi želimo, torej predvsem izhoda iz globoke gospodarske m socialne krize, ki jo vsak dan občutimo. Res je, da bi plebiscit lahko napravil revolucijo v naših medsebojnih odnosih, toda glede na to, kar se dogaja, menim da se bodo naša pričakovanja izjalovila. Želimo si samostojnosti, kakšna naj bo ta samostojnost, pa je še vprašanje. Na glasovalnih lističih ni bilo napisano ali gre za odcepitev in osamosvojitev Slovenije kot države, ali le za konfederacijo. Sam sem iz generacije, ki je bila na Jugoslavijo navezana, pa tudi družinske vezi me povezujejo z drugimi republikami. Morda je moja negotovost tudi zato nekoliko večja.« IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT BOŽIČNA POSLANICA Kristjani, učenci Jezusa Kristusa in z nami vsi ljudje, ki v srcu dobro mislijo, v teh dneh obhajamo božične praznike in se spominjamo rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je v prvi božični noči prišel na ta svet, da bi uresničil Božji načrt odrešenja. On je luč, ki prihaja, da razsvetljuje vsakega človeka ter svet in človeštvo nezadržno vodi v smeri novega neba in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost (prim. 2 Pt 3,13). Obhajati božič zato pomeni vstopiti v to luč in dovoliti, da nas nagovarja, prežarja, bogati in navdihuje. Ta luč je Jezusov evangelij, njegovo veselo oznanilo, ki objema vse naše življenje. Ta luč je njegovo vabilo: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jas vas bom poživil. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam.« (Mt 11,28-30). In kdo od nas more reči, da ne potrebuje tega miru, te duhovne moči in tolažbe, pa tudi pripravljenosti soočiti se z radostmi in bremeni vsakdanjega življenja ter jih sprejeti. Jezus prihaja na svet v zavetju nazareške družine, te temeljne po naravnem in božjem pravu urejene skupnosti, ki naj zakoncem in staršem, otrokom in mladim, dedkom, babicam in drugim družinskim članom, še posebej bolnim, ostarelim in pomoči potrebnim omogoči zdrav in normalen razvoj, vsestransko pomoč in bližino ter človeka vredno življenje. Ko se vedno znova soočamo z mnogimi negativnimi vplivi in pojavi, ki ogrožajo sodobno družino in njeno vlogo in poslanstvo, smo tem bolj veseli spodbud in pomoči, ki jo družini prinaša škofovska sinoda o družini, ki je bila letos oktobra in bo še drugo leto oktobra v Rimu. Sinodalni očetje, zakonci in različni izvedenci, ki sodelujejo na tej sinodi, menijo, da so krizni pojavi, ki vznemirjajo naše družine, prehodnega značaja in jih je treba zdraviti, da bo družina tudi danes in jutri uresničevala svoje poslanstvo. Sporočilo božičnega praznika je oznanilo miru, prijateljstva in sodelovanja, ki naj bogati naše medsebojne odnose v družini, v družbi, Cerkvi in svetu. Zato pozdravljamo in po svojih močeh podpiramo vsa prizadevanja državnikov, mednarodnih ustanov in še posebej papeža Frančiška, ki ne zamudi nobene priložnosti, da je po vzoru Jezusa Kristusa glasnik miru, sprave, in sodelovanja, kot je to pokazal tudi na svojem nedavnem obisku v evropskem parlamentu in v Turčiji. Božično veselje in upanje delimo tudi s svojimi rojaki v zamejstvu in po svetu in še posebej z evangeličanskimi brati in sestrami, pa tudi z verniki Srbske pravoslavne Cerkve, ki isto skrivnost obhajajo 7. januarja po starodavnem julijanskem koledarju. Vsi stopimo v luč, ki nam sije iz Betlehema; za vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto, ki vam ga želim iz vsega srca. Kaj kdaj praznujemo? 23. decembra Slovenci praznujemo dan ustavnosti, tri dni kasneje, 26. decembra, dan samostojnosti, pol leta zatem, 26. junija, pa še dan državnosti. Po prvih večstrankarskih volitvah spomladi 1990, na katerih je zmagala opozicija, povezana v Demos, so se 23. december tega leta ob 7. uri odprla volišča po vsej Sloveniji in volivce je pričakal listek z vprašanjem: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« Prepričljivo voljo volivcev je Skupščina RS na slavnostni seji vseh treh zborov razglasila 26. decembra 1990 in na osnovi izidov glasovanja na plebiscitu je predsednik Predsedstva RS Milan Kučan predstavil poglavitne naloge za uresničitev te plebiscitarne odločitve. V šestih mesecih je bilo med drugim treba oblikovati lasten gospodarski sistem, urediti odnose z drugimi jugoslovanskimi republikami, prevzeti pristojnosti, katerih uresničevanje je bilo v skupni državi preneseno na zvezne organe, ter zagotoviti zavarovanje in obrambo suverenosti Republike Slovenije. 26. junija 1991 slovensko vodstvo razglasilo neodvisno in samostojno Republiko Slovenijo, že naslednji dan pa se je začela 10-dnevna vojna, ki se je za mlado državo končala uspešno. 23. decembra 1991 je skupščina razglasila ustavo, ki je pomenila osamosvojitev tudi v pravnem smislu. Ustavno sodišče je 23. december leta 1997 razglasilo za dan ustavnosti. IS 28 INTERVJU Marjan Gradišnik je že skoraj tri desetletja ravnatelj v šoli, ki nosi ime po borcu za severno mejo po koncu prve svetovne vojne Franju Malgaju. Kot pravi, svoje učence redno opominja na vrednote, ki jih predstavlja lik tega narodnega junaka. Kot veteran vojne za Slovenijo se Gradišnik spominja časa, ko domoljubje ni bilo filozofsko vprašanje, ampak stvar aktivne odločitve, ki je od mnogih zahtevala tudi velike žrtve. Domoljubje ni stvar šolskih urnikov Z ravnateljem OŠ Franja Malgaja Šentjur Marjanom Gradišnikom o tem, kaj nam danes pomenijo svoboda, pogum in domovina Bil je koordinator šolskih aktivnosti, ki so ob letošnjih Ipavčevih dnevih v Šentjurju učence nagovarjali k razmišljanju o svobodi, pogumu in domovini. Že skoraj tri desetletja vodi šolo, ki nosi ime enega nespornih zgodovinskih junakov slovenstva Franja Malgaja. Bil je med tistimi, ki so bili ob rojstvu nove države z orožjem v roki za domovino pripravljeni žrtvovati marsikaj. Z Gradišnikom smo se pogovarjali o domoljubju oziroma tistem, kar je od tega čustva dandanes sploh še ostalo. Vaša šola nosi ime Franja Malgaja, borca za severno mejo iz prve svetovne vojne. Šola se je po njem poimenovala po dograditvi prizidka, novega dela šole, leta 1977. Sam sem se tu zaposlil dve leti prej. Spominjam se, da sem bil v tistem času ravno v vojski. Dobil sem dopust, da sem se lahko udeležil odprtja nove šole. Ravnatelj pa sem tudi že od davnega leta 1986 in lahko rečem, da naša šola ne samo nosi Malgajevega imena, ampak resnično živi z njegovim likom. Poleg zadnjih aktivnosti ob Ipavčevih dnevih višji razredi tej temi posvetijo kar veliko časa. V različnih raziskovalnih nalogah smo se posvetili njegovi zapuščini, zgodovini, bojem na Koroškem ... Mislim, da smo tudi mi precej naredili za osveščanje širše lokalne javnosti. Zdaj se nam vsaj ne dogaja več, da bi dobili kakšen račun, naslovljen na OŠ Franca Malgaja. Ampak v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zgodovina prve svetovne vojne ni bila ravno v ospredju. V poplavi raznih partizanskih herojev ni bilo čisto samoumevno, da je šola dobila ime prav po Malgaju. Ne spomnim se prav dobro, kako je prišlo do tega poimenovanja. Vendar so v Šentjurju živeli njegovi sorodniki, ki so ohranjali Malgajev spomin. Očitno je bil tudi v širši zavesti krajanov. Vsekakor sem vesel, da je bila sprejeta takšna odločitev. Lahko bi dobili kakšno bolj sporno ime kasnejše zgodovine. Cela vrsta šol se je zaradi tega kasneje preimenovala oziroma pre-številčila v prvo, drugo in tako naprej. Upam, da bo naša šola še dolgo nosila ime po Malgaju. Takšna akcija in prodornost v tako mladih letih sta zagotovo vredni pomena besede pogum. Je pa res, da se iz svoje šolske zgodovine ne spomnim, da bi bilo kaj dosti poudarka na prvi svetovni vojni. Niti se nisem srečal z likom Franja Malgaja. Seveda smo do podrobnosti preučili vse ofenzive druge svetovne vojne. Danes gremo v drugo skrajnost. V zadnjih letih se je šolska zgodovina nespodobno veliko spreminjala. In ne zaradi zgodovinarjev, ki bi morali edini imeti pri tem besedo. V zgodovinske programe se vtikajo vsi drugi s politiko na čelu in trosijo enostranske egoistične vplive. Kar je seveda vse prej kot dobro. Ko ste ob umetniškem razpisu letošnjih Ipavčevih dnevov za rdečo nit izbrali pogum, svobodo, domovino, ste seveda ciljali na domoljubje. Bi sama beseda domoljubje otroke sploh nagovorila? Verjetno ne v tem smislu. V višjih razredih imajo učenci eno uro tedensko državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko. Ampak tu je združeno marsikaj. Posledično je domovinska zavest pri mladih na precej nizki ravni. Ko pridemo v situacijo, je mnogim enostavno nerodno peti himno. Ne čutijo pripadnosti simbolom, kar žal izhaja iz družbenega vzdušja. Še vedno se ne moremo poenotiti glede pomembnih stvari. Še vedno se prepiramo, ali je zastava primerno oblikovana, ali je kitica himne prava in tako naprej. Saj to nenazadnje ni tako pomembno. Pomembno je, da dogovor sprejmemo in prenesemo na mlajše generacije. Za porazno stanje na tem področju res ne bi krivil otrok. Krivi smo odrasli, krivi so programi, nenazadnje tudi politika, ki s temi pojmi mešetari zaradi svojih ozkih interesov. Ko spremljam druge narode, se ob tem kar zamislim. Sicer pa se stvari izboljšujejo. Za to so v veliki meri zaslužni predvsem športniki. Morda bolj kot vsi drugi. Če bomo svoje pridali še v šoli, in to pri vseh predmetih, pa seveda doma v družinah, bomo sčasoma zagotovo drugače čutili domoljubje. Čeprav se vsakokratna politika zelo trudi glede šolskih načrtov, se domoljubja ne da stlačiti v eno šolsko uro na teden, ali pač? Seveda ne. Domoljubje bi moralo biti del vsakega predmeta, vsakega odnosa, vsakega stika. Vse dokler ne pride v zavest ljudi kot nek avtomatizem. Mi pa smo nasprotno kar naprej bombardirani s slabimi novicami in razmišljanji. Tudi to je po svoje krivo, da svoje domovine ne dojemamo bolj pozitivno. Ob letošnjem natečaju Ipavčevih dni, posvečenih Malgaju, sem se zavedel, kako velik potencial je v mladih. Bilo je jasno, da bodo izhodiščne pojme učenci gledali skozi otroške oči, ne skozi simbole preteklih vojn. Danes jim domovino pomenijo Bled, lepa narava, prostrani gozdovi, pogum pride na plano pri športu, v ljubezni ... V literarnem smislu je ta zgodovinski pogled še najbolj prišel do izraza. Verjetno tudi pod vplivom mentorjev, kar ni slabo. Otrokom je treba na primeren način predstaviti zgodovino in njen pomen. Predvsem fante vojna zgodovina zanima, zanimajo jih uporabljena tehnika, taktike, akcija. A da bi ostali politično korektni, se tega šolska zgodovina danes dotika zelo površinsko. In še nekaj je treba omeniti. V preteklosti smo imeli ogromno proslav ob državnih praznikih. Potem smo naenkrat vse ukinili. Mislim, da to ni bilo dobro, a ne zaradi poveličevanja ka- kšnega dela zgodovine. Zavest, da se je nekoč zgodilo nekaj pomembnega, kar nam še danes oblikuje življenje, ne pride sama po sebi. Kako se sodobni otroci sploh srečajo z domovinskimi čustvi, zavestjo o pripadnosti svojemu narodu? Naša šola se je v projektu Comenius povezala s Finci, z Norvežani in Nizozemci. Po nekajdnevni odsotnosti od doma se je na primer pokazalo, da ob domotožju začnejo otroci pogrešati to našo lepo Slovenijo. Opazijo, da so tudi pri nas stvari, ki so boljše kot v tujini, da neupravičeno kar naprej vse kritiziramo. Po drugi strani so današnji otroci bolj neobremenjeni državljani, ki potovanja in odpiranje v svet vzamejo bolj zlahka. Kako naj torej učimo mlade domoljubja, če odrasli na državo in politiko gledamo za-ničljivo? Težava je v tem, da se kot državljani ne moremo z nikomer zares poistovetiti. Nisem politično opredeljen. Ob naši politiki pa se človek dejansko vpraša, kdo ima prav. Tudi če hočeš biti nepristranski, tega ne moreš vedeti. Saj lahko imamo vsak svoje mnenje, ampak ko gre za pomembne reči, skupne interese, nastop navzven, bi se pa res morali znati poenotiti. Če nam to v 70 letih ni uspelo, nam bo sploh kdaj? Nisem prerok, vendar se bojim, da bo treba še kar nekaj kriznih trenutkov, da se bo krivulja obrnila navzgor. Ko sem sodeloval v vojni za Slovenijo, me je presenetila neverjetna eno-stnost ljudi. Kot poveljnik večje enote sem videl to dinamiko. Saj smo se v nekem trenutku he-cali, a ko je šlo zares, bi vsi tisti ljudje dali dušo za domovino. Resnično upam, da se bomo za te ideale znali boriti tudi zdaj - z besedo, s peresom. Ampak dokler tega ne čutiš v sebi, v odnosu do domovine zgolj »kalkuliraš« in igraš. Na eni strani tako živ spomin na tiste napete čase, na drugi danes nimamo niti enotne veteranske organizacije niti skupne proslave ob tovrstnih praznikih. V bistvu smo res umetniki v razdruževanju. Ampak resnične sprave ne bo, vse dokler o teh stvareh ne bo razčistil vsak pri sebi. Nič se ne bo spremenilo. Sam sem bil vzgojen v domovinskem duhu, na zgodovinsko dogajanje danes gledam realno. Ampak vem, kaj smo čutili kot pionirji. Tisto ni imelo nič z ideologijo. Bili pa smo polni pripadnosti in ponosa. Nekaj podobnega danes poskušamo s skupnostjo učencev, ampak sodobni čas otroke odtujuje na povsem drugačne načine. Mi smo se kar naprej družili in ko smo prišli skupaj, to ni bilo zato, da bi se zgolj zabavali in napili. Akcija je bila vedno povezana s kakšnim ciljem. Danes pa je ljudi tako težko zmotivirati. Zato sem tako ponosen na svoj kolektiv, ki sem ga vsa ta leta gradil. Ker vemo, da lahko računamo drug na drugega. Pri otrocih je žal v prvi vrsti zatajila domača vzgoja. Problem je odklonilen odnos staršev do vsega. A kljub kriznim časom se vedno najde kakšna pozitivna bilka. Samo videti jo je treba. SAŠKA T. OCVIRK, foto: GrupA »Če beseda pogum pomeni pripravljenost storiti neko dejanje ne glede na nevarnost, težave in posledice, sem bil takrat pogumen. Kljub strahu. Seveda je bila prva misel namenjena svojcem, družini, kasneje pa je to preraslo v nekaj širšega. Rad imam zgodovino, a nisem vojaški tip in nikoli si na tak način nisem želel sodelovati v njej. V neki fazi se zgodi premik v glavi, ko si za domovino pripravljen narediti vse. Resnično si želim in upam, da bo tudi v mirnih časih enkrat dozorelo spoznanje, da moramo stopiti skupaj. Ko nam je hudo, ko gre za skupne interese, ne bi smelo biti vprašanje, kdo je čigav in s katere strani prihaja.« PORTRET 29 Kmalu doktorica loka Čelistko Katarino Majcen glasba vodi po vsem svetu - Mikajo jo tudi odrske deske in strun »Ljudje v ZDA so zelo prijazni in dostopni, sploh na zahodni obali. Ko greš na avtobusno postajo in tam srečaš nekoga, ki čaka na svoj prevoz, sta do prihoda avtobusa lahko že najboljša prijatelja.« Če bo šlo vse po načrtih, bo Katarina Majcen doktorirala v treh letih. Nato si nekaj let želi igrati v orkestru in kasneje učiti na kateri od univerz. »Teta je violinistka, zato smo hodili redno na koncerte Celjskega godalnega orkestra. Na enem je bil solist čelist Igor Švarc iz Kopra. Po koncertu sem se odločila, da bi igrala to glasbilo, čeprav sem se v glasbeni šoli že učila flavto. Bilo je sredi šolskega leta in starši niso bili najbolj navdušeni nad menjavo. Mislili so, da si bom vsako leto izmislila novo glasbilo. Čakati enostavno nisem mogla in že januarja sem bila vpisana na pouk čela v glasbeni šoli. Danes sem srečna, da sem bila zelo trmast otrok.« Ujeli smo jo še malo nenaspano po 24-urnem potovanju iz Združenih držav Amerike. Laščanka Katarina Majcen namreč tam opravlja doktorat iz čela v šoli glasbe Univerze v Severnem Koloradu. To je le še en izjemen uspeh 25-le-tnice, ki se lahko v svojem življenjepisu pohvali s številnimi tekmovalnimi nagradami, z nastopom za britansko kraljevo družino, za člane Bele hiše in z igranjem v svetovno znanih dvoranah, kot je Carneige Hall v New Yorku. Časovno razliko med Denverjem in Slovenijo tokrat premaguje prvič, saj končuje prvi semester doktorskega študija. Dodi-plomski študij je končala na Univerzi Cambridge v Veliki Britaniji, pred dvema letoma je magistrirala na škotskem kraljevem konzervatoriju in si privoščila dve leti študijskega oddiha, da bi občutila, kako se je preživljati z glasbo. Nastopala je v orkestrih in različnih drugih glasbenih sestavih, dokler se ni v njej ponovno prebudila iskrica po študiju. Ustrezen program je bilo težko najti. V Evropi namreč le dve univerzi nudita možnost opravljanja doktorata iz umetnosti. Vsak glasbenik izbere tisto možnost, ki mu ponuja največ, in Katarina je to našla v ZDA. Pri slovenskem profesorju Slovenija je majhna država, v kateri se tako rekoč vsi poznamo. In prav takšen splet okoliščin in prijateljstvo na družabnem omrežju Facebook sta Katarino povezala s čelistom Galom Faga-nelom, ki je v ZDA opravljal tako dodiplomski kot podiplomski študij in doktorat. Beseda je dala besedo in svetoval ji je, naj se prijavi na Univerzo v Severnem Koloradu, kjer uči. Ko je bila sprejeta, je z veseljem pripravila kovčke in odpotovala. Čez lužo je pristala kot prva Slovenka v razredu slovenskega profesorja Faganela. Nagrada za dober začetek Za študij prejema štipendijo, ki krije stroške šolnine v višini 22 tisoč dolarjev na leto. Kot asistentka pomaga profesorju, uči, opravlja administrativno delo in druge različne naloge ter za to prejema mesečno plačo. Za dober začetek na ameriški celini je poskrbela kar glasba sama. Katarina je namreč kmalu po prihodu postala članica godalnega kvinteta, ki ga sestavljajo še dva Američana, Argentinka in Angležinja. Z zasedbo, katere mentor je njen profesor, je nastopila na najve- čjem glasbenem tekmovanju univerze in zmagala. Člani kvinteta so osvojili denarno nagrado, konec januarja jih čaka še koncert v Denverju. »Zbrali smo se dobri ljudje, takoj sem se vživela,« opisuje svoje občutke Katarina, ki je prvi semester zaključila s samimi A-ji (odličnimi ocenami, op. p.). Svet je njen dom Morda je k njenemu svetovljanstvu pripomoglo to, da je njena družina leto dni živela v Belgiji. Katarina je šesti razred opravila v evropski šoli in se pri 11 letih naučila tekoče govoriti nemško in angleško. Od 5. do 18. leta je z družino prečesala dobršen del sveta. Trikrat je raziskovala ZDA, prepotovala vso Evropo, obiskala Kubo, v Egiptu začutila afriški pridih ... Zadnja leta potuje v družbi prijateljev. Ko za nekaj časa svoj drugi dom poišče v tujini, to zanjo ni nobena težava. Hitro naveže stike, poišče družbo, ljudi, ki jim lahko zaupa. Po pošti kdaj priroma tudi kakšna stvar, ki jo spomni na Slovenijo. Nazadnje je bil v paketu čokolino. Čelo potuje z njo Na potovanjih jo zadnja leta zvesto spremlja njeno čelo. Glasbilo sicer nima potnega lista, a ima ime. Katarina mu pravi Jonah. Doslej je letel s svojo letalsko karto, na kateri je pisalo Mr. Musical instrumet Majcen (gospod glasbeni inštrument Majcen, op. p.). Ker so letalske karte za ZDA mnogo dražje kot karte po Evropi, zdaj torbo s čelom Katarina zaščiti še z dodatno škatlo, ta pa nato roma med prtljago. »Strah me je vso pot, saj je glasbilo drago in vem, kako grdo na letališčih prelagajo kovčke. Vendar povratna karta stane približno 800 evrov. Da bi kupila dve, enostavno ne gre.« Tokrat je v Slovenijo pripeljala le lok. Da bo lahko vadila, si je čelo sposodila od profesorja Aleksandra Kuzmanovskega. Kakšen teden, ko si bo zares odpočila od igranja, si bo vzela šele poleti. Kitajska avantura Od lanskega septembra do letošnjega marca je bila kot prva čelistka na turneji s kitajskim orkestrom Shen Yun. Ta ob živi glasbi uprizarja kitajske plese. Vsako leto plesalci in glasbeniki izvajajo nov program, ki ga ponovijo na številnih nastopih po vsem svetu. Izpod okrilja orkestra je dobesedno pobegnila. Po desetih letih, odkar je bila povsem samostojna, so ji namreč tam zapovedovali, kaj sme in česa ne. »Sem oseba, ki se ves čas trudi biti boljša, vedno potrebujem nove izzive. Tega tam nisem doživela tudi zaradi nenehnega ponavljanja programa. Poleg tega so imeli stroga pravila, ki se jih Kitajci držijo, pri čemer pričakujejo, da se jih bodo držali tudi zahodnjaki. Na primer, da moram biti ob 22. uri doma ali da se s fanti ne smem pogovarjati, če nisem poročena.« Vendar se v vsakem slabem skriva nekaj dobrega in tako meni tudi za sodelovanje v kitajskem orkestru. Če ne bi odšla v New York, morda ne bi začela razmišljati o doktoratu v ZDA. Slovenci ne vemo, kaj imamo S kopico tekmovanj, nastopov in izobraževanj, ki jih ima za sabo opaža, da je v svetu različen predvsem način, kako se učimo glasbe. Poudarja, da Slovenci sploh ne vemo, kako dobro nam gre. Podobnega sistema glasbenega izobraževanja ni nikjer drugje na svetu, poudari. »V Angliji plačujejo približno 200 funtov za semester, da ima učenec skupaj še z enim lahko tedensko pol ure pouka glasbila. V Ameriki poznajo le zasebne ure, ki veliko stanejo, glasbeno izobraževanje je tako neke vrste prestiž.« Bitka za kakovost in prednost pred drugimi je v tujini po njenih izkušnjah veliko zah- tevnejša kot pri nas. Glasbeniki, ki igrajo v orkestrih, morajo vsakih nekaj let opraviti avdicijo. Če je ne opravijo, jih lahko odpustijo, najamejo koga drugega. Raven kakovosti orkestrov je višja, saj so ti večinoma zasebno sponzorirani, zato glasbeniki dobivajo boljše plače in so bolj cenjeni kot v Evropi. Pripoveduje zgodbo Glasbo doživlja različno glede na sestav, v katerem igra. Kadar je na odru sama, si skladbo skuša predstavljati kot zgodbo. V orkestru sledi dirigentu, ki hoče občinstvu povedati svojo zgodbo. V komorni zasedbi pa si zgodbo podaja naokrog z ostalimi glasbeniki. To je še posebej lepo, kadar jo z njimi veže prijateljstvo. Zadnji uspeh z godalnim kvintetom je po njenih besedah rezultat tega, da je bil že en sam pomežik ali nasmeh med njimi dovolj, da so vedeli, kaj želijo povedati. S tem, ko so med igranjem uživali, se je to občutje razlezlo tudi na poslušalce. TINA VENGUST Foto: EVA KLEVSKA »Sem perfekcionistka, vendar se zavedam, da smo tudi glasbeniki ljudje, ki se motimo. Tudi svetovno znan čelist Rostropovič se je motil, tudi Yo-Yo Ma se zmoti. Zaradi tega gredo ljudje na koncerte, sicer si lahko predvajajo posnetek in prisluhnejo popolni različici. Med igranjem v kitajskem orkestru pa sem spoznala, da je napaka pri igranju zanje največja katastrofa. Bili so sposobni kričati na osebo, ki je naredila eno napako.« Večinoma igra klasično glasbo, rada ima tudi dela še živečih skladateljev. Izvaja krstne izvedbe, veliko slovenskih in tujih skladateljev je napisalo dela zanjo. »Igrati moderno glasbo je naporno, vendar jo moramo izvajati. Klasiko in romantiko igrajo vsi, a moderna glasba kliče po raziskavi, saj ne moremo vedeti, kaj bo poslušalcem zanimivo čez dvesto let.« 30 PORTRET Po izobrazbi ekonomistka, po ■ V ■ I ■■ v ■ v ■ duši knjižničarka Direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik je letošnja prejemnica Čopovega priznanja »Vsak knjižničar mora biti dovzeten za spremembe, ki nas z dneva v dan vedno bolj obdajajo. Se neprestano izobraževati, ne samo v času in obsegu, ki ga zahteva njegovo služba, temveč mora biti zvedav tudi v prostem času. Le tako so lahko knjižničarji kos vedno večjim zahtevam uporabnikov.« V žalski knjižnici je bila sprva zaposlena kot računovodkinja in pomočnica direktorice. Po njeni upokojitvi leta 2006 je prevzela vodilno mesto. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije vsako leto podeli Čopovo diplomo in priznanja, najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku knjižničarske stroke. Med tremi letošnjimi prejemniki Čopovih priznanj je direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. Priznanje ji je v petek zvečer v Veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani podelila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. »Ko sem izvedela, da so me sodelavci predlagali za priznanje - pri čemer mi ogromno pomeni, da so prav oni prepoznali, da sem zaslužna zanj - sem precej dvomila, da se bo komisija odločila zame oziroma da je moje delo v slovenskem prostoru tako izstopajoče, da so me opazili. Nikoli ničesar ne delam za priznanja in nagrade, vendar tokrat mi godi in sem počaščena,« je zadovoljna direktorica žalske knjižnice. Od računovodkinje do direktorice knjižnice Železnikova je obiskovala srednjo pedagoško šolo v Celju, saj je bila že kot otrok odločena, da bo postala učiteljica. Po spletu okoliščin, potem ko je celo že opravila sprejemne izpite za pedagoško akademijo, se je nenadoma vpisala na študij ekonomije v Mariboru. Po končani višji šoli se je takoj zaposlila v gospodarstvu in ob delu dokončala še visoko šolo in specializacijo iz me-nedžmenta. Po nekaj letih službovanja je v časopisu zasledila razpis, da v žalski knjižnici potrebujejo računo-vodjo. Prijavila se je in bila v množici kandidatov tudi izbrana. Prvih pet let je v knjižnici opravljala delo računovodkinje in bila že od prvega dne zaposlitve tudi namestnica takratne direktorice. »Knjižnica je zame že od nekdaj kot nekakšen svet hram oziroma tempelj kulture. Že kot otrok sem rada in pogosto zahajala vanjo,« se spominja Libojčanka, ki je, potem ko je opravila strokovni izpit za bibliotekarja in ko so računovodske storitve prepustili zunanjemu servisu, v žalski knjižnici začela opravljati delo bibliotekarke. Po upokojitvi takratne direktorice je decembra 2006 Železnikova zasedla njeno mesto in s tem prevzela vse breme, ki ga tovrstna funkcija prinaša. »Včasih se vprašam, ali mi je tega res treba. Vendar v sebi čutim odgovornost, da s svojim znanjem in z izkušnjami vedno znova najdem moč za opravljanje odgovornega dela, kot je vodenje knjižnice,« pravi. Ponosna je, da uspešno sodeluje z župani Spodnje Savinjske doline, kjer je s svojimi enotami prisotna žalska medobčinska splošna knjižnica. »Ni se enostavno pogovarjati s šestimi župani in dokazovati upravičenosti našega obstoja. V ponos mi je, da mi prav vsi dajo vedeti, da mi zaupajo in verjamejo v naše delo. Bistvo vsega je, da je med nami pošten odnos,« še dodaja Železnikova, ki ji je v zadovoljstvo, da se je z leti naučila, kar je nekoč zapisala pesnica Meta Rainer: »Mladost je moja, modrost je tvoja.« Ob tem Jolanda Železnik še doda: »Starejši kot postaja človek, modrejši je. Danes tudi sama vem, da je velikokrat bolje varčevati z besedami, ker beseda izgovorjena ne vrne se nobena.« Jezik je njena strast Vsekakor Železnikova s pretanjenim izborom besed ne varčuje pri vodenju kulturnih prireditev. V vlogi voditeljice se je znašla že kot osnovnošolka v domačih Li-bojah, počasi pa ji je to priraslo k srcu, tako da se tudi danes, ko ima zaradi službenih obveznosti malo prostega časa, ljubiteljsko ukvarja z vodenjem. Rada ima resne prireditve, na katerih mora voditelj že z izgledom pokazati, da ceni občinstvo in prireditev, ki jo vodi. Zelo je počaščena, ker ji župan Občine Polzela že nekaj let zau- pa vodenje občinskih proslav in prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ji je še posebno ljub. Dolga leta sodeluje tudi z domačo Godbo Liboje in vodi prireditve žalske knjižnice. Njena velika ljubezen je tudi radio. Njena radijska pot se je začela na lokalnem Radiu Polzela, kjer je bila sprva avtorica oddaj Od knjige do knjige, ki so bile na programu ob torkih, njihove ponovitve pa ob nedeljah. Ker se je dobro znašla v radijskem kolesju, je poslušalce s svojim žametnim glasom razveseljevala tudi ob petkih popoldne in ob nedeljah dopoldne. »Opravila sem tečaj radijskega govora pri Ajdi Kalan. Ljubezen do jezika je moja strast, odkar vem zase. Rada imam naš jezik in lepo izgovorjavo. Velik poudarek dajem besedam in zelo dobro premislim, katero bom uporabila,« Železnikova opisuje še eno svojih velikih ljubezni. Ko je Radio Polzela usahnil, je Železnikova začutila pomanjkanje in vrzel na področju radijskega dela. Lepega dne je napisala elektronsko sporočilo v uredništvo Radia Celje. Takoj so jo povabili na avdicijo, na kateri ji je brez težav uspelo prepričati takratno radijsko urednico Janjo Intihar in tehnika Aljošo Bončino ter je tako postala honorarna sodelavka celjskega radia. Pripravljala je oddajajo Minutka za knjigo in poslušalcem krajšala vsako drugo nedeljsko popoldne. »Imela sem zapolnjene praktično vse dni v tednu. Ves ritem sem morala prilagoditi nedeljskemu popoldanskemu delu na radiu. Ker imam družino in ker človek potrebuje tudi nekaj časa zase, mi ni preostalo drugega, kot da sem se nečemu odrekla. In to je moralo biti radijsko delo.« Redna udeleženka ljubljanskega maratona Železnikova je z mislimi v službi ves dan. »Tudi ko tečem, kar počnem zelo rada in pogosto, razmišljam o svojem delu. V glavi ustvarjam scenarije, programe in načrte.« Vsako leto se udeleži ljubljanskega maratona, na katerem ne teče za dober čas, temveč zaradi pisane množice različnih ljudi, med katerimi je mogoče čutiti, kot pripoveduje, veliko optimizma in veselje. Kadar v prostem času ne teče, z možem kolesarita, pogosto zavijeta tudi hribe. Včasih sta Slovenijo odkrivala z motorjem, ki ga trenutno nimata, vendar je Železnikova prepričana, da ni daleč čas, ko bosta z njim zopet prečesala našo podalpsko deželo. Če človek nima fizične kondicije, tudi psihično ne more biti dobro pripravljen, še dodaja. Ob strani ji ves čas stoji tudi družina, ki ji daje še dodatno moč pri opravljanju dela. »Vsaka mama reče, da so njeni otroci najboljši, in vse smo ponosne na njih. Nobena izjema nisem. Moja otroka sta krasna,« pripoveduje. Hči, ki bo januarja stara 29 let, je diplomirala iz muzikologije in bila tri leta zaposlena na ljubljanski filozofski fakulteti na oddelku za muzikologijo. Kasneje je uspešno opravila sprejemne izpite na graški akademiji za glasbo, kjer danes študira oboo. Sin, ki bo aprila star 24 let, končuje študij gradbeništva v Mariboru. Železnikova je najsrečnejša, ko se družina zbere. In tako bo tudi za letošnje božične praznike, ki jih bo preživela v krogu najbližjih. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Jolandi Železnik, direktorici Medobčinske splošne knjižnice Žalec, je v petek zvečer v Veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani Čopovo priznanje podelila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. PORTRET 31 Mabel Katz, ki je v Slovenijo prišla na povabilo Zavoda Dober namen - zavoda za pomoč ljudem v stiski: »Vse, kar izkusimo, je igra spomina v podzavesti. Občutki so spomini. Nekoga je strah vožnje na vlaku smrti. Od kod ta strah izhaja, če ne iz spomina?« Foto: Zavod Dober namen Žal mi je. Oprosti mi. Ljubim te. Hvala. Razmislek ob praznikih: odpuščanje sebi najlepša pot k svobodi in ljubezni možnost oblikovati svoje življenje in svojo usodo.« O oproscanju hvaležnosti in Ho'oponopono. Havajska starodavna veščina odpuščanja in prevzemanja odgovornosti za vse, kar se nam zgodi v življenju. Gre pravzaprav za globok vpogled vase. Človek takrat s spremembo v sebi začuti tudi spremembo pri drugih. Ravno filozofija ho'oponopono naj bi dokazala čudež delovanja besed. Pravzaprav štirih ključnih stavkov. Ki jih ljudje pre-malokrat povemo - sebi ali drugim: žal mi je. Oprosti. Ljubim te. Hvala ti. Ob izgovorjavi teh besed vzklije človekova odgovornost za vsako izkušnjo, v kateri se znajde. Ker izkušnje so le zunanja projekcija notranjih duhovnih programov. Pretekli teden je bila v Sloveniji svetovno znana predavateljica o ho'oponoponu Mabel Katz. Argentinka je v zadnjih desetih letih avtoriteta na področju ho'oponopona in predava v številnih državah po svetu. Napisala je že šest knjig: »Misel in izgovorjava besed žal mi je, oprosti, ljubim te in hvala ti so 24-urno delo. Kot dihanje. Kot antivirusni program v vašem računalniku. Tudi vaša podzavest, ki skrbi tudi za vaše telo, dela ves dan.« Očistiti se negativnega Ho'oponopono je tehnika, ko z zdravljenjem sebe zdravimo druge. Če delaš dobro sebi, delaj dobro drugim. Kadar človek pozdravi tisti del sebe, ki je v njegovo življenje »privlekel« nekaj ali nekoga, kar ga je prizadelo, mora ustvariti prostor za možnost oproščanja tej osebi ali dogodku. Preprost, a kljub vsemu težak proces. Ker so ljudje vpeti v številne razumske misli, obsojanja, jezo, zamere. Vse to izvira iz V havajskem jeziku »ho'o« označuje glagolsko obliko. »Pono« pomeni dobroto, poštenje, moralo, pravilen postopek, dobrobit. človeka, nikoli iz zunanjega sveta, uči Katzova: »Prevzeti je treba odgovornost za vse, kar se nam dogaja, in vedeti, kako očistiti stare >programe< v podzavesti, ki nas silijo v situacije, ki v nas pustijo bolečino.« Ezoteriki bi dejali, da se je treba očistiti negativnih energij skozi oproščanje drugim in sebi ter skozi to priti do osebne preobrazbe. Ravno stare zamere, stari negativni vzorci, spomini ustvarjajo v človekovem življenju prostor za bolezni, duševne stiske, skrb in stres. Z besedami žal mi je, oprosti mi, ljubim te in hvala ti pride človek v stanje »niča«. Kot prazen list papirja lažje zadiha, lažje začuti, kaj želi v življenju, kaj je njegovo poslanstvo, in lažje doživi preobrazbo. Dobi moč in uvidi, da ovire niso ovire, ampak samo izzivi, ki so tu, da se nekaj naučimo na poti do cilja. Ko se nam nato na pot nastavi problem, pride čas za samopogovor, v katerem uporabimo zgoraj zapisane stavke. Ne bo jih začutil samo razum, ampak tudi duša. Vse je eno, eno je del vsega S to havajsko veščino človek doživi v sebi ravnovesje, ki ga kmalu začuti tudi pri drugih. Strokovnjaki takšen učinek ho'oponopona povezujejo s tem, da je vse v svetu povezano, vse je eno, eno pa je del vsega. Vse ima izvor v neskončni ljubezni. Glede na to ima vse, kar se zgodi posamezniku, vpliv na ostale in na svet, v katerem posameznik živi. Realnost, ki se nam dogaja, je odsev proce- sov v človekovi notranjosti. Zato se včasih človek jezi na lastnost pri sočloveku, ne da bi vedel, da ga moti točno ta lastnost, ki jo ima tudi sam, a jo je v sebi zatrl. S tem, ko z besedami ho'oponopona oprosti in sprejme ta del sebe, sprejme tudi sočloveka, navaja Katzova. Torej je zunanje težave mogoče rešiti edino tako, ves čas, dokler se ne zasidrajo v podzavesti, kjer ima ljubezen do sebe in drugih največjo moč. Ne strah, ampak nevednost Ljubezen je tisto čustvo, ki se porodi samo od sebe v procesu ho'oponopona. Najprej je treba govoriti o miru in sreči ter svobodi. »Ravno to namreč ljudje venomer iščemo. Ko začutimo te občutke v sebi, pride ljubezen. Tudi denar. Vse. Mir, sreča in svoboda so naše izkušnje, ki si jih lahko izberemo. Torej, Ho'oponopono je tako pot soočenja z dejstvom, da ni nikogar zunaj nas in da nismo odvisni od nikogar, ampak le in samo od sebe. Je veščina, ki človeka nauči, kako postati bolj ponižen v svetu arogantnosti. »Znati bi morali reči oprosti vsemu, kar je v nas in v naše življenje privlači stvari, ki nam niso pogodu ter nas delajo nesrečne. Oprostim torej najprej sebi, ker so vojne po svetu. S tem sprejmem svoj del odgovornosti pri tem. Ne krivdo, ampak odgovornost. Če nimam denarja, se moram vprašati, kaj je v meni, kar me vedno znova pahne v materialno pomanjkanje. Kakšni spomini so v meni, ki tvorijo takšen moj pogled, ki me vedno vrti v krogu. Vsi odgovori se skrivajo v nas,« dodaja predavateljica. Oproščanje je po njenem mnenju tesno povezano s hvaležnostjo. Če ljudje ne zmorejo oprostiti, naj bodo Ljubezen naj bi bila po ho'oponoponu tista energija, ki preobrazi vse stare moreče spomine in ki vnaša v telo in duha ravnovesje. Tisto, kar ljudem preprečuje, da bi uresničili svoje sanje, naj bi bilo samo pomanjkanje ljubezni. Ključ do ljubezni pa naj bi bilo ravno oproščanje. Globok pogled vase do točke, kjer ni obsojanj, pričakovanj, negativnih čustev, zamer. Popotnica do tega stanja so ravno besede, ki jih ta veščina prinaša. da lahko rešimo pogled na ta problem v sebi. Več strahu, kot ima človek v sebi, več strahu bo privlačil. Več ljubezni kot ima v sebi, več ljubezni mu bo dano. Z besedami žal mi je, oprosti mi, ljubim te in hvala ti se nezavedno rešujejo stiske v nas in te rešitve se nato manifestirajo v realnosti. Vendar je treba vedeti, da se tehnika, ki temelji na izgovoru teh besed, ne izvaja zaradi problema ali osebe, s katero se je nek posameznik soočil, ampak zaradi človeka, ki z besedami in mislimi zdravi odnos, v prvi vrsti pa sebe. Torej besede izgovarjamo zase, za nek problem in za neko osebo, ne pa sebi, problemu ali neki osebi. Ponavljanje teh besed bi moralo biti tako odločimo se jih imeti. Lahko se odločim biti mirna in srečna, četudi imam v življenju težave. Četudi svet izgleda tako, kot da bo šlo vse na slabše in ne na bolje. Zakaj? Ker imam možnost izbire,« pravi Mabel Katz. Toda zdi se, da marsikomu hiter tempo življenja in številne skrbi niti ne dopuščajo možnosti, da bi poiskal mir, ali pa se tega boji. »Ne bi rekla, da jih je strah poiskati mir v sebi, ampak gre bolj za nevednost. Ljudje mislijo, da potrebujejo denar, da so lahko srečni, ali ljubezen, da so lahko mirni. Toda najprej je mir, to želim poudariti. Ker takrat se svet okoli nas umiri. Na nek način se moramo reprogramirati v sebi, se spomniti, kdo v resnici smo in da imamo vsaj hvaležni, pravi. Ker ravno ta vrlina ustvari cesto do oproščanja in sprejemanja sebe in drugih. Ljudje marsikdaj povemo drugim v obraz tisto, kar jim gre, misleč, da bomo dosegli nekaj, kar nas bo pomirilo. A to sta navidezen mir in navidezno pričakovanje, da se bo nekdo zaradi tega spremenil v nekaj, kar bo ustrezalo nam. Življenje je notranje delo »V ho'oponoponu ni potrebno, da se spremeni nekdo drug, ker ko se spremenimo mi, pride sprememba drugih sama od sebe. Kaj storim s tem, da ne oprostim? Ranim sebe. Kaj storim, če oprostim? Prevzamem odgovornost in se vprašam, kaj mi povzroča jezo ali zamero. To je pogovor s seboj. Vse življenje je notranje delo. Vse se dogaja v nas. Spoznanje o tem neizbežno prinese čut do odgovornosti. Uvi-diš, da problem ni problem, ampak je problem naša reakcija nanj. Ho'oponopono nas nauči točno to razumeti in verjeti,« založi Katzova. Želi, da bi ljudje iz svojega besednjaka izbrisali besedo težava. Ker če človek reče, da je nekaj težko, dejansko tako tudi postane. Kar je še huje, postaja vedno težje ... Enako je pri telovadbi. Vadba po nekajmesečnem premoru je »težka«. A lažjo jo naredi praksa. Učinki se vendarle ne pokažejo takoj. A človek kasneje, ko pogleda nazaj, vidi, da je bila ta težava pravzaprav le izziv. Ki prinese pozitivno stvar, toda potrebni sta bili praksa in potrpežljivost. Bolezen je spomin Toda po ho'oponoponu, kaj je potem bolezen? »Bolezen je spomin. Sami si jo povzročimo. Če se jezimo nase, se ne sprejemamo, se sovražimo, nismo srečni, se s tem ranimo vedno znova. Ustvarjamo bolezen. Ampak tudi bolezen lahko sprejmeš in oprostiš temu, kar jo je povzročilo. S tem pritiskaš na tipke vedenja, prepuščanja in brisanja spominov, ki so bolezen ustvarile. Samo tako se lahko sam zdraviš. In to deluje. Ljudje imamo pre-mnogokrat občutek s tistim delom sebe, ki samozdravlje-nja ne pozna, da moramo ves čas biti vodeni, premalokrat pa se prepustimo,« pravi Ka-tzova. A ljudje smo si tako različni, četudi smo vsi eno. Mnoge težijo hudi spomini, travme, zlorabe. Kako prečistiti te stvari? »Ljudje imamo možnost izbire: lahko smo žrtve, lahko pa smo srečni. Vsak se lahko odloči, da ga je neka stvar, travma naredila morda sčasoma boljšega, svobodnega, morda mu je dalo to priložnost, da pomaga drugim. Vedno torej izbiramo pot in s tem posledice. Če ti ni všeč, kar se ti dogaja zaradi izkušnje, moraš prevzeti tudi odgovornost za to, da to pomeni zate tudi posledice. Vse se da. Najpomembneje je, da dovoliš tistemu delu sebe, ki ima rešitve za vse težave, da pride do izraza.« SIMONA ŠOLINIČ 32 PORTRET Od pesmi do pesmi Ivana Žvipelj iz Mozirja nastopa kot pevka ljudskih pesmi in kuje verze - Ustanovila je kulturno društvo Stopinje, ki ga tudi vodi »Pri nas doma smo veliko peli. Med drugim tudi med pešačenjem na kakšni romarski poti ali ob žalostnih dogodkih,« se spominja Ivana Žvipelj iz Mozirja, ki nastopa v duetu Sestri Apšner. Pred kratkim sta s sestro zapeli na državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi v Zrečah, kjer sta zastopali savinjsko in koroško regijo. Žvipljeva je prav tako pesnica, prejela je tudi Mavričevo nagrado. Pred nekaj dnevi je izšel literarni zbornik društva, ki ga vodi. Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih »viž« pripravlja vsako leto republiški javni sklad za kulturne dejavnosti. Sestri Apšner sta najprej nastopili na območnem srečanju Zgornje Savinjske doline, nato sta se uvrstili na regijsko in nato še na državno srečanje. Za nastop sta izbrali zelo stari pesmi, eno veselo ko-ledniško in drugo žalostno, in sicer na temo večnega slovesa. »Na prvi pogled se sploh ne opazi, da je to pesem, ki so jo peli ob pokojniku,« pravi Žvipljeva. Pesem, ki opeva cvetje in ptice, je našla ob prebiranju starih pesmi, s sestro sta se od doma delno spomnili melodije. Njuna 87-letna mama se je melodije dobro spomnila in je hčerama pomagala. Koledniško pesem pa je Ivana Žvipelj slišala na praznovanju nekega 80. rojstnega dne, vendar je tam niso dobro znali. Zato se je o njej temeljito pozanimala. Veliko spomina Stare ljudske pesmi, ki jih Sestri Apšner prepevata, so s Štajerskega in Koroškega. Med sestavljanjem nekaterih napol pozabljenih pesmi se na primer sestra spomni melodije, brat se spomni dela besedila, stric v visoki starosti večine. Treba je veliko dobrega spomina, saj imajo lahko pesmi celo po štirinajst kitic. Apšner je dekliški priimek obeh sester, ki izhajata iz pojoče družine v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Iz bajtarske delavsko-kmečke družine. »Ko se je poleti zvečer temnilo, smo se po napornem kmečkem delu zbrali pred hišo in prepevali. Naše petje se je slišalo po soseščini, kjer so nam radi prisluhnili. To so lepi spomini,« se spominja Ivana začetka zanimanja za ljudsko petje. Pozimi so prepevali pri sosedih. Ko je odšla od doma, se je ukvarjala s petjem kot vzgojiteljica in ostala petju zvesta vse življenje. Sestrski nastopi Zadnje desetletje, ko ni več skrbi z otroki, veliko pojeta in nastopata s sestro Mojco Pohovnikar v sestrskem Ivana Žvipelj, pevka ljudskih pesmi in pesnica duetu. Sestra Mojca živi na Koroškem. Letos sta nastopili približno dvajsetkrat. Nastopata predvsem po Zgornji Savinjski dolini in po Koroškem, med drugim po domovih starejših občanov, kjer stanovalci zapojejo z njima, na občnih zborih, srečanjih ljudskih pevcev ... Pred nekaj tedni sta nastopili na Karitasovem dobrodelnem koncertu v Mozirju, za februar se že ve, da bosta imeli spet dva nastopa. »To je zadnji vlak, da ohranimo te pesmi pri življenju. Ko bodo najstarejši ljudje umrli, bodo sicer ostale zgolj na papirju,« razmišlja Žvipljeva. »Te pesmi me obenem notranje bogatijo, v njihovih besedilih je veliko modrosti, ki je v današnji Sloveniji manjka,« dodaja. Sestri Apšner nagovarjata tudi svojo sestro, da bi se jima pridružila na odru, da bi nastopale v troje. Ivana Žvipelj načrtuje tudi ustanovitev otroške folklorne skupine. Zapisovanje občutkov »Že v osnovni šoli sem začela kovati verze,« se UMIVANJE DUŠE Iz tistih otožnih oči kapljica slane rose drsi, boža nagubano lice, se skrije med prste tresoče desnice. Kapljica slana pušča sledi, riše grafite in srce tali. Žalost izgublja temne moči, jo greje beseda, se svet pomiri. Bližina in upanje v jutrišnji dan prinaša nasmeh in zasveti v očeh. Zato vstane in jih zapiše. Za svoje pesmi je leta 2010 prejela Mavričevo nagrado, ki jo podeljujejo ustvarjalcem, ki so povezani z Zgornjo Savinjsko dolino. Po izidu pesniške zbirke je nastalo že precej njenih novih pesmi. Pred dvema letoma je v Mozirju ustanovila Kul-turno-umetniško društvo Stopinje, ki ga tudi vodi. V društvo so vključeni Sestri Apšner ter še dve glasbeni skupini, v njem je zelo delavna literarna sekcija Bele stopinje. Pred nekaj dnevi je izšel literarni zbornik z deli dvanajstih avtorjev; v zborniku so objavljene tudi pesmi Ivane Žvipelj. Dve ljubezni Njena služba je bila povezana s kulturnim podro- čjem, ki mu je posvetila tudi precejšen del svojega prostega časa. Pred upokojitvijo je bila dolga leta vodja območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti za območje sedmih občin Zgornje Savinjske doline. »To, kar sem počela skoraj vse življenje, bi rada tako dolgo, dokler mi bo to dano,« si želi Žvi-pljeva. V Zgornji Savinjski dolini živi štiri desetletja. Z dolino se je prvič »seznanila« v srednji šoli, od koder je bila njena sošolka, k njej je rada prihajala na počitnice. V srednji šoli je prav tako spoznala svojega moža iz Zgornje Savinjske doline. Nato je v tej dolini kar ostala, danes ima dva sinova in štiri vnuke. Oba sinova sta dejavna na kulturnem področju, oba med drugim prepevata. »Na Koroško me vedno vleče, vendar se je tudi tam življenje spremenilo. Lepo je živeti povsod, kjer imaš prijatelje,« ugotavlja vedno znova. Z Ivano Žvipelj sva se pogovarjala pred božično-no-voletnimi prazniki. V preteklih veselih decembrih je imela precej obveznosti na kulturnem področju, zdaj je lažje. Na božični večer se namerava udeležiti koncerta zbora, kjer prepeva eden od sinov, za novo leto se še ni odločila. »V novem letu si želim predvsem zdravja, da bi se lahko veliko ukvarjala z dvema velikima ljubeznima. Prva so dragi ljudje, ki so okoli mene, druga je moja kultura,« je povedala o svojih željah za novo leto. BRANE JERANKO spominja Ivana Žvipelj svojih prvih pesmi. Veliko je brala, v srednji šoli v Ljubljani je bila v gledališki sekciji in je pisala literarne prispevke za šolsko glasilo. »Ko sem odšla v Ljubljano kot štirinajstletno dekle in ostala sama, mi je bilo zelo hudo. Nikogar ni bilo, ki bi mu lahko potožila, zato sem svoje občutke zapisovala,« pravi. Ko si je ustvarila družino, je bilo literarne ustvarjalnosti manj, po študiju je začela v Mozirju ob sebi zbirati ljudi, ki so pesnili. Nastajale so njene nove pesmi. Leta 2010 je izšla njena pesniška zbirka Kapljice srca. »Nekatere pesmi so se rodile v trenutkih, ko sem rabila roko, vendar je ni bilo, zato sem podala roko listu in svinčniku. Ko sem potožila, je bilo lažje,« se spominja nastajanja pesmi. »Prav tako srečuješ različne ljudi, katerih usode se te dotaknejo, zato razmišljaš o njih. Od njih dobiš vzgib, da napišeš kakšen verz,« dodaja. Občasno se zbudi sredi noči in ne more ponovno zaspati, takrat v njeni glavi nastajajo verzi. Z državnega srečanja pevcev ljudskih pesmi v Zrečah. Na srečanje sta se uvrstili Sestri Apšner, ki sta zastopali savinjsko in koroško regijo. PORTRET 33 Prepričan je, da te žival takoj pravilno oceni Bleiweisovo priznanje za dolgoletnega veterinarja Viktorja Što-kojnika - Občinski svetnik, podžupan, vinogradnik in salamar Eden od dveh prejemnikov letošnjega Bleiweisove-ga priznanja za dosežke na veterinarskem področju je dolgoletni veterinar Viktor Štokojnik iz Nove Cerkve pri Vojniku. »Prejel ga je za izjemne dosežke na področju organizacije slovenske veterinarske službe, kot jo poznamo danes,« poudarjajo v veterinarskih krogih. V začetku devetdesetih let je Štokojnik s sodelavci v Celju uspešno ločil področje veterine od živinoreje ter javno službo od zasebne. »Njegov model privatizacije je uporabljen v številnih veterinarskih organizacijah,« poudarjajo v utemeljitvi priznanja, ki so mu ga podelili. Viktor Štokojnik je bil vrsto let tudi predsednik Veterinarske zbornice Slovenije in je nasploh zelo delaven človek. V občinskem svetu v Vojniku je že dolgo občinski svetnik, pred kratkim je postal podžupan. Prav tako je vinogradnik in je bil med ustanovitelji vojniškega vinogradniškega društva, v katerem je zelo dejaven. Deluje tudi v sekciji salamarjev. Posebej znan je po svojem humorju, zato v njegovi družbi ni nikoli dolgčas. Opaženo delo »To pomeni, da je nekdo opazil moje delo v slovenski veterini. Zelo ponosen in vesel sem, da so se spomnili name,« pravi o Bleiweisovem priznanju prejemnik iz Nove Cerkve. »Človek mora biti kritičen, zato meniš, da bi moral narediti še več, kot si sam misliš, da si naredil. Ko sem poslušal obrazložitev, je bilo mogoče slišati, da sem kar nekaj naredil,« odgovarja Štokojnik. V začetku devetdesetih let so v Celju zavodovo veterinarsko službo iz socialističnih časov preoblikovali v dve ločeni, ki še obstajata. Pod vodstvom Viktorja Štokojni-ka, zadnjega direktorja celjskega zavoda za živinorejo in veterinarstvo, so jo razdelili na zavod in na veterinarje praktike, ki so začeli delati v zasebni službi. V Celju so tako kot prvi v Sloveniji uspešno izvedli ločitev premoženja in prostorov, čeprav so veterinarji in živinorejci ostali v isti stavbi. Nato so veterino razdelili na samostojni Veterinarski zavod Slovenije, kjer so med drugim opravljali laboratorijske preiskave in nadzor v klavnicah, ter na praktični veterinarski del. To so veterinarske ambulante. Viktor Štokojnik je nato postal direktor celjskega veterinarskega centra, bil je tudi funkcionar veterinarske zbornice. »Drugim smo nato pomagali z nasveti in gradivom, kakorkoli je bilo mogoče, saj smo bili kolegi,« se spominja časov velikega preoblikovanja. O zaupanju živali Opazno je Štokojnikovo preteklo delovanje v Veterinarski zbornici Slovenije, bil je tudi med njenimi ustanovitelji. Dva mandata je bil predsednik njenega izvršilnega odbora. Po odmevnem zboru veterinarjev v ljubljanskem Kinu Šiška je prišlo do preoblikovanja zbornice, ko je kandidiral za podpredsednika. Postal je celo predsednik, na tem mestu je ostal Štokojnikova zidanica v okolici Nove Cerkve, kjer so med drugim ocenjevanja salamarske sekcije. V notranjosti zgradbe se je ohranila celo črna kuhinja. »To, da si skupaj z živalcami, je nekaj najlepšega. Gledajo te, verjamejo ti. Žival te oceni takoj, ali ti zaupa ali ne,« se spominja srečanj z živalmi. »Tudi če ti bolečino vrne, ji ne smeš zameriti,« omenja dolgoletni veterinar. kar desetletje, še dve leti po upokojitvi. Danes je častni član zbornice. V pokoju je približno pet let, vendar še zdaleč ne počiva. »Če bi bil še enkrat na začetku poti, bi verjetno ponovno odšel v veterino. Mogoče zato, ker drugih poklicev ne poznam toliko,« odgovarja Viktor Štokojnik. Odločal se je med študijem veterine in študijem prava, zato se je pozneje veliko ukvarjal tudi z organizacijo veterinarske službe. Vse življenje živi na manjši kmetiji. Po končanem študiju se je komaj dva dni po diplomi zaposlil v celjski veterinarski postaji. Prvih dvajset let službe je poleg praktičnega dela opravljal inšpektorsko delo v mlekarni. »Največje veselje sem imel pri delu v ambulanti in na terenu,« se spominja desetletij dela. Nazadnje je bil več kot desetletje v veterinarski ambulanti Veterinarskega centra Celje, ki ga je vodil kot direktor. Številni Celjani in okoličani se ga spominjajo iz ambulante za male živali. Med spomini tudi dogodivščine Srečanja z živalmi so bila posebna doživetja. »Na smrt bolne živali se ti povsem prepustijo, dovolijo ti vse. Tudi popadljiv pes, na primer z močno bolečim vnetjem ušesa, je po začetni prisili sam pustil, da sem ga zdravil,« se spominja veterinar. »Živali ne mistificiram, ne personi-ficiram jih, vendar občutim, da imajo dušo. Tega ne znam razložiti z besedami,« je povedal o svojih srečanjih z živalmi. Zanimivih dogodkov iz ambulante ni manjkalo. »Včasih je bilo zelo žalostno, ko se je stranka psa naveličala in so ga pripeljali, da bi ga usmrtili. Danes je za evtanazijo na srečo pred- »Ko je prišel k hiši veterinar, se mi je zdel velik frajer. Težave je znal rešiti, vsi smo strmeli vanj. Rasel sem ob živalih, med drugim smo imeli konje. Mojo mladost je polepšala kobila Beba,« se spominja veterinar Štokojnik. Karikatura Viktorja Štokojnika, upodobljenega pred domačo zidanico. Priznan veterinar je znan kot šaljivec. pisan postopek, ki ni enostaven,« omenja Štokojnik. »Svojo dušo lahko operem s tem, da je bolje, da sem ga jaz usmrtil brez bolečin, kot da ga je lastnik z lopato po glavi, kar se je tudi dogajalo,« dodaja. Tudi veselih dogodkov ni manjkalo. Znanemu Celjanu z Otoka, ki je pripeljal svojo mačko v čakalnico ambulante, je živalca ušla v bližnje hmeljišče. Iskanje hišnega ljubljenčka je bilo zaman. »Tolažil sem ga, da če je pravi maček, bo jutri že doma. In naslednji dan me je res obvestil, da je že doma,« je povedal o veselem dogodku. Nov podžupan Štokojnikovo delovanje je opazno tudi na drugih področjih. V vojniškem občinskem svetu je začel delovati kot svetnik takoj, ko je bila ustanovljena nova občina. »Pred njeno ustanovitvijo je bilo podeželje zelo zapostavljeno. Nato smo svoje osnovne zahteve po vodi, cestah in podobnih pridobitvah lažje uresničevali,« se spominja začetka. Začel se je Štokojnikov četrti mandat v občinskem svetu, kjer je brez dlake na jeziku, njegovi šaljivi komentarji pa poskrbijo, da se svetniki dodobra nasmejijo. Pred kratkim je postal Viktor Štokojnik še podžupan Vojnika, ki je poleg protokolarnih zadev posebej zadolžen za ocenjevanje škode po različnih nesrečah in za sprejem občinskega prostorskega načrta. Njegova prva zadolžitev je bilo sodelovanje na odprtju hotela Triglav na Dobrni. Tudi zidanica mu je blizu Štokojnik deluje še na drugih področjih, med drugim v vojniškem društvu vinogradnikov. »S trto je pri meni po- Prejemnik letošnjega Bleiweissovega priznanja Viktor Štokojnik. V domači zidanici, kjer je vse kot v starih časih. dobno kot z veterino, z njo sem zrasel,« pravi. Vinograd je v mladih letih sovražil, saj je moral zaradi očetove službe med vinsko trto delati ob nedeljah. Pozneje je sovraštvo prešlo v veselje, tudi za delo v društvu. »Povezuje nas veselje, da pridelamo nekaj dobrega, s tem se tudi potrjujemo, da nam je uspelo in da znamo. Predvsem pa se družimo,« pravi o delu v društvu ljubiteljski vinogradnik. Na društvenih ocenjevanjih redno sodeluje z vzorci svojih vin, zanje redno prejema priznanja. V Štokojnikovi zidanici v okolici Nove Cerkve ni samo dobro vino, tam so vsakoletna ocenjevanja, ki jih pripravlja sekcija salamarjev. Na njih sodeluje kot ocenjevalec. »Prašiček, ki ga zakolješ, ni kriv, da klobasa ni takšna, kot naj bi bila. Krivi smo mi, treba je najti vzrok,« pravi o svojem delovanju v salamarski sekciji, kjer poskrbijo med drugim za izobraževalna predavanja. »Moj upokojenski delavnik je predvsem prekratek,« ugotavlja vsak dan znova Viktor Štokojnik. Dela tudi na domači zemlji, od vinograda do gozda. V zadnjem času se veseli prve vnukinje, ki je praznovala prvi rojstni dan. BRANE JERANKO Foto: BJ In kakšno domačo žival ima dolgoletni zdravnik malih živali na Celjskem? Njegov maček Muri je star več kot desetletje. 34 AKCIJA / BUKVARNA Juhuhu, spet bomo hujšali Kmalu akcija (S)hujšamo z Novim tednikom in Radiem Celje Naša medijska hiša je konec preteklega tedna že izbrala 20 udeležencev akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Izbor je bil prvo neformalno srečanje vseh, ki se bodo od januarja do marca trudili znižati svojo telesno težo na zdrav način in pod strokovnim vodstvom. Mi jim bomo s spremljanjem njihove aktivnosti ves čas dihali za ovratnik in si natančno zapisovali, za koliko dekagra-mov in kilogramov jim bo uspelo uresničiti svoje želje. Tudi letos bodo nad njiho- Jana Govc Eržen, Tatjana vih hujšanjem poleg naših Škornik Tovornik iz Nacional-sodelavcev bdele zdravnica nega inštituta za javno zdrav- je in Nataša Šuster iz Centra za zdravje in rekreacijo Top-Fit Celje. Poleg njih bodo v delavnicah, na predavanjih in srečanjih z udeleženci akcije sodelovali tudi ostali strokovnjaki s področja telesnega in duševnega zdravja. Prva delavnica bo že 6. januarja, ko bodo govorili o prehranskih navadah in dejavnikih tveganja za kronične nenalezljive bolezni. Zmanjševanje telesne teže je namreč proces, ki mora potekati postopoma in pri katerem so ključnega pomena pravilen pristop k hujšanju in upoštevanje vseh nasvetov strokovnjakov. »Zdrava telesna teža je pomembna za ohranitev ali iz- Da slučajno ne bi kdo mislil, da se bo dalo kaj goljufati s kakšno pre-hransko pregreho v času akcije. Tehtnica bo vse pokazala. Da bo vse tako, kot je treba, bodo skrbele zdravnica Jana Govc Eržen, Tatjana Škornik Tovornik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nataša Šuster iz Centra za zdravje in rekreacijo Top-Fit Celje. Njihovi pogledi povedo vse o tem, kako stroge bodo! Prva skupinska slika vseh, ki so se odzvali na akcijo. Dvajset smo jih potem izbrali. Kdo vse je med to dvajseterico, boste izvedeli januarja. Samo za informacijo: nekateri so že do zdaj sami shujšali tudi za 17 kilogramov. Marca naslednje leto bo marsikdo od teh, ki so na sliki, izgledal drugače. To je naša obljuba. boljšanje zdravja zdravja. To je cilj. Debelost in čezmerna telesna teža namreč ogrožata zdravje, če pa so pridruženi dejavni tveganja, kot sta zvišan holesterol ali zvišan krvni tlak, se možnost za nastanek bolezni še poveča,« pravi zdravnica Jana Govc Eržen. Našim »hujšarjem« že zdaj polaga na srce, da bodo telesno težo zbijali počasi in postopoma, predvsem pa na zdrav način. Za kakšen kilogram na teden. Več od tega bi lahko že pomenilo grožnjo za zdravje. Vztrajnost! Tatjana Škornik Tovornik bo skrbela za motivacijo »huj-šarjev« in za prave nasvete: »Pomembni so vztrajnost, potrpežljivost in motivacija. Le to pripelje do uspeha in dobrega počutja.« Če bo kdaj motivacija kateremu >huj šarju< upadla, bo naloga vseh ostalih v skupini, da mu dokažejo, da se splača. Seveda jim miru tudi mi ne bomo dali, saj jih bomo kar pridno novinarsko priganjali k akciji. Enako tudi v Top-Fitu, kjer bo za telesno aktivnost skrbela Nataša Šuster. K cilju bo vse pripeljalo poleg telovadbe tudi poznavanje pravilne in zdrave prehrane, svetuje Šusterjeva, ki »hujšarjem« še sporoča: »Ne smejo pretiravati in hiteti. Vedeti je treba, da je večja teža nastajala leta in da se ne more znižati kar čez noč. Sprememba prihaja postopoma. Naučili jih bomo tudi, da se telesna aktivnost ne sme končati po treh mesecih, ko se bo akcija končala, ampak mora trajati vsepžriivzlejemnjleje.«no Tako. Mi smo pripravljeni. Skupaj s »hujšarji« bomo v začetku januarja pljunili v roke in se lotili dela. Komaj čakamo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GRUPA Božič na Slovenskem (zbornik) Božična skrivnost v pesmi in besedi December je čaroben mesec. November je pust, januar in februar sta mu podobna, december je na srečo nekaj čisto posebnega. Kakšno leto je turoben tudi december, vendar ga vedno znova osvetlimo z zunanjo in notranjo lučjo. Mesta in trgi se bohotijo v nočni svetlobi, čeprav umetni, čim več svetlobe si želimo predvsem v svoji notranjosti. Decembra je božič. Veliko ljudi odšteva dneve do enega najlepših praznikov v letu. Celo na posebnem, adventnem koledarju. In potem pride tisti večer, ki so ga naši predniki poimenovali kar za svetega. »Zazvonili so božični zvonovi od vzhoda in zahoda in vsepovsod so se dramili ranjeni in zavrženi in so vstajali. Trpljenje je praznovalo velik praznik upanja in zmagoslavja; utolaženi so bili, ki so izpregledali, da vodi čez Kalvarijo cesta v veselo večnost,« je zapisal Ivan Cankar v opisu božiča v Hiši Marije Pomočnice. Božična tema se pojavlja še v drugih njegovih delih, kot sta Božična zgodba in Na peči. V zborniku Božič na Slovenskem so zbrani dela ali odlomki del številnih pesnikov in pisateljev, med njimi so Janez Trdina, Fran Levstik, Josip Stritar, Anton Aškerc, Fran Saleški Finžgar, Oton Župančič, France Bevk, Alojz Gradnik, Prežihov Voranc, Mile Klop-čič ... Nekateri so bili verni in so opisovali božično skrivnost po tej plati, med njimi so Cankar, Levstik, Gradnik ... »V sveti noči, v tihi noči/angelčki veseli/so na zvezde, svetle zvezde/ tiho preleteli,« je zapisala pesnica Anica Černejeva, ki je bila iz naših krajev. Božični praznik seveda presega svoj verski pomen. Med drugim je postal družinski praznik. »Božični zvonovi vabijo vse člane ene družine, da se vsaj za hip povrnejo k domačemu ognjišču, da se pozdravijo, da si pogledajo v oči in povedo, koliko umazanosti je svet natresel vanje, da so si odkriti in si povedo vse, tudi najtežje; ta dan je za človeka dan obsodbe samega sebe in vseh,« je zapisal France Bevk v Božičnih zvonovih. Pri nekaterih se lepi spomini prepletajo s hudimi. »Danes pa je bil dan, ki je dan najlepšega preddne in nato večera ter noči, ki je mati najlepšega dne - božiča,« je zapisal pisatelj Pavle Zidar o svoji kruti izkušnji v nacistični kaznilnici v Begunjah. Eden od zapornikov je izrezljal jaslice, iz šeststo grl se je zaslišala slovenska pesem Sveta noč, blažena noč, ki je preglasila petje nemške Stille Nacht, heilige Nacht, ki jo je pelo šestdeset jeznih stražarjev. V bitki svete noči so zmagali zaporniki, ki so jaslice zjutraj zakurili, da bi se vsaj malce ogreli. Božič in božična skrivnost sta navdihovala tako preproste ljudi kot velikane svetovne književnosti. »O cartano dete/kako je lepo,/od mraza se trese,/ je skoraj nago,« je zapisal pred davnimi časi nekdo od ljudskih pesnikov. Izjemno stare slovenske božične pesmi se pojavljajo že v delih Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina. Slovenci smo zelo hitro posvojili najbolj priljubljeno božično pesem Sveta noč, blažena noč, ki sta jo pred skoraj dvesto leti napisala v okolici Salzbur-ga duhovnik in učitelj. Njen prvi prevod se je pojavil leta 1879 v božični številki Zgodnje Danice. Ta Rado-slavov prevod ni bil ravno prevajalski biser: »Tiha noč, sveta noč! /Nikdo več ni ču-joč:/Jožef, Marija le čujeta/ poleg nebeškega Deteta, v sladkem pokoju ki spi.« PRAZNIČNI UTRIP V zborniku Božič na Slovenskem omenjajo še velika imena svetovne književnosti, ki jih je za njihova dela navdihoval božič. Med Rusi so bili Dostojevski, Maksim Gorki, oba Tolstoja in Čehov, med Francozi Maupassant, Daudet in Verlaine, med Skandinavci Selma Lagerloef in Hans Christian Andersen, med Američani Pearl S. Buck in William Faulkner, med Nemci Goethe in Heine ... BRANE JERANKO Dobrodelni tradicionalni božično-novoletni koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora in orkestra I. Gimnazije v Celju IZ NAŠE MEDIJSKE HIŠE 35 novi tednik neskončno VOM Prijetne božične praznike in 70 dobrih želja vam želi ekipa Novega tednika. Naj bo 2015 razigrano SPRAVLJIVO ipg^isricNo ~~.ÖORLJIVO DELOVNI skromna bujZlQ _ izr,no / uubccc 'jOSvi/гс/KCiv) zapeljivo tlh.OtnO BREZHiBM®7ß6«em7 modKostno ČASTNO zvezdtifškoOBETAVNO RESNICOLJUBNO^™ п/лКгл A % spoštovano :no Mirno — »korenito VABECEAKĆI>TSKO BERLJIVOSRČNO Elei šJoveš?2(& UCnO umevajoče prizemljeno sreč IUDNO .АНЛЛУО prjjaznve momÄvibicvio Marija in Štefan Zupanc sta se razveselila organka. Darilo za naša zvesta naročnika Novi tednik, ki bo prihodnje leto upihnil že 70. svečko, je v domu številnih zvestih naročnikov dobrodošel gost vsak četrtek. Tudi Štefan Zupanc iz Vojnika z velikim veseljem vsak teden pričakuje poštarja, da prinese časopis, ki ga skupaj z ženo Marijo prebereta od konca do začetka. »Vedno začneva na zadnji Eden prvih naročnikov je strani in greva do prve, pri bil že Marijin oče, ki se je na čemer prebereva čisto vse.« Novi tednik ob sobotah ali nedeljah, ko se dobita s sinovoma in snahama na kavi, prelistajo tudi oni. Novi tednik naročil že pred več kot 60 leti. Marija je bila takrat v osnovni šoli in se spomni, kako sta starša komaj čakala, da je prišel časopis. Oba sta zelo rada brala in si življenja brez Novega tednika nista znala predstavljati. Štefan in Marija sta bila izžrebana v posebni akciji, ki smo jo v decembru in januarju pripravili za zveste naročnike. Zelo sta se razveselila organka, ki je več kot koš za biološke odpadke, hkrati je tudi odlično domače gnojilo za rože in zelenjavo. Med zvestimi naročniki bomo znova žrebali prihodnji mesec, sicer pa boste vsi, ki se boste naročili na Novi tednik v decembru ali januarju in naročnino plačali za šest mesecev ali leto, lahko izbrali čudovito darilo. Poiščite naročilnico v Novem tedniku in jo pošljite na naš naslov. SB (TARIL0 za naročnike V DECEMBRU IN JANUARJU H novi tednik c www.novitednik.com tednik@nt-rc.si style your home v sodelovanju s CUISINE by Skaza USPEŠNO. ZMAGOVALNO. STRASTNO! 36 NAŠA TEMA In kam na silvestrovanje? Na prostem bo veselo Prelom leta že od časa starodavnih kultur velja kot čas, ki simbolizira nekaj novega, čas, ko se svet na novo ustvarja, in čas, ki ga različna ljudstva zaznamujejo z najrazličnejšimi obredi. Obeleževanje novega leta je bilo nekoč močno povezano z verovanji, raznimi šegami in vražami. Danes ga večinoma povezujemo s praznovanjem, čestitanjem in z dobrimi željami. Preverili smo, kako so na ta dan letos pripravljeni gostinci, koliko zanimanja za potovanja opažajo turistične agencije in kakšna silvestrovanja se obetajo na Celjskem. Praznične luči, živa glasba, gostinska ponudba, bližina doma in konec leta brez pretiranih stroškov. To so aduti silvestrovanj na prostem, na katere prisegajo v več mestih na Celjskem. Organizacijo silvestrovanja na prostem v Šentjurju je letos prevzela mestna skupnost v sodelovanju z občino, s Krajev- no skupnostjo Šentjur Rifnik in hotelom Žonta. Kot je povedal predsednik Mestne skupnosti Šentjur, Jure Raztočnik, so pri organizaciji sicer sledili racionalnim smernicam, vendar verjamejo, da ne za ceno prijetnega vzdušja. Za prireditev bodo namenili približno pet tisoč evrov. Na Mestnem trgu v Šentjurju pred občinsko stavbo bo ob 22. uri začel igrati ansambel Fortuna band, ki preigrava vse zvrsti glasbe. Šotora letos niso predvideli, ker je pri tovrstnem praznovanju bistven del prireditve prav zabava na prostem. Sicer pa vremenska napoved letos obljublja le kakšno snežinko, kar bo kvečjemu doprineslo k prazničnemu vzdušju zadnje decembrske noči. Z avtobusne postaje na trg Silvestrovanje na prostem je tradicionalno tudi v središču Žalca. Do zdaj je bilo organizirano na glavni avtobusni postaji. Letos ga bo tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem prvič pripravil na Šlandrovem trgu, kjer pripravljajo živahno sejemsko in družabno dogajanje že ves december. Vodja programa turizem Sabina Palir pravi, da je silvestrovanje vsako leto dobro obiskano, še posebej tik pred polnočjo. Ker se bo letos zabaven glasbeni program s plesnim spektaklom začel že ob 22. uri, v zavodu upajo, da bodo z njim številne občane na Šlandrov trg pritegnili prej Na vpadnicah v mestno jedro bodo poleg oznak za parkirišča nameščene tudi opozorilne table za prepoved vnosa pirotehnike in steklovine. Že pred leti so se v Celju odločili, da zaradi okoljevar-stvenih razlogov in tudi varčevanja opolnoči ni ognjemeta. V zavodu Celeia namenjajo za celoten program Pravljičnega Celja, vključno z osmimi večernimi koncerti in s silvestrovanjem, 40 tisoč evrov. kot v preteklih letih. Za silvestrovanje bodo Žalčani odšteli od 5 do 6 tisoč evrov. Edini v Obsotelju in na Kozjanskem V Občini Rogaška Slatina so silvestrovanje na prostem prvič organizirali lani. Tajnik občine Marjan Čuješ je povedal, da je bilo težko pridobiti * •w" \ v T bolj sproščeni toaleti anje na prostem ... ■ i v tvf Po silve čez mej< Bi si bolj zapomnili sil-vestrski poljub, če bi ga doživeli sredi Times Squara, ko bi skupaj z milijonsko množico čakali na tradicionalen spust svetleče krogle? Bi po silvestrovanju v Beogradu in balkanski kulinariki novoletna zaobljuba o nekaj kilogramih manj vendarle padla na plodnejša tla? Morda, če ste med tistimi, ki prelom leta radi doživijo na potovanju. Ljudje za silvestrovanja izbirajo najrazličnejše cilje, od krajših izletov do daljših potovanj, nekateri si želijo zimsko pravljico, drugi raje pobegnejo kam na toplo, na primer na jadransko obalo. Nika Vrhovnik iz Turistične Agencije Palma ugotavlja, da so ob izteku leta močno priljubljena potepanja po evropskih prestolnicah, kot so Amsterdam, London, Pariz, Praga in Budimpešta. Mamljive so nekdanje jugoslovanske države, prav tako Italija, Sicilija, Španija in Is- »Na silvestrovo so ljudje v nenehnem pričakovanju, gledajo na uro, nervoza mine, šele ko stopijo v novo leto. Na novoletni ples pa pridejo sproščeni, dobre volje še od prejšnjih praznovanj, eni se takrat prvič srečajo v letu, ki se začenja, si voščijo. Ples je tudi cenovno dostopnejši,« pravi Zoran Podkoritnik iz Hotela Evropa. Novoletno razvajanje ob večerji in plesu Marsikdo si želi, da se na starega leta večer ne bi motal po kuhinji in da bi si namesto vsakdanje rutine privoščil razvajanje nekje drugje. Izkušnje gostincev in hotelirjev na Celjskem so različne - medtem ko eni že vrsto let organizirajo silvestrovanja, drugi zadnjih nekaj let prisegajo na novoletni ples. Da so silvestrovanja najmanj tni plesi, pravi direktor Hotela zadnjih pet let v zatonu in da Evropa Zoran Podkoritnik. so vse bolj priljubljeni novole- Opaža, da ljudje raje silve- strujejo na prostem ali prihod novega leta pričakajo ob domačem ognjišču v krogu družine. Letos je bilo povpraševanje za rezervacije novoletnega plesa izjemno, pove Podkoritnik, saj so približno 350 mest v Hotelu Evropa in Hotelu Celeia zapolnili zelo hitro. »Edina ovira je datum. Nekoč je bil novoletni ples vedno prvega januarja, saj je bil drugi januar dela prost dan. Zdaj ta ples prirejamo ob koncu tedna.« Organizacija novoletnega plesa namesto silvestrovanja se mu zdi prijaznejša tudi do zaposlenih. »Celo leto smo zelo pridni in veliko dela- mo, december je za gostince najbolj naporen mesec v letu. Ljudem ogromno pomeni to, da so lahko vsaj za božični večer in za silvestrovo prosti. V našem podjetju vse lokale zapremo 24. in 31. decembra in tako bo tudi v prihodnje.« Plesi bolj dostopni Je pa novoletni ples za ljudi bolj dostopen tudi kar se cene tiče. Podkoritnik, ki je v gostinstvu zaposlen že 20 let, se spominja, da so cene - tudi zaradi večjih pričakovanj - najbolj poskočile na silvestrovo leta 2000. Zadnja leta se cene silvestrovanj po njegovih opažanjih gibajo od sto evrov navzgor, medtem ko so plesi za približno 50 odstotkov cenejši. Glede dostopnosti mnenje z njim deli vodja recepcije v Gostišču Ho- chkraut Simona Železnik. Pri njih bodo gostje novoletnega plesa za meni in glasbo odšteli 20 evrov. Omenjeno gostišče je lani po nekaj letih premora ponovno organiziralo silvestrovanje, vendar tam opažajo, da ljudi bolj mika novoletni ples. »Za ta večer se lahko ljudje preprosteje oblečejo, medtem ko je treba biti za silvestrovo bolj urejen. Zadnja leta imajo gostje na razpolago manj denarja in tudi iz tega vidika pretehtajo, kam se bodo odpravili. Zaposleni pa si na ta dan želijo biti v krogu svojih družin,« razlaga Železnikova. Stavijo na najdaljšo noč V Termah Zreče so zvesti organizaciji silvestrovanj. Letos bodo na prelomu leta go- NAŠA TEMA 37 soorganizatorja, naposled pa je to vlogo prevzelo tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo. Oba soorganizatorja sta bila nad odzivom ljudi presenečena. Zbralo se je približno dva tisoč obiskovalcev, ki so se na prizorišču zadrževali od 22. do 3. ure zjutraj. Ljudje so bili zadovoljni, dejali so, da je to mestu manjkalo, zato bo silvestrovanje v Ratanski vasi na ploščadi pred gasilskim društvom tudi letos. Za dobro voljo bo ponovno skrbel ansambel Slovenski zvoki. Ker soorganizatorja letos pričakujeta še bolj množičen obisk, bo del ulice ob prireditvenem prostoru zaprt, da bo več prostora na voljo za rajanje in veselo druženje. Zaradi zaprtja dela ulice bo bolje poskrbljeno tudi za varnost. »Želimo, da bi silvestrovanje v Rogaški Slatini na prostem postalo primerljivo tistim v Celju ali Mariboru. V Obsotelju in na Kozjanskem namreč ni načrtovanih drugih podobnih prireditev,« je poudaril Čuješ. In denar? Največji del stroška je glasba, je povedal sogovornik in dodal, da bo občina za vse stroške skupaj namenila približno 4 tisoč evrov, podobno kot leta 2013. V Velenju na Titovem trgu Tradiciji silvestrovanja na prostem se v zadnjih letih pridružujejo tudi v Velenju, kjer osrednji dogodek pripravijo na Titovem trgu, ki je s svojo širino in prostornostjo zelo primeren prostor za takšne dogodke. Silvestrovanja na prostem se vsako leto udeleži nekaj tisoč ljudi. Letošnje silvestrovanje, ki ga pripravljata Mestna občina Velenje in podjetje Birt, se bo začelo ob 21. uri, za zabavo pa bosta skrbela ansambla Šepet in Črna mačka. Po tradiciji z novoletno poslanico zbrane na Titovem trgu pozdravi tudi župan Me- stne občine Velenje Bojan Kon-tič. Še prej, ob 18. uri, bodo na Titovem trgu svoje silvestrovaje na prostem imeli otroci. Za tiste, ki si bodo zaželeli manj razposajen konec leta, bosta Gledališče Velenje in Festival Velenja ob 20. uri v Kulturnem domu pripravila silvestrsko predstavo Gospod poslanec. Letošnje praznovanje novega leta v Velenju bo pika na i jubilejnemu letu, ki so ga zaznamovali v mestu s 750-letnico prve omembe Velenja in 55-letnico odprtja središča mesta. V Celju še posebej množično Že tradicionalno bosta tudi letos v Celju dve silvestrovanji - prvo za najmlajše, ki bodo prvi vstopili v novo leto točno opoldne v Pravljični deželi, in drugo za odrasle po 22. uri z ansamblom Modrijani na Krekovem trgu in po Prešernovi ulici vse do Trga celjskih knezov. V Zavodu Celeia Celje priznavajo, da imajo pred letošnjim silvestrovanjem na prostem kar malo treme. »Ne zato, ker se ne bi dobro pripravljali, temveč zato, ker pričakujemo, da se bo v mestu zbralo rekordno veliko ljudi,« pravi Jerneja Kolar in dodaja, da so lani, ko je bil zaradi obnove zaprt del starega mestnega jedra, na silvestrovo v mestnem središču našteli 8 tisoč ljudi. Letos bo prvič živelo celo mesto, poleg tega bodo za zabavo skrbeli Modrijani, ki so zelo priljubljeni in so jeseni svoj veliki koncert razprodali v devetih sekundah. Okrepljena skrb za varnost Za varnost bo tako zavod Celeia skrbel v sodelovanju z mestno občino in zunanjimi partnerji, kot so policisti, gasilci, zdravstvena služba, ZŠAM in varnostna služba Sintal. V me- stnem središču bo spremenjen prometni režim, za promet bosta zaprti Prešernova ulica od 14. ure in Gubčeva ulica, kjer bo že od 7. ure zjutraj mogoč le uvoz za taksi vozila, med 22. uro in 3. uro zjutraj pa bo tudi popolna zapora Ulice XIV. divizije med Pleteršnikovo in Cankarjevo ulico. Vse te spremembe bodo jasno označene, na ključnih križiščih spremenjenega prometnega režima bodo do parkirišč voznike usmerjali redarji, na Krekovem trgu in v starem mestnem jedra pa bo noč preživelo 60 varnostnikov, ki bodo skrbeli za red. »Kljub temu da bo to za nas zelo velika prireditev, ne pričakujemo večjih težav, saj so po dosedanjih izkušnjah silvestrovanja v Celju mirna in so doslej minila brez večjih izgredov,« pravi Ko-larjeva in dodaja, da se ljudje v mestu začnejo zbirati po 21. uri, po 2. uri pa se množica zelo hitro redči. V novo leto z Modrijani Organizatorji pričakujejo, da bo poleg meščanov v Celju prav zaradi Modrijanov novo leto pričakalo tudi veliko obiskovalcev iz drugih slovenskih krajev. Ker je prostor na Krekovem trgu omejen, še dodatno pa ga bodo zmanjševale stojnice z gostinsko ponudbo, bodo na tem trgu in na mestni zvezdi ter v Prešernovi ulici namestili tri velike t. i. LED-zaslone in tako zagotovili avdio-video podprt prenos dogodka. Tisti, ki ne prisegajo na Modrijane, a bi vseeno želeli novo leto pričakati na mestnih ulicah, bodo imeli na voljo Glavni trg in Trg pred Mestnim kinom Metropol. Na teh dveh prizorišče sicer ne bo »žive glasbe«, zato pa bodo s ploščadi pred kinom Metropol odstranili otroška igrala, da bo več prostora. StO, TV, ŠO, RG, IS ANKETA Pri družini, pa naj bo doma ali v tujini Bolj kot to, kje bodo preživeli silvestrovo, je pomembno, s kom bodo na ta večer. Tako so nam zaupali mimoidoči na celjskih ulicah strski poljub o tanbul ter obala Rdečega morja z Egiptom na čelu. Po njenih izkušnjah se največ strank odloča za tri- do petdnevna potovanja. Odhodi so večinoma 30. ali 31. decembra, nato ljudje še kakšen januarski dan ostanejo v tujini. Bližnji mesti, kot sta na primer Dunaj in Benetke, nekateri obiščejo za krajši čas. Zadnje decembrsko dopoldne izkoristijo za ogled znamenitosti, si privoščijo nekaj prostega časa, nato skočijo v novo leto, uro ali dve čez polnoč pa se odpravijo nazaj proti domovini. In cene? Bližji cilji in krajši pobegi z avtobusnim prevozom stanejo od 50 do približno 300 evrov. Za daljše razdalje, na primer silvestrovanja v New Yorku ali na Tajskem, pa za aranžma, ki traja dober teden, »zadostuje« nekaj tisoč evrov. Kovčke pripravlja srednja generacija V celjski poslovalnici agencije Relax so za silvestrovo zabeležili največ rezervacij stili več kot 200 ljudi, prav tako bodo silvestrovanja na Rogli. Vodja gostinstva Gorazd Ha-lič je povedal, da so se začeli pripravljati na ta dogodek že pred približno štirimi meseci. Zaposleni po njegovih izkušnjah vedo, da k naravi njihovega dela spadajo obveznosti ob praznikih, znotraj kolektiva pa velja, da so lahko na silvestrovo vsako leto prosti štirje delavci. Priložnost, da novega leta ne preživijo v službi, se zanje tako izmenja vsakih nekaj let. Novoletnih plesov Terme Zreče ne organizirajo več, saj so bili ti dogodki v preteklih letih deležni slabšega obiska. Delovno za glasbenike »Glede najdaljše noči v letu je veliko pričakovanj, seveda za krajše izlete, stranke se odločajo še za silvestrovanja v posebnih klubih, ki jih pripravlja agencija. »Ponudimo jim svoje programe, zabavo z glasbenimi skupinami. Ljudje lahko izberejo potovanja z avtobusnim prevozom ali brez, v krajih se odločajo še za različne izlete ali uživajavo v kopanju, savnanju,« je povedala Mojca Lešnik. Tiste, željne potovanj, na najdaljšo noč vlečejo še destinacije, kot so Beograd, Budimpešta, kamor večinoma potujejo z avtobusi. Razprodano je tudi silvestrovanje v Tuniziji, kamor obiskovalci potujejo z letalom, veliko Slovencev pa se odloča tudi za odštevanje sekund do polnoči na kakšnem smučišču v tujini. Mojca Lešnik pravi, da potovalne kovčke ob prelomu leta najraje pripravi srednja generacija, manj zanimanja za silvestrovanja na tujem je med družinami. TV pa je vse to povezano tudi s cenami,« pravi Halič. Glasbeniki imajo po njegovih besedah takrat višje honorarje, tudi sodelavci term na ta dan prejmejo dodatek, zato je višja tudi prodajna cena silvestrovanja. Letos so v Zrečah gostom ponudili dve možnosti silvestrskega jedilnika, in sicer klasičnega za 65 ali malce posebnega za 80 evrov, ki vključuje skoraj vse, kar si srce poželi. Po Haličevih izkušnjah obiskovalce najbolj privabijo dober jedilnik, kakovostna glasba, šteje pa tudi storitev, torej postrežba. Kot organizator je najbolj zadovoljen, kadar se uravnotežita zadovoljstvo gostov in prihodek, ki ga termam prinese blišč silvestrske noči. TV Petra Vidic, Laško: »Novo leto bom pričakala v Združenih državah Amerike, kamor odhajam na obisk k svoji družini. Odpotovala bom že nekaj dni pred 31. decembrom, tam bom ostala tri tedne. S potovanjem bo nekaj več stroškov, kot bi jih imela, če bi ostala v Sloveniji, ampak ker bom bivala pri sorodnikih, ne bo prehudo. Ne vem še, kje točno bomo za silvestrovo - ali bomo ostali doma ali bomo odšli na prosto, se bomo odločili skupaj. Tudi pretekla leta sem novo leto praznovala predvsem v družinskem krogu in brez velikih stroškov.« Erika Šircelj, Celje: »Novega leta se veselim. Trenutke do polnoči bom odštevala doma. Do silvestrovanj na prostem mi ni, saj imam otročka, kar pomeni nekoliko drugačno organizacijo najdaljše noči v letu. Pripravam na ta večer se malo bolj posvetim, je pa že sam december nekoliko bolj čaroben mesec. Najverjeteneje bodo na mizi praznične jedi, kuharica bom sama. Silvestrovanja na tujem me doslej niso pritegnila. Na prostem sem že vstopila v novo leto, ampak mi je zadnja leta ljubše biti doma v krogu najbližjih.« Uroš Ivančevič, Celje: »Upam, da bom za novo leto tokrat v službi, saj je takrat višja urna postavka. Preteklo leto sem se ob prelomu leta raje zabaval na prostem, zdaj se bolje počutim v bolj intimnem vzdušju. Predvsem se rad povabim h komu, ki se na silvestrovo potrudi s pogostitvijo zame in še za druge.« Zora Pikl, Celje: »Kot mnoga leta doslej bomo penino odpirali v Švici. Tja se vsako leto odpravim k svoji hčeri, ne praznujemo pa le novega leta, ampak kar tri rojstne dni. Slavijo oba vnuka in hči. Zet na silvestrovo pripravi večerjo, veselje pa nato traja do jutra. Vedno smo doma in tako je najlepše.« Bojan Ekselenski, Celje: »Kljub temu da je novo leto že blizu, še ne vem, kje bom silvestroval. Pretekla leta sem bil najpogosteje z družino - pri tastu in tašči ali doma. Novoletni večer preživi-mo preprosto, pripravimo kaj dobrega za pod zob, nazdravimo, najbolj pomembno je, da smo v čim širšem družinskem krogu. Silvestroval sem tudi že v hotelih, gostilnah, ampak tam nisem našel kaj več veselja. Nenazadnje bi lahko sedel v stekleni palači in imel pred seboj buteljko za tisoč evrov, a morda ne bi bil srečen. Za srečo in veselje se mi najpomembnejša zdi družba.« Zala Robič, Celje: »Verjetno bomo letos kar doma ali tukaj v mestu. Takšna oblika praznovanja mi je najbolj všeč, saj so lahko zraven otroci in družina. Lepo je prisluhniti glasbenim skupinam, doma pa ta večer kaj dobrega pojemo in se družimo, pogovarjamo. Za silvestrovo doslej nikoli nisem bila na kakšnem potovanju, prav tako ne na silvestrovanju v organizaciji gostincev ali hotelirjev.« TV Foto: SHERPA 38 PODLISTKI Barbara Celjska (1392? -1451) ZGODBE IZ KAMRE Iz uvoda v publikacijo Barbara Celjska (1392? -1451) Barbara, najmlajša hči Hermana II. Celjskega, trojna kraljica in soproga »poslednjega viteza Evrope«, znamenitega Sigismunda Luksemburškega, v Enciklopediji Slovenije nima gesla. Razumljivo. Celje je zapustila najkasneje ob poroki leta 1405, morda že ob zaroki leta 1401, in se v mesto ob Savinji ni več vrnila. Z izjemo rojstva je bil Barbarin stik s slovenskimi deželami zelo rahel, zato ni predstavljala posebnega zanimanja za slovensko zgodovinsko stroko. V veliki meri lahko enako trdimo za tuje zgodovinopisje; Barbara je bila kot kraljica sicer v središču dogajanja, toda vzvodi oblasti so bili v rokah kralja. Njena moč in vpliv sta bila ob številnih formalnih omejitvah tako odvisna predvsem od nje, od njene sposobnosti, koliko prostora si je znala izboriti v vlogi pogoste spremljevalke kralja na pogajanjih s tujim in z domačim plemstvom ali na bojnem polju. Njena samostojnost se je v največji meri odražala pri upravljanju gospostev, ki so ji bila podarjena ali so v njeno last prišla na druge načine. Vir: Rolanda Fugger Ger-madnik, Barbara Celjska (1392? -1451), Pokrajinski muzej Celje, Celje 2010. Vse to nam pomaga razumeti, kako je lahko njena podoba brez poglobljene w amra ponovne obravnave preživela stoletja. Prvi, ki je prekinil utrujajoč negativni stereotip, naslonjen na ponavljajoče se zapise srednjeveških kronistov, je bil Hans Chillian leta 1908. Njegova doktorska disertacija je skušala na osnovi dejstev izrisati objektivno podobo kraljice, ki je s svojo lepoto, z značajskimi lastnostmi in interesi, neobičajnimi za ženske njenega časa, izzivala zanimanje srednjeveške sredine. Njegov poskus je dolgo časa ostal osamljen, toda zadnja desetletja temu ženskemu liku posvečajo več pozornosti. Leta 1991 je namreč zgodovinar Krzenck objavil obširen prispevek o Barbari, v katerem je Chilliana v določenih segmentih dopol- www.kamra.si nil, leta 2005 pa je nemška zgodovinarka Amalie Fössel pripravila podrobno razpravo o Barbarinem življenju do leta 1419. Na podatke o njej naletimo tudi v razpravah o Sigismundu Luksembur-škem, ki je bil po letu 1987 deležen velike pozornosti različnih znanstvenih strok. Barbaro Celjsko so sodobniki pogosto primerjali z Venero; Konrad Kyeser, Bel-lifortis (fragment), K 465, 6v, Oberrhein, prva četrtina 15. stoletja, papir, kolorira-na perorisba, Budimpešta, Magyar Tudomanyos Aka-demia Könyvtära. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje SVETOVNA VOJNA 1914- 1918 Anton Zabukošek iz Dramelj Anton Zabukošek (18721915) je bil peti otrok v družini in predviden za naslednika na Gregorjevi domačiji. Vpoklican je bil leta 1915 in se je kot vojak »Feldsturm« bataljona bojeval na soški fronti na bojnem polju 1/155. Domači so želeli, da bi se čim prej vrnil s fronte. Želja se jim ni izpolnila, saj je Anton umrl zaradi bolezni na bojišču 17. avgusta 1915. Naslednji dan je bil pokopan v Medji vasi v župniji Bresto-vica. Ž njim na fotografiji so vojaški kolegi z bojišča, ki jih je svojim domačim opisoval tudi v pismih, med njimi sta poleg Antona Zabukoška še Ivan Slak iz Vojnika in Jakob Vrešak iz Rogaške Slatine. Prispevek: Franc Zabukošek (Šentjur) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Medijski pokrovitelj: Novi tednik M* Ш i > 3*. Pismo sestri Narednik Matija Goričar je bil v peš-polk avstro-ogrske vojske vpoklican leta 1903, nato je bil v letih 1912 in 1914 mobiliziran pri telegrafskem regimentu. Leta 1916 se je boril na Južnem Tirolskem, kjer je bil pri Brunecku ranjen in nato na zdravljenju v zagrebški bolnišnici št. 2. S fronte se je vrnil kot vojni invalid avgusta 1917. Fotografijo kot razglednico je poslal sestri Mariji Goričar, poštni uradnici v Mozirju. Prispevek Matija Blagojevič Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Medijski pokrovitelj Novi tednik Vir: www.kamra.si Matija Goričar, župan Mozirja v letih 1924-1938, se je kot avstro-ogrski vojak boril na Južnem Tirolskem. BRALCI POROČEVALCI 39 Predpraznično ustvarjanje Društvo Živa kreativa iz Celja je priredilo kreativno razgibano sobotno druženje. Kreativke so poskrbele, da trebuščki niso bili prazni in možgančki zaspani. Dogodek Predpraznična kreativa je bil resnično v duhu prihajajočih praznikov. V ustvarjalnih delavnicah so z žigi izdelovali ovijalni papir za božična darila, v kuhariji igrariji so otroci dobro zavihali rokave, si z veseljem umazali roke in pričarali nebeško dobre pomarančne kroglice. V eko delavnicah pa so obiskovalci lahko izdelali povsem Radost in veselje na Pegazovi ploščadi. (Foto: Marko Plavčak) Žarele so lučke v očeh Osebe z motnjami v duševnem razvoju, povezane v Medobčinsko društvo Sožitje Žalec so bile s starši, so-rojenci in z vzgojitelji na seminarju v Hotelu Slovenija. »Društvo šteje že 51 let. V njem je 75 oseb, s starši in sorejenci pa ima 200 članov. Vsi, ki delamo v društvu, smo prostovoljci. V Rogaško Slatino smo prišli ravno v času predprazničnega vzdušja. Naši varovanci so uživali, mi pa z njimi, ko je župan mag. Branko Kidrič prižgal lučke na Pegazovi ploščadi je igrala godba na pihala Steklarne Ro- gaška Slatina. Posladkali smo se z medenjaki. Naslednji dan smo obiskali Miklavžev bazar in se poveselili in slikali z Miklavžem. Popoldan smo v kulturnem centru si ogledali film Pingvini z Madagaskarja,« je povedala predsednica društva Ivanka Venišnik. «■i ■■ ■ v« ■■ Šolarji pomagajo živalim Enako kot več osnovnih šol na Celjskem in v okolici se je našemu vabilu s prošnjo po pomoči zbiranja hrane za brezdomne živali ali kakšni drugačni pomoči odzvala tudi Osnovna šola Štore. Akcijo je šola povezala s svojim novoletnim bazarjem, ki je bil prava paša za oči. Projekt smo poimenovali Polepšajmo praznike brezdomnim živalim. Vsako leto so na tem dogodku zbirali v dobrodelni namen, tokrat pa so se odločili, da poma- gajo živalim. Predstavnice društva smo se zbranim učencem, njihovim staršem in učiteljem na hitro predstavile. Tokrat je bila z nami tudi psička Zoja, rešena iz zavetišča v BiH, ki je zdaj našla nov stalni dom pri naši članici. Miklavž se je pripeljal z novim dvigalom V četrtek, 4. decembra, se je v Pegazov dom Miklavž pripeljal z novim dvigalom. Dobri in veliki mož z brado in s škofovsko kapo je prvi stopil iz sodobnega in v prijetnih barvnih tonih opremljenega dvigala, čemur so stanovalci navdušeno zaploskali. Otvoritveni trak sta prerezala direktorica Kristina Kampuš in stanovalec doma, gospod Viktor. V spremljajočem programu nas je dodobra ogrel domski ansambel Žogabend, ki je imel ob tej slavnostni priložnosti svoj prvi nastop. Direktorica je v nagovoru poudarila pomen nove nujno potrebne investicije, katere vrednost znaša kar 27 tisoč evrov, ob čemer je stano- valcem tudi zaželela, naj še vedno vsi, ki to zmorejo, hodijo po stopnicah, predvsem zaradi ohranjanja gibljivosti in fizične kondicije. Za konec je zapel še angelski zbor, ki je zatem spremljal Miklavža na njegovi poti po vseh gospodinjskih skupinah. Miklavž je, kot je že tradicionalno, obdaril prav vse stanovalce Pegazo-vega doma, stanovalci, ki pa so bili še posebej »pridni«, kar pomeni, da so pomagali pri nekaterih gospodinjskih aktivnostih (pospravljanje, priprava mize za obroke ...) ali pri drugih opravilih (pomoč sostanovalcu, šivanje ...), pa so od direktorice prejeli še dodatno praktična in uporabna darila. KK naravne eko ptičje krmilnice. Skupaj smo se tako lahko družili ob prijetni glasbi, palačinkah, čaju, lučkah in ob ustvarjalno prazničnem duhu. UP Setveni koledar ^ 24. SR 25. ČE korenina 26. PE cvet 27. SO cvet 28. NE list 29. PO od 14. ure list 30. TO list do 11. ure, od 12. ure plod Pravijo, da so se veliko naučili in tudi veliko videli in radi se bodo vračali. Spre-lajl so jih tudi tajnik društva Samo Rednak, učiteljica iz osnovne šole Karla Jeromel-Rednak, starši in svojci. MILENKA BLAŽEVIĆ V avli šole so lepo pripravili skrinjice s plakatom Zbiramo hrano za kužke in muce, DPMŽ Celje. Skrinjica bo nastavljena do konca leta in verjamemo, da se bo hitro napolnila, tako bodo tudi živalice, potrebne pomoči, imele vesele praznike s polnim trebuščkom hrane in s priboljški. VERICA ŠTANTE Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. medenjakov ■ V ■ I v ■ prižig luči Spretne roke članic Gaje, društva za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev občine Rogaška Slatina, so iz 7 kg bele in ržene moke, 2,5 kg masla, 2,10 kg sladkorja v prahu, 30 jajc, 2 kg medu, kilograma orehov in mandljev ter z dodatki ter dišavami spekle 16,50 kilogramov medenjakov. Okrasile so jih s stopljenim sladkorjem z limoninim sokom in dodatkom naravnih barvil in tudi s temno in z belo čokolado. Medenjake so ponudile na slovesnosti ob prižigu praznične razsvetljave v Rogaški Slatini, ki je znana po tem, da vsako leto okrasti 300-metrsko močvirsko taksodijo, ki raste v Zdraviliškem parku na Pegazovi ploščadi. Vseh medenjakov je bilo 523, za kar so zaslužne Brigita Kopše, Anica Colnarič, Zdenka Koražija, Zdenka Smole, Cvetka Koražija, Darja Prah in Štefka Drovenik. POLONA BERCKO Polna miza medenjakov napoveduje praznične dni. (Foto: Digital studio) 40 BRALCI POROČEVALCI Predsednik DF SVIT Žiga Gričnik, Gaber Camloh z zmagovalno fotografijo Izgubljeni v času in ravnateljica ekonomske šole Bernarda Marčeta Fotografiram, torej sem V Ekonomski šoli Celje, gimnaziji in srednji šoli, je bilo v četrtek, 27. novembra, odprtje fotografske razstave sedmega vseslovenskega srednješolskega natečaja z naslovom Fotografiram, torej sem. Natečaj sta organizirala šola in Društvo fotografov Svit. Uvodnemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili dijaki, sta sledili projekcija fotografij in podelitev medalj in diplom. Zbrane so pozdravili in jim čestitali tudi ravnateljica šole Bernarda Marčeta, predsednik DF Svit Žiga Gričnik in predsednik ocenjevalne komisije David Brusnjak. Natečaj za najboljšo slovensko srednješolsko fotografijo je bil letos že sedmo leto. Prispelo je 389 fotografij, komisija jih je izbrala 190. Zlato medaljo za najboljšo fotografijo je prejel Gaber Camloh (fotografija Izgubljeni v času) iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Celje, srebrno Luka Kotnik (fotografija City game) z Gimnazije Ravne na Koroškem in bronasto Jaka Teršek (fotografija Surf's up) iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Celje. Podeljene so bile tudi tri diplome, in sicer Dori Gorše (fotografija Brezizho-dnost) z Gimnazije in srednje šole Kočevje ter Neži Skuk (fotografija Cyclist) in Vesni Bukovec (fotografija Dancer), dijakinjama Gimnazije Ravne na Koroškem. Med nagrajenimi šolami je prvo mesto pripadlo Šolskemu centru Ravne na Koroškem, drugo mesto Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Celje, tretje mesto pa je zasedla Škofijska gimnazija Vipava. Na natečaju so sodelovali tudi štirje dijaki Ekonomske šole Celje, in sicer Monika Planko, Kristjan Terglav, Jure Novak in Domen Bezgovšek. Razstava fotografij, ki sta jo postavila Ivan Kolenko iz Ekonomske šole Celje in Domen Kolšek iz DF Svit, je na ogled v 3. nadstropju šole v Kosovelovi ulici 4. MAJA JERIČ Ribič Pepe in Božiček Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje je 10. decembra pripravilo za otroke članov pravo presenečenje. Ker so pred vrati božični in novoletni prazniki, smo jih presenetili s predstavo Ribič Pepe in z Božičkom. Naši otroci so celo leto precej prikrajšani za našo prisotnost. Delamo ponoči, ob koncih tedna in praznikih, ko bi vsi skupaj najbolj želeli biti doma in z otroki. Velikokrat je tako, da sta oba starša zaposlena v zdravstvu in sta oba veliko odsotna. Večkrat zato na pomoč priskočijo naše babice in dedki. Predstava je bila za otroke pravo doživetje in vsi so zelo aktivno sodelovali z Ribičem Pepetom. Poznali so vse pesmice na pamet in venomer spraševali, kje ima papagaja. Ko je prišel Božiček, je bilo vzdušje na višku. Božiček in Ribič Pepe sta vsakega malčka poklicala po imenu k sebi in ga obdarila. Naša kolegica Petra Markovič je seveda poskrbela, da je vse teklo kot po maslu. Otroci so se na koncu lahko posladkali z žemljico in s s torticami na palčkah. TOMICA KORDIŠ Pravljični vlak vozi v Celje »Da prebudijo se spomini, ki v globini duše ždijo, ko smo kot mladi frkolini bili nabiti z energijo. Daj začuti to obdobje, preden ga prekrije čas, saj bo tonilo le še globlje, če ne prideš spet med nas.« S takšnimi uvodnimi verzi nekdanje osmo-šolke Nade so bila opremljena vabila, ki so njene nekdanje sošolke in sošolce vabila na skupno druženje ob 50-letnici končanja osnovnošolskega izobraževanja v Osnovni šoli Vransko. Večina udeležencev je bilo rojenih leta 1949, in kot pravijo v šali, takšnih ne delajo več. Danes so še vedno luštni, malo bolj okrogli, posiveli, a z veliko modrosti in prijetne energije. Dvaindvajset se jih je v začetku novembra zbralo v gostišču Slovan na Vranskem. Bili so nadvse veseli, da jim je uspelo znova priti skupaj, saj se nekateri niso videli in srečali veliko let. Leta naredijo svoje in treba je bilo kar dobro pogledati in pomisliti, kdo je kdo. Če ni šlo drugače, pa je to pojasnil pogovor. Ob srečanju ni manjkalo objemov, poljubov, stiskov rok, a tudi kakšna solza je pritekla Imeli so si veliko za povedati, nadvse prijetno pa je bilo obujanje spominov na osnovnošolska leta. V takšnem vzdušju, ob kozarčku in dobrotah so preživeli lepo in prijetno sobotno popoldne. Ob slovesu, ki ga je prevevalo polno prijetnih trenutkov in nepozabnih vtisov, so si obljubili, da se ponovno srečajo spet čez dve leti, saj biološka ura nezadržno teče. DN Božiček je v v začetku decembra v družbi pravljičnih vil malo pohitel in razveselil najmlajše na prvem peronu glavne železniške postaje v Ljubljani. Približno 50 malčkov iz ljubljanskih vrtcev je v pričakovanju navdušeno prisluhnilo Božičku in pravljičnim vilam, ki so malčke tudi pogostile in razveselile z darili ... Projekt Pravljična dežela razvijajo Slovenske železnice - Potniški promet že od leta 2005 skupaj z Mestno občino Celje. S pravljičnimi vlaki iz vseh koncev Slovenije v decembrskem času že skoraj tradicionalno pripeljejo številne malčke in tiste malo starejše v Celje, da v decembrskem prazničnem času doživijo Pravljično deželo z vsem, kar sodi zraven. Do 31. decembra bo letos zapeljalo kar 20 pravljičnih vlakov. Iz Maribora bodo vlaki vozili še 24., 28. in 30. decembra, iz Velenja 29. in 31. decembra, iz Ljubljane 25. in 31. decembra in iz Podčetrtka 27. decembra. V središču knežjega mesta bodo pravljične vile v decembrskih dneh Pravljične dežele gostile številne glasbene goste, različne pravljične junake in še zlasti otroke. Na najmlajše čakajo tudi številne pravljične skrivnosti, presenečenja, pravljično rajanje, vilinski ples in še marsikaj zares pravljičnega ... FM Udeleženci srečanja ob 50-letnici končanja osnovne šole na Vranskem Pol stoletja vranskih osmošolcev MLADI ZA MLADE / INFORMACIJE 41 Ogled železniške postaje Učenci tretjih razredov OŠ Vransko-Tabor so imeli v sredo, 5. novembra, tehnični dan o prometu. Organizirala ga je Polona Vodičar. Takole so po koncu strnili vtise. Železniški uslužbenec nam je zanimivo razkazal železniško postajo. (Lara) Plačilo vozovnice in vožnja z lokalnim avtobusom od Šempetra do Celja sta bila super. (Eva, Jasna, Žan, Ana, Andraž, David, Andrej, Lara, Nina) Komandni stolp na železniški postaji je bil zelo zanimiv. (Iza) Prvič smo videli celjsko tržnico z veliko sadja, zelenjave, kostanja ter obutve, obleke, torbice, sveče in cvetja ter še kaj. (Andraž, Nina, Lara, Ana) Zabavno je bilo na otroškem igrišču v celjskem parku. (vsi učenci) Radi bi videli celjski grad. (Franja, Lara) Všeč so nam bile bile ljubezenske ključavnice, priklenjene na Splavarskem mostu nad Savinjo. (Vanesi, Lara, Nina, Franja) Na železniški postaji v Celju smo si na blagajni sami kupili vozovnico do Polzele. Vožnja z vlakom je potekala mirno in udobno. Videli smo Petrovče, Žalec in Šempeter. (vsi učenci) Učenci 3.c-razreda z razredničarko Darjo Savinek Zate odpad, zame zaklad Sredi decembra smo na šoli pripravili dobrodelni bazar. Otroci in tudi ostali ljudje smo ves teden prinašali rabljena oblačila in igrače ter jih na bazarju menjali ali kupovali za 1 EUR. Tudi sama sem bila del tega, saj sem podarila igrače in kot prostovoljka za stojnico obiskovalcem bazarja pomagala pri izbiri. Ta dan sem videla ogromno otrok, ki so se v svoje razrede vračali z lepim občutkom, ker so naredili nekaj prav in dobro. Čeprav je bil na pogled pust zimski dan, v naši šoli ni bilo tako. Šolo je napolnila toplina in ljubezen, kajti v šolski sklad se je nabralo kar 311 EUR. In najpomembnejše - še več nasmehov ... Dan se mi je zdel zelo lep in zanimiv, zagotovo mi ne bo kar tako utonil v pozabo. TEJA PIKL, OŠ Polzela NE PREZRITE V PRIHODNJI ŠTEVILKI O koncertu mladih za mlade v srbskem Obrenovcu, ki so jih letos prizadele hude poplave. Hanina božična želja Prijavili smo se na natečaj Hanine božične želje. Učiteljica je prebrala zgodbo o snežinki Zinki in o Hanini božični želji. Pri likovni vzgoji smo izdelovali risbe o svojih božičnih željah, ki se jih ne da kupiti. Učiteljica je prinesla veliko stvari za naše risbe. Vsi smo jih lepo okrasili in nanje napisali božične želje. Učiteljica je izbrala pet najboljših, poslala jih je v Mursko Soboto. Filip pa je svojo željo povedal po radiu. Zaželel si je, da nikoli več ne bi bilo poplav. Hanina božična želja je bila vsem zelo všeč. Najlepše želje bodo objavljene v e-knjigi, nagrado pa bodo prejele najboljše ilustracije. Upam, da bomo med nagrajenci. NIKA KLEMENC, 3.r., OŠ Vitanje м V ■ V V I ■ Božične želje Bliža se božič. Zapadel bo sneg. Zato bo Božiček lahko prišel. Za dedka Mraza si želim, da bi dobila mlajšo sestrico. Za Miklavža pa, da bi bili vsi moji sorodniki zdravi. V šoli smo pisali božične želje. Moja božična želja je, da bi večkrat videla Tadejo in Primoža. Želje sošolcev so bile zelo lepe in različne. V sredo, 3. decembra, je moj sošolec Filip svojo željo povedal po radiu. Božične želje so mi bile zelo všeč, upam, da se bodo vsem uresničile. TINA FIJAVŽ, 3. r., OŠ Vitanje Natečaj Kekec Udeležili smo se natečaja Kekec. Morali smo napisati čisto svojo Kekčevo zgodbo. To zgodbo smo pisali v začetku septembra. Tisti dan ni nobeden manjkal. Daša in Anej in jaz smo napisali najboljše zgodbe. Midva z Dašo sva pisala o vesoljcih, Anej pa o vremenskem stroju. Te tri zgodbe je učiteljica poslala v Ljubljano na državno tekmovanje. Na koncu nismo zmagali, a smo dobili pohvale. Nagrada je bila ogled knjig v Ljubljani. Te priložnosti ne bom nikoli pozabil. To mi je bilo zelo všeč. Mislim, da je bil ta natečaj tudi drugim všeč. LEON KOTNIK, 3. r., OŠ Vitanje GEN-I ze 5 let najcenejši dobavitelj električne energije v Sloveniji. Po podatkih Direktorata za energijo je lahko vaš tradicionalni dobavitelj elektrike dražji tudi do 21 %. Zamenjajte dobavitelja - hitro in enostavno. Pokličite 0801558 in zahtevajte pogodbo za dobavo Poceni elektrike. Podpišite jo in to je vse! Podrobnosti za vas uredi ekipa www.pocenielektrika.si. POCENI ELEKTRIKA gen-i www.pocenielektrika.si 080 1558 Ponudba velja do 31. 12. 2014 za nove gospodinjske odjemalce električne energije GEN-I. Ugodnosti iz drugih akcij se ne seštevajo. Več informacij na www.pocenielektrika.si. Več o najnižjih rednih cenah električne energije GEN-I najdete v uradnih poročilih Direktorata za energijo na www.mzip.gov.si. 42 MLADI ZA MLADE Eko dan na šoli Tabor Filma za spodbujanje solidarnosti Učitelji in dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Celje smo v tem šolskem letu sodelovali v mednarodnem projektu z naslovom Solidarnost brez meja, ki ga je razpisal Zavod RS za šolstvo. V projekt so bili aktivno vključeni tudi partnerji iz držav bivše Jugoslavije, in sicer iz BiH in s Hrvaške. Razlog projekta so bile letošnje naravne nesreče v Srbiji, na Hrvaškem in v BiH, ki so pri vseh, ki so utrpeli škodo, pustile ogromne posledice, hkrati pa so nas povezale v solidarnosti, na katero večkrat pozabimo. V okviru projekta smo v vsaki od sodelujočih šol posneli dva filmčka in se tako spomnili ter opomnili, da si moramo pomagati vsak dan, ne zgolj ob naravnih katastrofah. Pri snemanju filmčka sva imeli proste roke, zato sva ga naredili na malo drugačen način. Želeli sva pokazati, da je solidarnost širok pojem in koliko lahko nekomu pomeni, če mu podamo roko, ko jo potrebuje. V filmu prikazujemo zgodbo skozi oči tistega, ki pomaga. Sprehodimo se skozi mesto V petek, 5. decembra, smo imeli na imeli Eko dan. Uvodoma smo predstavili tri filme o recikliranju in ponovni izdelavi tetrapaka. Spoznali smo, kako v industriji iz odpadnega tetrapaka naredijo nov, uporaben izdelek. Po predstavitvi so učenci ustvarjati iz odpadne embalaže - praznih tetrapakov od mleka in sokov, ki so jih prinesli v šolo. Nastali so resnično lepi in uporabni izdelki. Vsak razred je ob zaključku Eko dneva predstavil svoj izdelek in povedal slogan, ki so si ga izmislili: 1. c Tetrapak smo spremenili, eko škatlico za piškote naredili in lepo jo okrasili. 2. b Tetrapak je kul! 3. c Glasujte za nas, ker svečka sveti za vas! Lučka prežene strahove! Lučka gori, srce žari! 4. c V tetrapaku je sladko, dokler ga mi ne spijemo! 5. c Za božič smreko okrasimo, mizo pa s tetrapakom obdarimo! 6. c Sprva nas je skrbelo, če nam bo s tetrapakom uspelo, na koncu nam je z dobro voljo uspelo in vse se je razživelo! 7. b Brez tetrapaka jelenčku udolfu živeti ni! 8. b Od odpadkov do dodatkov! 9. c Okraske iz smeti smo naredili mi! Nato pa so učenci z žetoni - plastičnimi zamaški izglasovali razred, ki je bil po njihovem izboru najuspešnejši pri ustvarjalni domišljiji. Zmagovalca vam razkrijemo naslednji mesec. MANJA MAJCEN Celje, kjer vidimo, da lahko na vsakem koraku najdemo osebo, ki potrebuje kanček solidarnosti. Takšni mednarodni projekti so zelo dobri za spoznavanje novih ljudi in spletanje prijateljstva, kar nam lahko prinese veliko dobrih izkušenj za nadaljnje ustvarjanje. PETRA REBERNIK DAŠA ŠELIGO Foto: BLAŽ MASTNAK živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba рпсгшиш naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih ————t- oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKCIJ SE NE SESTEVAJü tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPUSTOM NA KARTICI fzizzeua/ ^V&uma/ SKINAUT SMUČARSKA SOLA CELJSKA — informacije 041 616464 * SLADA T4GOV5KO PODJETJE, d. o. o. ; j i 11 f! EflTJUR o.imm dobrotlnjfca 17 HI A RJE ио9вли ml«« ift TMM tobrotlnjfca mita» u THERM AN A d.d. HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI Celjska Mohorjeva družba lesni ххха 1 rat/ljica — TDPFIT center za zdravje in rekreacijo —— fMLjfcl SEfcVK PLifCCA —Cf^fo— - PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...) - MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p., Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p., - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 12% popust na njihove storitve in blago. ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL: Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328 - CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve AKCIJA 43 Beni pelje na sprehod Aika. 3 Medo je najraje v košari, le da jo je medtem verjetno že prerasel. ■ 'v штЖ. Pri Trupijevih je domači kuža poštarjev pomočnik. in s tem nagrado podjetja stimi, ki bodo glasovali, Hana-Ana iz Zadobrove. izžrebali prejemnika hišne Tudi tokrat bomo med ti- nagrade. KUPON NAGRADNI RAZPIS Finalni izbor za naj fotografijo Vse od poletja ste izbirali najbolj posrečene fotografije živalskih ljubljenčkov, glasovali za mesečne zmagovalce in tako smo prispeli do finalnega dela. V njem se za vaše glasove potegujejo štiri fotografije. Glasujete lahko do konca meseca. Prvi kandidat je Beni, ki je simbol Društva za zaščito živali Veles in vsak dan sprehaja oziroma uči poslušnosti še svojega prijatelja Aika. Fotografijo nam je poslal predsednik društva Dušan Vengust z Ljubečne. Zmagovalca drugega kroga našega živalskega fotonatečaja sta bila kar dva, saj sta enako število glasov bralcev zbrali dve fotografiji. Prvo je poslala Tanja Golob iz Šmarja pri Jelšah, na njej pa je kuža Medo. Drugo pa smo dobili s Ponikve, poslala jo je Klara Medved, na njej pa je domači ovčar Dalas, ki se je tudi želel kopati v bazenu. Zmagovalno fotografijo zadnjega polfinalnega kroga našega nagradnega razpisa nam je poslal Stane Trupi iz Spodnje Rečice pri Laškem. Na sliki je domači kuža, ki vselej pričaka poštarja, da mu pomaga pri prinašanju pošte. Vse štiri fotografije se potegujejo za končno zmago FotografijaMšega ljubljenčka Jj JJ Ime in priimek Naslov Poštna številka in kraj Telefon Glasujem za fotografijo številka: 1. 2. 3. Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do 31. decembra. 12ZGODB ZA 12 MESECEV. LETA 2015 V prihodnji številki, ki bo izšla v sredo, 31. decembra 2014, boste lahko prebrali prvih 6 zgodb. Drugih 6 bomo objavili v četrtek, 8. januarja 2015 »Mi baroni? Dajte, no, sindikalno delo je prekleto težko« Ko se množita ljubezen in prijateljstvo И Hvaležna za hudo bolezen in vsak dan nasmejana m H ДМД ШШ VS^H , LT 1 * Ir Polji izražanja bodočega W4 arhitekta sta tudi kultura in politika Čarobnost glasbe je prinesla s seboj na svet S palico v svet z nogometom do legende 44 ZA ZDRAVJE Kadar kdo v prostoru najde mrtvega glodavca, sam dotik ne predstavlja velikega tveganja za okužbo, treba pa je poskrbeti za temeljito umivanje rok s toplo vodo in z milom. Zagotavljanje varne hrane in s tem preprečevanje morebitnih okužb in bolezni zahtevata celosten pristop v celotni živilski verigi. Nosilci živilskih dejavnosti imajo svoj notranji nadzor in programe dobre higienske prakse, za katere so odgovorni. Nadzor nad tem vršijo inšpekcijske službe. Končna odločitev o preudarnem nakupu živila in posledično skrb za varno uživanje pa sta vedno odvisni od potrošnika. Največ nevarnosti za okužbe preži doma Odgovornost za varno hrano je tudi (in predvsem) oOdvisna od potrošnika Medtem ko so bile oči slovenske javnosti v preteklih dneh zazrte v nekatere pekarne, kjer so inšpektorji ugotovili nizko raven higienske urejenosti prostorov, je marsikdo pozabil, da takšno brezskrbno ravnanje nekaterih pekov še zdaleč ni edini potencialni vir okužb ali bolezni. Te pogosto ali še v večji meri prežijo na ljudi že v njihovem domu. Kleti ali shrambe so pona- ob vdihanju prahu, v katerem miri. »Vsi pekarski proizvodi so pečeni, kruh na primer ni potencialno nevarno živilo, kadar govorimo o okužbah. V tujini so sicer bili primeri, ko in mišji iztrebki v prostorih, kjer peki hranijo moko, večja potencialna nevarnost za peke, ki delajo v teh prostorih kot za kupca končnega izdelka. tveganje za nastanek kakršnega koli obolenja, ki bi lahko bilo povezano z živilom, ki ga kupijo. Tudi deratizacija ni vedno najboljša borba proti glo- vadi tiste, v katerih se police predvsem v zimskem času ši-bijo pod ozimnico. Morda ne toliko kot v preteklosti, saj smo ljudje vajeni hitrejšega tempa življenja in sprotne porabe živil. Zato nekateri ne hranijo živil v kleteh ali shrambah dlje časa. A to ne pomeni, da škodljivci ali glodavci ne morejo do njih. Oni namreč ne izbirajo trenutka, ampak hrano. Do okužbe z vdihavanjem Razmnoževanje glodavcev je možno omejiti s skrbjo za čistočo, z ustreznim skladiščenjem živil in s pospravljanjem ostankov hrane. Človek se lahko z virusom namreč okuži že so posušeni izločki glodavcev, še zlasti miši in voluharjev. Tako je lahko nevarno, če se ob vstopu v klet s polic dvigne prah. Torej že prej, preden sploh zaužijemo živilo, ki je bilo glodavcem in njihovim iztrebkom izpostavljeno. Čas od okužbe do pojava znakov bolezni je dva do štiri tedne, bolezen pa lahko poteka v več fazah. Od visoke vročine z mrzlico, močnega glavobola, hude bolečine v ledvenem predelu in trebuhu do bolečih in pordelih oči. Možni so tudi krvavitve kože in sluznic ter znaki odpovedi ledvic. Toda Pavel Pollak iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede na informacije o pekarnah Zagotavljanje varne hrane in s tem preprečevanje morebitnih okužb in bolezni zahtevata celostni pristop v celotni živilski verigi. Nosilci živilskih dejavnosti imajo svoj notranji nadzor in programe dobre higienske prakse, za katere so odgovorni. Nadzor nad tem vršijo inšpekcijske službe. Končna odločitev o preudarnem nakupu živila in posledično skrb za varno uživanje pa sta vedno odvisni od potrošnika. Kupec mora biti moder in pravilno presoditi, katera živila in koliko jih potrebuje. Večna grožnja za slabost je tudi pretečen rok živil, toda tudi pri tem je krivec potrošnik sam. je do okužb prišlo ne zaradi peciva, ampak zaradi krem in nadevov, ki so jih dodajali pecivom.« S tega stališča so torej neurejenost delovnih površin Sporna kemična sredstva Pollak poudarja, da je ravno preudaren nakup tisti, s katerim potrošniki zmanjšajo davcem. Pri tem namreč uporabljajo kemična sredstva, ki prav tako ne spadajo v bližino živil. Ne v poslovnih prostorih ne doma. Torej zaradi njihove uporabe tudi pride do tveganja za možna obolenja. V tujini tako ponekod za zmanjšanje števila škodljivcev uporabljajo mehanske načine »lova«. Pollak še dodaja, da ni nevarnosti, če je v delovnih prostorih ali domačih shrambah živilo ustrezno skladiščeno in so prostori urejeni. Če pa že do napada škodljivcev pride, so ljudje tudi toliko ozaveščeni, da verjetno živil, katerih embalaža je zaradi njih uničena ali poškodovana, ne uporabijo, saj bi s tem tvegali okužbo. Odgovornost za varno hrano pa je odvisna od vsakega člena celotne živilske verige. Od pridelovalcev, predelovalcev, nosilcev živilske dejavnosti do potrošnika. Ravno ta namreč hrano prinese domov, jo pripravlja, toplotno obdela in jo tudi zaužije oziroma ponudi komu. Zato je odgovornost glede dobre higienske prakse odvisna od vsakogar, ki je Nova lekarna v Celju Korak bliže Po zdravila tudi v Citycenter Javni zavod Celjske lekarne je v ponedeljek uradno odprl svojo novo enoto v trgovskem središču Citycenter. To je že osma lekarna v Celju in 20. v vrsti lekarniških enot, ki na našem območju spadajo pod Celjske lekarne. Z njenim odprtjem, tako pravijo v vodstvu Celjskih lekarn, sledijo temeljnim razvojnim področjem zavoda in zagotavljanju dostopnosti lekarniških storitev za prebivalce. Odprtje nove enote v Citycentru ne bo vplivalo na delovanje lekarne v sosednjem trgovskem centru Tuš niti ne kaže na to, da bi lekarno v Tušu v prihodnje morda zaprli. »Moramo se prilagajati migracijskim in drugim značilnostim gibanja populacije,« so že zapisali v odgovoru na naše vprašanje, zakaj so se odločili za novo enoto, če je v neposredni bližini že lekarna v Tušu. »Po merilu, da se lekarna glede na krajevne razmere lahko organizira za območje s sedem tisoč prebivalci v povprečju (in najmanj za V Celju so tako (poleg nove v Citycentru) lekarne Gregorčičeva, Nova vas, Lava, Planet, Otok in Center ter zasebna lekarna Apoteka pri teatru. pet tisoč prebivalcev), bo v Mestni občini Celje organiziranih osem lekarn. Ena lekarna torej pokriva 6.108 prebivalcev glede na število ljudi v celjski občini. Medsebojna oddaljenost lekarn mora biti najmanj 400 metrov cestne razdalje od obstoječe lekarne, kar je tudi izpolnjeno,« so nam dejali v Celjskih lekarnah. In dodali, da so sledili potrebam uporabnikov in se odzvali na njihove želje, da tudi v nakupovalnem središču Citycenter zagotovijo dostopnost lekarniških storitev. SŠol, foto: GrupA V lekarni v Citycentru bodo uporabnikom na voljo vse storitve kot v ostalih lekarnah. Torej tudi zdravila na recept in brez recepta, kozmetika, otroška hrana, medicinski pripomočki v prosti prodaji kot tudi na naročilnico zdravnika. Čas neusmiljeno teče, vsi čakajo na razpis za mobilno medicinsko opremo Splošna bolnišnica Celje je še korak bliže delovanju novega urgentnega centra. Konec novembra je bil namreč tehnični pregled novozgrajenega objekta, ki ni pokazal nepravilnosti. To pomeni, da je stavba urgentnega centra dobila uporabno dovoljenje. Kljub temu da je to dober znak pri nadaljevanju naložbe, ki so si jo lani zastavili s položitvijo temeljnega kamna, bo preteklo še kar nekaj vode, preden bo urgen-tni center zaživel v vsej svoji podobi. Čas pa teče. »Zavedati se moramo, da gre samo za uporabno dovoljenje. Potrebujemo še notranjo mobilno medicinsko opremo, za katero Ministrstvo RS za zdravje še ni objavilo razpisa. Računamo, da bo razpis vendarle objavljen še do konca tega leta,« pravi direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Fer-janc. Končni rok, ki je zapisan v pogodbi celj ske bolnišnice in zdravstvenega ministrstva za začetek delovanja urgentnega centra, je 30. junij 2015. Zato v Celju upajo, da pri razpisu oziroma javnem naročanju ne bo prišlo do zapletov, ki bi ta dogovorjeni rok še nekoliko zamaknili. Gradbena dela so izvajalci končali pravočasno. Prišlo je sicer do enomesečnega zamika, a ne zaradi težav pri gradnji, ampak jo je gradbenikom lani zagodlo neurje. Takrat je namreč v gradbeno jamo pritekla voda, ki jo je bilo treba izčrpati. Drugače so gradbeni del izvajali popolnoma po načrtu. Rahlo se že mudi A mobilna medicinska oprema ni edina stvar, ki skrbi vodstvo celjske bolnišnice. Da bo urgentni center začel delovati, morajo poskrbeti še za informacijski sistem in digitalizacijo, za kar zdravstveno ministrstvo prav tako še ni objavilo razpisa. Ta naj bi sicer bil tudi objavljen do konca leta, vendar je do takrat še samo nekaj dni. Torej se že mudi. Urgentni center bo potreboval še specialno opremo, ki jo bo pri delu potrebovalo zdravstveno osebje, v objektu pa bodo morali opraviti še nekatera manjša grad-beno-obrtniška dela. Stavba potrebuje dvigala in ureditev tako imenovane cevne pošte za povezavo med ambulantami, nenazadnje tudi napis urgentni center spada med dela, ki ZA ZDRAVJE 45 Zaradi zastrupitve s hrano, okužbe z bakterijami, virusi ali paraziti lahko pride do akutne driske. To se lahko zgodi doma ali tudi na potovanjih v dežele, kjer ljudje niso navajeni prehrane ali se odločijo za uživanje potencialno oporečne hrane s privlačnih stojnic. Kaj vse damo v usta, ne da bi se preprečili, ali je varno? Ali sadje res vedno umijete, preden ga zaužijete? vključen v proces od pridelave do uživanja živila. Vam je zalilo klet? Nevarnosti v kleteh ne predstavljajo samo glodavci, ampak tudi vreme, kot smo ga v Sloveniji imeli letos. Številna neurja so poplavila kleti in shrambe, kjer so nekateri imeli tudi živila. Zato zdravstvene službe venomer opozarjajo na previdnost. Kadar voda zalije kleti, kjer ima nekdo shranjeno sadje, ga je treba zavreči. A ne le sadje, ampak tudi druga morebitna namočena živila. Tudi krompir, ki je pogosto v kleteh. Če se teh nasvetov ljudje ne držijo, lahko pride do okužb zaradi t. i. kemičnih, mikrobioloških in fizičnih dejavnikov tveganja. Pri neurjih v vodo, ki zalije kleti, pridejo tudi pesticidi, škropila, goriva, voda se pomeša tudi z vsebinami iz greznic in kanalizacije ali z glodavci in njihovimi iztrebi. V vodi so pogosto tudi trdi delci, kot so les, kamen in ostalo. Tudi obvestila o nujnem prekuhavanju vode niso kar tako. Bakterije, ki so v njej, lahko uničimo, če jo pustimo vreti vsaj eno do tri minute. Okužbe pri pripravi hrane Pollak svari pred nevarnostjo, ki preži za domačimi vrati hiš in stanovanj bolj kot v prostorih izven doma. Do okužb in slabega zdravstvenega počutja namreč največkrat prihaja zaradi hrane, ki jo ljudje sami pripravljajo. Mnogi ljudje se namreč ne zavedajo vseh varnostnih zahtev ali lastnosti posameznih živih. Vsa živila nimajo enakih lastnosti. Preživetje in razmnoževanje patogenih mikrorganizmov je torej najbolj odvisno od tega, kako in kaj nekdo z živili počne. »Prihaja lahko do tako imenovanega navzkrižnega onesnaževanja. Hkrati na primer delamo s surovimi živili, ki potrebujejo toplotno obdelavo, in s hrano, ki je ni treba prekuhavati. Tudi to je razlog za možne bolezni,« dodaja Pollak. 92 odstotkov žensk in 61 odstotkov moških pripravlja obroke najmanj enkrat ali dvakrat tedensko. »Zato je pomembno, da z živili postopajo tako, da v domačem okolju ne tvegajo okužb ali bolezni. Te kljub zaupanju v varnost ži- vil predstavljajo pomemben naraščujoč javnozdravstveni problem,« še pojasnjuje Pollak. Kadar mikrorganizmi vdrejo v telo in pride do okužbe zaradi nepravilnega rokovanja s hrano, so bolezenski znaki različni. Toda največkrat se izrazijo s slabostjo, z bruhanjem, s krči v trebuhu, predvsem pa z drisko. Je v hladilniku vse tako, kot mora biti? Skoraj več nevarnosti za obolenje se tako skriva v domačem hladilniku kot v kleti, kjer je na embalažah mogoče najti iztrebke glodavcev. »Najbolj potencialno nevarna so tista živila, ki jih je treba shranjevati v hladilniku in ki imajo veliko vlage, kar povzroča hitro bakterijsko rast. Najbolj nevarna so surova živila, ki jih ljudje uživajo surova, kot so tatarski biftek, ostrige ali karpačo. Ta živila niso toplotno obdelana, od primarne proizvodnje do postopkov shranjevanja pa so podvržena onesnaženju. Ker ljudje hitro pokvarljiva živila shranjujejo v hladilniku, morajo poznati njihove lastnosti. Tako morajo vedeti, pri kateri temperaturi živilo hraniti in pri kateri temperaturi živilo, če ga uživajo prekuhano ali spečeno, zatem toplotno obdelati. Doma je dobro imeti tudi kakšen globinski termometer in pri večjih kosih mesa ali živilih, ki jih pečemo, preveriti temperaturo v živilu. Včasih se zgodi, da živila niso dobro pečena ali pripravljena, kar tudi predstavlja nevarnost za obolenje. Sadje in konzerve Sadje je sicer vir vitaminov, a njegovi poti od kraja, kjer ga gojijo, do potrošniške mize potrošniki ne morejo v popolnosti zaupati ne glede na to, koliko zaupajo dobavitelju in prodajalcu, ki jim sadje ponudi. To je lahko vir zastrupitev, zato je dokončno spet od človeka odvisno, ali sadje zaužije umito, oluplje-no ali takšno, kot ga je vzel s trgovinske police. Hiter tempo življenja je povzročil, da ljudje posežejo pogosto po konzervah. Včasih se je dogajalo, da so bile konzerve, ki smo jih uvažali, sčasoma že čisto zarjavele in rja je z leti prišla celo v notranjost živila in vplivala vanj. Danes tega ni več, pravi Pollak, saj je potrošnja hrane hitra. Možnost, da se človek počuti slabo ali se zastrupi, ponujajo tudi pijače. Njihova embalaža mora vedno preprečiti negativne vplive iz okolja. »Jasno je, da je embalažo, če gre za plastenke, treba pred uživanjem pijače dobro očistiti, ni pa to zelo veliko tveganje za okužbe,« še razloži Pollak. Vzporedno poda mnenje, da so bolj nevarni mlekomati, še posebej, če kupec mleka ni seznanjen, da je treba mleko prekuhati. Vir okužbe so lahko celo ledene kocke. Tudi kadar jih raztopimo v močnih žganih pijačah, je število bakterij še vedno zadostno za okužbo. Prepričanje, da viski z ledom ni nevaren, je tako zmotno. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA, SHERPA) urgentnemu centru še morajo biti opravljena, da lahko center zaživi tako, kot mora. V mobilno medicinsko opremo spadajo naprave, ki so za delo v urgenci nepogrešljive, gre seveda med drugim za zaslone, EKG-naprave, ultrazvoke, rentgen, aspiratorje in defibrilatorje. Vrednost naložbe samo v mobilno medicinsko opremo naj bi znašala 1,5 milijona evrov, skupno pa naj bi urgentni center dosegel »ceno« 9,6 milijona evrov. Čeprav Ferjanc, ko sešteje vse, kar bi za delovanje centra potrebovali, predvideva, da bo naložba na koncu dosegla vrednost približno 11 milijonov evrov. V to je že vštetih 7,6 milijona evrov, kolikor so do zdaj stala glavna gradbena dela. Mobil- no medicinsko opremo bo za vse slovenske urgentne centre nabavilo zdravstveno ministrstvo na skupnem razpisu. Celjska bolnišnica bo morala sama nabaviti še CT-aparat, za kar naj bi odštela približno 800 tisoč evrov, in tudi tako imenovani dizel agregat, ki bo zagotavljal rezervno elektriko za delovanje celotnega urgen- tnega centra v primeru napak. Samo ta bo stal še dodatnih 500 tisočakov. Čas »rezerviran« za zaplete Ker čas neusmiljeno teče, do konca junija ni tako zelo daleč. Ne glede na to, da objekt v Celju že stoji, je na ministrstvu zadeva še vedno na papirju. Urgentni center je bil še jeseni gradbišče. Direktor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc Razpise bo treba čim prej objaviti. Evropska direktiva je za delovanje urgentnih centrov določila sicer čas do konca naslednjega leta, torej si je Slovenija vsaj pol leta »rezervirala« za reševanje možnih težav in zapletov pri javnem naročanju. Je pa državo vendarle pognalo hitreje naprej pri urejanju birokracije pri urgentnih centrih predvsem vodstvo celjske bolnišnice. Menjava vlade v preteklem obdobju je namreč pomenila tudi menjavo ljudi na ključnih položajih, ki so pomembni za urejanje vse dokumentacije o gradnji in delovanju urgentnih centrov. Zato je bilo ravno zaradi vztrajanja in prigovarjanja celjskega vodstva na zdravstvenem ministrstvu kar nekaj sestankov, ki jih drugače sploh ne bi bilo. Veliko zaslugo ima pri tem strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindi-šar, ki je ves čas opozarjal, da se na ministrstvu morajo zga- niti, saj nad njimi visijo datumi in roki, ki se jih morajo držati, predvsem pa zaveza ljudi, ki na Celjskem urgentni center nujno potrebujejo. Še garažna hiša So pa v Celju v primerjavi z ostalimi mesti, kjer bodo gradili oziroma gradijo urgentne centre, vseeno nekoliko v prednosti. Ne zaradi kakršnih koli privilegijev, temveč zato, ker je vodstvo celjske bolnišnice že imelo izdelan projekt oziroma načrt za bolnišnično novogradnjo v velikosti 23 tisoč kvadratnih metrov. V preteklosti so že dobili gradbeno dovoljenje in tudi dokumentacija je bila že pripravljena, tako je bilo ta načrt treba samo prilagoditi gradnji novega urgentnega centra. Toda bolnišnična novogradnja ostaja projekt za prihodnost. »Tudi objekt urgentnega centra je narejen tako, da je možno stavbo nadgraditi. Zato ta stavba predstavlja tudi začetek nadaljevanja projekta bolnišnične novogradnje, saj želimo v naslednjih letih celotno bolnišnično dejavnost preseliti v nove prostore,« pravi Ferjanc. V načrtu imajo tudi gradnjo garažne hiše, da bi uredili zdajšnji problem s parkiranjem v prostorih bolnišničnega kompleksa. Vendar sami naložbe v garažno hišo ne bodo zmogli, zato upajo na javno-zasebno partnerstvo. Če jim bo to uspelo, bo garažna hiša postavljena v neposredni bližini celjske porodnišnice. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kaj je treba sporočiti »dacarjem«? Takole se je tega opravila lotil eden od državljanov Evropske unije, ki je na vprašanje, koliko oseb vzdržuje, pridno naštel: 2,1 milijona ilegalnih priseljencev, 4,4 milijona nezaposlenih, 3,9 milijona v 85 zaporih, 650 kretenov v parlamentu in celo Evropsko komisijo.Osebje administracije mu je vrnilo prijavo s komentarjem, da je njegov odgovor nesprejemljiv. Davčni zavezanec je nato vprašal: »Ali sem morda koga pozabil napisati?« Če še ne veste ... Moški se zaljubijo v tisto, kar vidijo, ženske pa v tisto, kar slišijo. Zato se ženske šminkajo, moški pa lažejo. Z bogato kapo ni mogoče prikriti revščine v glavi. Nikoli ne veš, kako močan si, dokler te življenje ne prisili v to, da si močan. Varnost Kdo pravi, da kondom omogoča varen seks? Jože ga je imel, a ga je sosedin mož vseeno ustrelil. Skrita kamera Na bojišču. Vojak se izgubi in naleti na vod sovražnikove vojske. Poveljnik ga vpraša: »A ti veš, kdo smo mi?« In on izstreli kot iz topa: »Če Bog da, upam, da skrita kamera.« Naslednjo šalo nam je poslal bralec Jože Jurc. Darilo Božička. »Dragi možek, kaj bom pa letos dobila za Božička?« prav nežno vpraša žena. Mož ji odvrne: »Še lanskega darila nisi porabila.« Žena: »Kaj si mi že kupil lani?« Mož ji hitro pojasni: »Lepo in drago macesnovo krsto, a je še zdaj nedotaknjena na podstrešju.« ВШИШ1Д Vprašali smo vas, kako je ime štirinožni maskoti Prešernove ulice v Celju, ki smo jo predstavili v prejšnjem Novem tedniku. Odgovor je: Mops Charlie. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Silve Černoša, Smrekarjeva 2, 3000 Celje. NAGRADNO VPRA7ANJE Novo vprašanje: Naštejte vsaj tri stalne rubrike v snopiču Zgodbe s Celjskega. Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 30. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. V troje Ko smo se pred dnevi na službenem hodniku srečali trije vsak na svoj način šepajoči kolegi, smo ugotovili, da je slogan našega uredništva kar pravi. Dean je vneto vlekel nogo, Branko si po operaciji prav tako noge še ni povsem opomogel, medtem ko je Biserka tudi vlekla nogo, ker jo je v križu pošteno usekalo. V troje pač. Ni nujno, da je v troje vedno ravno najboljše. Samo enega bi S službenimi avti so križi in težave. Tudi pri nas je tako. Ponavadi vedno kakšen »zmanjka«, torej ni ravno v voznem stanju. In tako je fotograf Andraž našo »generalno direktorico« Tejo poprosil, če mu rezervira avto. Jedrnato mu je odgovorila: »Ne morem, ker imam samo enega.« In Andraž: »Ja, saj samo en avto rabim.« P. S. Samo en v voznem stanju je bil na terenu, medtem ko je bil drugi na popravilu. Telefon po naše Kolegica Tina se pogovarja po telefonu in zasliši se pojasnilo: »Ah, pardon, vi ste Tina in jaz sem Tina.« Pogosto in priljubljeno ime pač. MODROSTI Pameten popusti in na koncu postane budala. Francoski pregovor Kdaj se rodi pesimizem? Takrat, ko se srečata dva optimizma. Lec Če vsako stvar postaviš na pravo mesto in vsakemu poslu odmeriš pravi čas, potem se načrt preprosto mora uresničiti. Franklin Ljudje, ste kdaj videli, da bi konj v galopu podtaknil nogo drugemu konju? Neznan avtor Najsigurnejša pot v pekel je tista, ki ima rahel nagib, brez hitrih zasukov in brez smerokaza. Lewis Ne delaj dobrih del javno, opravi jih skrivoma, kajti plemenitost se sramuje hvaljenja. Termezi Zatreti gnev v sebi, se usmeriti k zmagam, obvladovati sebe - to je prava zmaga. Cicero 5 2 9 5 8 9 3 7 3 4 8 7 2 9 4 6 6 3 7 8 9 8 6 9 4 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Moja črna »mašina« Nikoli nisem bil poseben ljubitelj avtomobilov, čeprav se nad Formulo 1 po televiziji še vedno navdušujem, ko je treba po nedeljskem kosilu malo zadremati. Start in še kakšen krog, potem me tudi Ališič s svojim kričanjem več ne prebudi. Do nekaj krogov pred ciljem, da vidim zmagovalca. Razprave o tem in onem delu avta so me vedno dolgočasile, a ko sem videl ljudi, kako se zbirajo okrog novega avtomobila in ga premerjajo po dolgem in počez, mi je nasploh zbujalo začudenje. Pa kaj za vraga toliko zijate, »pleh je pleh«, star ali nov, sem si mislil. Tudi da bi postal voznik, mi kar dolgo ni bilo mar. Ko sem na pešpoteh, pri čakanju na avtobusnih in železniških postajah začel izgubljati preveč časa, v nagnetenih vlakih in avtobusih pa potrpljenje, pa je malo pred kristusovimi leti zazvonil alarm: čas je, da postaneš pravi moški. Ob vsem zgoraj povedanem je jasno, da nisem bil rekorder po minimalnem številu ur vožnje, ki je izpit naredil v prvem. No, v tretje je nekako le šlo. Danes se imam za kar solidnega voznika, čeprav je še ostala kakšna siva lisa v znanju. Na primer če je treba bočno parkirati, se raje izognem takšnemu parkirišču, pri čemer imam nasploh rad, če se na njem počutim kot jutranji osamelec pred praznim trgovskim centrom. Sploh potem, ko sem si po majhnem francozu, ki mi je po nekajletnih vožnjah v oddaljeno službo razpadel na prafaktorje, privoščil boljšega in večjega črnega japonca. Tako večjega, da mi je bilo kar nerodno, ko sem ga prvičpri-peljal na domače parkirišče pred blok. »A ni to malo prevelik in »prenobel« avto za mene, me je že pekla vest, ker sem si privoščil to črno zverinico?« Komplimenti sostanovalcev in sodelavcev v službi so mi kajpak godili, mesečne položnice za greh iz pločevine malo manj. Doslej se za svoje avtomobile nisem kaj posebej trudil, kar se tiče nege, zato so bolj REŠITEV SUDOKU 131 2 6 5 1 4 7 3 9 8 8 1 7 5 3 9 4 6 2 3 4 9 8 2 6 5 1 7 6 7 8 2 1 3 9 5 4 5 2 1 9 6 4 8 7 3 9 3 4 7 5 8 1 2 6 4 5 6 3 9 2 7 8 1 7 9 3 6 8 1 2 4 5 1 8 2 4 7 5 6 3 9 malokrat videli pralnico ali občutili sesalec. No, tale črni japonček, je bil izjema in je sprva bil deležen moje priviligirane pozornosti vsaj enkrat na dva meseca, potem pa vsaj enkrat na četrtletje, dokler ni šlo vse po starem. Da o tem, kako sem vsako jutro opravil pregled, če ni morda čez noč dobil kakšne praske, niti ne govorim. In tako mi je moja črna »mašina« počasi zlezla pod kožo, privoščil sem ji lepa potovanja v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Hrvaško, Slovenijo pa je spoznala v skoraj vseh zaselkih. Prostorna je marsikaj prevažala, za velike mesečne nakupe, smučarijo in drugo rekreacijo, po kateri se je spremenila v garderobo in sušilnico, je bila prav idealna. A sčasoma sem ugotovil, da moj črni japonček, ben-cinar po poreklu, postaja vse preveč žejen, njegova pijača pa vse dražja. Ko sem se sam v tej prostorni zverinici vozil v oddaljeno službo, se je račun vedno manj izšel. Zdelo se mi je, kot da sem že doma na bencinski črpalki, svojega serviserja pa da kar prepogosto obiskujem, čeprav nisva tesna prijatelja od otroštva. Ob pritisku na žep pa sem tudi ekološko in trajnostno razvojno postajal vedno pametnejši. In tako sem se nekega dne s težkim srcem po neprespanih nočeh in mnogih notranjih bojih odločil, da črnega zamenjam za manjšega, manj požrešnega, a še vedno lepega in prestižnega, za skoraj čisto nov model belega japončka. »A tistega lepega črnega avtomobila pa nimate več? Nič več ne opazimo vaše črne limuzine na parkirišču, a je tako dolgo na servisu?« sem še nedavno slišal od kakšnega stanovalca na našem dvorišču, čeprav bo že skoraj dve leti, odkar se vozim z belim japončkom. Mojim argumentom, da sem se odločil za bolj varčnega in ekološko bolj vzdržnega japončka, so se radovedneži kar čudili. Pa čeprav se je naše parkirišče od začetka gospodarske krize kar prepolovilo s pločevino. Tako sem tudi na svoji koži občutil, kako veliko Slovencem pomeni avtomobil in kako velja tista, »povej mi kakšen avto voziš, da vem, kakšen boš v mojih očeh«. In moja travma zaradi ločitve od črne »mašine« je postala še hujša in me še danes preganja. Še dobro, da imamo v časopisu to rubriko, da sem se lahko izpovedal in da je moja črna »mašina« dobila svoj nekrolog. LJUBITELJ FORMULE 1 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka KDOR KAJZVUA OLGA GRAD NEKDANJI HRVAŠKI KOŠARKARSKI TRENER (MIRKO) ZNAK, ZNAMENJE KAREL TRILLER STRMINA (NAR.) VRTNA RASTLINA ZDA (ORIG.) LANA TURNER TRAVNIŠKA RASTUNA KRAJ PRI KRANJU NARODNI PARK V ZDA JOSIP IPAVEC JAMES BOND RIBIŠKA BERA 20 DEJSTVO, DAJE KDO VZGOJITELJ 16 ZLATA OGNJA-NOVIČ K""01" IGRAČA __NA VRVICI RIMSKI BOG NEBA ČISTILNI PRAŠEK (POG.) PREMIK SEM IN TJA AM. IGRALEC LANCASTER SLOVENSKI IGRALEC (PARE) ŽIVALCA, KI LEZE DRŽAVAV SREDNJI EVROPI ČETRTA DIMENZIJA MREŽASTA TKANINA AVST.ZV. 22 DEŽELA (ORIG.) CAPEK KAREL_ 14 HRVAŠKA DENARNA ENOTA HRASTOV LES MRAČNO RAZPOLOŽENJE PREU-ČEVALEC OKOLJA PROGA (NAR.) KUHINJSKA ZAČIMBA LUČAJ BISER (POG.) HČERIN SIN LJUDSTVO V KAMBODŽI FR. PISEC ZOLA GOSPODARSKI VESTNIK KOŠARKAR LORBEK MEDN. ORG. ZA STAND. BESEDE, KAR SE NA VRHUNSKI KI UROčUO KAJ NALOŽI ŠPORTNIK JUŽNI SADEŽ NASELJE PRI KOPRU TRIVALENT!« KISIK AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA KIS JAVNI GOVORNIK NERODNEŽ (SLABŠ.) OBIČAJ DEKUCA, KIJEV REJI KRAJ V BELI KRAJINI STANJE POČITKA RADIOAKTIVNA KOVINA ANGLEŠKA PEVKA MOYET UČINKA HROŠČA IBSENOVA 19 DRAMA OLIVER ANTAUER SRBSKO MOŠKO IME.ALEK-SANDAR ČUTEN (EKSPR.) POČELO TAOIZMA OVČJI SAMEC POLITIČNI VODITELJ NEMŠKA VOHUNKA HARI RIMSKI SLOVNIČAR ZAHRBTNI NAČRT PRIPADNIK AZUSKEGA LJUDSTVA VZKUK VESELJA TEŽKA KOVINA Л NAMESTITEV ČESA V CELOTO MUSLIMANSKI VERSKI POGLAVAR PEVKA MOŠKON KOREJSKI AVTO SLOVENSKI NOGOMETAŠ (LUKA) VREDNOST-N1 PAPIR BRITANSKA MANEKENKA CAMPBELL PEŠČENA PUŠČAVA LUTKAR MAJARON 23 SIN (EKSPR.) ENAKI ČRKI MAJHNO PLOVILO 30+1-? NEU RAVNOST 17 AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCUA DALMATINSKO LETOVIŠČE 12 MISELNA IGRA Nagradni razpis 1. nagrada: bon za 8-kratni obisk vadbe v Centru za zdravje in rekreacijo Top fit Celje 2. nagrada: bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 30. decembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 51 Vodoravno: ŠNOPS, GRAM, DAVID, KATARINA II VELIKA, OL, NATIS, SLADKAČ, TIK, ČILI, LANA, VA, STEAK, IZVID, PEN, KERMAVNER, EPIRCI, AKRA, JAMB, DANE, OPIS, NDR, GAVTROŽA, ORA, OSEC, JACOB, RM, SG, SAMBA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ona: Trikrat premislite, preden se dokončno odločite, saj potem ne bo šlo vse tako gladko, kot bi si to želeli. Eno so načrti, drugo je kruta realnost. Poglejte resnici v oči in se sprijaznite z dejstvi. On: Počakajte še nekaj časa in sprevideli boste, da se lahko stvari uredijo tudi brez vašega posredovanja. Sprejeli boste težko pričakovano povabilo, vendar bodo rezultati nekaj povsem drugega, kot ste pričakovali. Ona: S sodelavci se boste odločili za prijetno zabavo, od katere si prav vi obetate največ. Pohitite, da vam priložnost ne pobegne. Poslovne zadeve pa pustite ob strani, saj se vam ne obeta prav nič dobrega. On: Dajte si duška, kajti zdaj je resnično vaš trenutek. Vaša nezainteresiranost bi lahko oškodovala oba. Šele proti koncu tedna se boste zavedli, kaj vam je ušlo skozi prste. Boste pa drugič zato bolj pazljivi... TEHTNICA rt Ona: Hitre odločitve vam bodo prinesle obilo pozitivnega v vseh sferah življenja, zato se ne obirajte, temveč z obema rokama zgrabite priložnost, ki se vam bo ponudila. Potrudite se in si naredite življenje lepo. On: Bilo bi dobro, da bi natančno premislili, preden se boste dela tudi lotili. Lahko se zgodi, da boste začeli z nepravega konca, kar vam bo prineslo samo težave. Bodite previdni, sicer se vam lahko vse skupaj še grdo maščuje. ШШШЖМ Ona: Dobili boste predlog, ki vas bo v prvem trenutku sicer navdušil, vendar boste po temeljitem razmisleku ugotovili, da ni vse tako lepo, kot zgleda na prvi pogled. A vseeno vas bo premamilo . On: Odpovejte se ugodnostim in naj vam ne bo žal, da stopate po drugi poti, saj ste si izbrali boljšo od dveh možnosti. Za uresničitev zastavljenega cilja se bo treba precej potruditi, vendar bo potem zadovoljstvo toliko večje. DVOJČKA ■ STRELEC & Ona: Potruditi se boste morali, da bo ljubljena oseba vašo naklonjenost pravilno razumela, drugače boste doživeli popoln neuspeh. Poskrbite tudi za finančno plat, saj vam precej slabo kaže. On: Uspelo se vam bo rešiti iz neprijetne situacije, v katero ste zašli zaradi prevelikega zaupanja do osebe, ki vas je pred kratkim pustila na cedilu. Drugič bodite nekoliko bolj previdni, komu boste zaupali svoje skrivnosti. Ona: Nobena skrajnost ni dobra. Ne prenaglite se, vendar vam lahko predolgo oklevanje škoduje v isti meri. Ponudila se vam bo priložnost, zato jo poskušajte izkoristiti. In spet bo vse po starem. On: Vaša domišljija je res neizmerna, vendar se skušajte spustiti na trdna tla. Partnerka vam bo pripravila precej neprijetno presenečenje, ki ga boste hitro spremenili v še bolj neprijeten prepir. Ona: Vse dogajanje se bo vrtelo okoli vašega nedavnega poslovnega uspeha, ki je očitno precej odmeval v vaši okolici. Počutili se boste dobro kot že dolgo ne, saj boste zasi-pani s pohvalami z vseh strani. On: Svoj trud boste vložili v nekaj, za kar niste povsem prepričani, da je tisto pravo. Ali ne bi raje še malo počakali na ugodnejšo priložnost, ki bo vsekakor prišla? Raje izkoristite konec tedna za temeljit počitek. KOZOROG Ona: Če se boste resnično močno potrudili, boste dosegli tudi tisto, kar se vam morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi vam bo pomenil veliko več kot vse pohvale, ki jih boste deležni. On: Od srca se boste nasmejali šali, ki jo bo povedala skrivnostna oseba. Ljubezen se lahko kaj hitro zgodi kar sama od sebe, še preden se boste dodobra zavedli. Poskusite - morda je ravno to tisto pravo. TVAR, LAN, IVANČNA, GNOJ, JED, VODNI TOK, CVETEK, OBREDAR, VIR, NOJ, DVA, AMIŠI, END, RU, NEVA, ACID, ČIŽMAN, IZIDORA, EMANUELA, KADICA, ZARASTEK. Geslo: Ali poznate slovenska mesta? Izid žrebanja 1. nagrado, bon za savno za tri osebe v fitnesu Herkul v Slovenskih Konjicah, prejme: Stane Vodopivc, Razlagova 3, Celje. 2. nagrado, bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Terezija Svet, Kaplja vas 25, Prebold. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Jože Vovk, Straška gorca 28, Prevorje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. SVET Casza /KRIŽANKAH i • v . Mcfii^ križanke in zabavo. Ona: Nikar se ne zanašajte na svojo srečno zvezdo, ampak vložite v svoje napore malo več poletavosti in dinamike. Izplačalo se bo, morda celo bolj, kot ste pričakovali. Pomislite tudi na tiste, ki so vam pri tem pomagali. On: Dobronamerne kritike sodelavcev vam bodo odprle oči in ravno zaradi tega vam bo končno uspelo rešiti problem iz preteklosti. Poskusite se jim oddolžiti na način, ki bo prijeten za vse vas. DEVICA ^ Ona: Prizadevanja na ljubezenskem področju se vam bodo začela počasi obrestovati, saj vas bo opazila oseba, ki si jo že dolgo želite za svojega partnerja. Priložnost se bo ponudila kar sama od sebe, zato jo čim prej izkoristite. On: Nekdo vam na noben način ne gre iz misli. Ne skrbite: tudi v njegovi glavi se dogaja nekaj prav podobnega. Treba bo le najti skupno točko - pa naj bo to v ljubezni ali kako drugače. VODNAR Ona: Kritično boste premislili o svoji trenutni zvezi in sklenili narediti kar nekaj konkretnih sprememb, za katere vam je počasi že povsem jasno, da so neizogibne. Partner se sicer najprej ne bo strinjal, nato pa se bo vendarle sprijaznil. On: Zadnje čase se zelo malo videvate s partnerko, kar bi lahko povzročilo odtujevanje, razen če ne boste ukrepali. Popazite malo na njene vse pre-česte izlete, ki imajo povsem drugačno ozadje, kot se zdi. Ona: Čeprav ste obljubili, da boste molčali, vam bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boste poskušali storjeno popraviti, vendar boste le še zaostrili dosedanjo zmedo. Pričakujte posledice! On: Še vedno ne veste, kako daleč lahko greste s svojo igro. Spregledali vas bodo in račun boste morali plačati sami. Seveda boste še v istem trenutku poskrbeli, da boste tudi sami deležni tistega, kar pričakujete . 2 3 4 7 6 10 5 18 9 11 8 13 15 21 48 RUMENA STRAN Nenavadna kombinacija na odru? No, morda le za tiste, ki bi ob poslušanju vsaj s kančkom očesa radi lovili tudi Manco Izmajlovo. Pa sta minuli četrtek vendarle vse poglede nase pritegnila akrobata Filip in Blaž, za katera večino njunega izjemnega nastopa ni bilo jasno, kje se konča eden in začne drugi. Paša za oči in ušesa Kulturni program letošnjega prednovoletnega sprejema celjskega župana Bojana Šrota, ki ga je znova oblikoval Igor Jelen - Iggy, je bila prava paša za oči in ušesa. Če so se oči napasle ob pogledu na nastop plesnega para, Nadiye Bichkove in Mihe Vodi-čarja, ki sta aktualna svetovna prvaka v kombinaciji plesov, in akrobacije finalistov oddaje Slovenija ima talent Filipa Kržišnika in Blaža Slaniča (F&B AcRoBatiCs, je ušesa božala izjemna vokalistka Manca Izmajlova ob spremljavi violinista virtuoza Benjamina Izmajlova. IS, foto: SHERPA Čeprav sta se že pred leti preselila v Rogaško Slatino, sta redna gosta županovega sprejema v Celju tudi zakonca, upokojena dolgoletna ravnateljica Vrtca Anice Černejeve Ana Četkovič Vodovnik in akademski kipar Vasko Ćetković. V pogovoru s Katarino Karlovšek (na levi), ki je v Celju našla novi dom šele pred kratkim, morda tudi o tem, zakaj se v mesto tako rada vračata. Pri sedemdesetih v dveh službah Nekateri za praznike počivajo, drugi tudi takrat veliko delajo. Med slednjimi je celjski škof in upravnik mariborske nadškofije dr. Stanislav Lipo-všek, ki nosi že sedem križev. Med tednom je v škofijskih pisarnah v Celju ali Mariboru, kjer so med drugim sestanki in pogovori z duhovniki, v Mariboru mora sodelovati še pri reševanju hudih finančnih zadev. Med bližajočimi prazniki, ko mnogi počivajo, bo seveda vodil slovesne maše in pridigal. Oko fotografske kamere ga je ujelo v soboto, ko je v celjski stolnici maševal skavtom iz štirih držav. Res, ni lahko biti škof; kar pa je bolj blažev žegen za vse ostale navadne smrtnike, »obsojene« na takšne in drugačne pokojninske reforme, po katerih bo treba slej ko prej delati še krepko v starosti. BJ, foto: SHERPA Tudi brez njih ni športa Koliko ljudi deluje v določenem športnem kolektivu, postane marsikje jasno šele na proslavah ob koncu leta. Mogočen ustroj ima tudi Nogometni klub Celje. Prav poseben zaključek, brez igralcev in strokovnega štaba, so imeli zaposleni v klubu oziroma tisti, ki pomagajo honorarno ali brezplačno. Tako so se zbrali direktor kluba, poslovna sekretarka, vodja varnosti, trenerji šolskega nogometnega centra in otroške nogometne šole, tehnični vodje mlajših selekcij, vodja za odnose z javnostmi, skrbnica, čistilka in seveda tudi priljubljena ekonominja, ki je spet skrbela, da so bili krožniki in kozarci polni, dan kasneje pa čisti. Malo si bodo vsi skupaj oddahnili, nato pa jih čaka še več zadolžitev kot letos. MSH Po performansu še informans V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je od 4. decembra na ogled razstava iz cikla Prostor z naslovom Programirane vizualizacije. Na njej so predstavljena likovna dela Edvarda Stepančiča, ki so jih s sodobnimi umetniškimi praksami nadgradili Dunja Zupančič, Miha Turšič in Dragan Živadinov. Nedavno so v okviru spremljevalnega programa umetniki pripravili glasbeni informans. Če smo sprva v uredništvu pomislili, da je organizatorjem dogodka ponagajal tiskarski škrat in so po pomoti zamenjali prve tri črke besede performans, smo kmalu ugotovili, da gre še za eno v vrsti novih umetniških praks, ki temelji na trenutnem razpoloženju umetnika. ŠO, foto: TT Dragan Živadinov je eden od treh avtorjev razstave, ki bo v Savinovem likovnem salonu na ogled še do 4. januarja, nedavno pa je v okviru spremljevalnega dogajanja izvedel tudi informans. Govori in bere, stoji in ... Pogled na Marjana Gradišnika, ravnatelja OŠ Franja Malgaja v Šentjurju, kaže, da v dneh pred prazniki tudi v šolah zmanjkuje časa. Saj ne, da bi se moral odločiti le, ali bo prej končal telefonski pogovor ali morda prelistal naš časopis - v pisarni ga je čakal še obisk, tako da še sesti ni utegnil ... A ker ima dan še vedno 24 ur, ki so za vse, ki si znajo čas premišljeno razporediti dovolj dolge, vseeno verjamemo, da je le našel čas ne le za listanje, temveč tudi bolj temeljito prebiranje napisanega v prejšnji številki Novega tednika. Čeprav menda še vedno najprej in najbolj temeljito pregleda fotografije, dodajajo tisti, ki jih je pred dolgimi desetletji v šolskem foto-krožku uvedel v svet fotografije. IS, foto: GrupA