Terenski odbori SZDL baza političnega dela Pretekli teden so v vseh osmih krajevnlh skupnostib naše občine potekali razgovori o družbenopoli-iičnem in samoupravneni delova-nju znoiraj KS, o čemer smo de-loina poročali že v prejšnji števiJ-ki Dogovorov. Pogovore so pripravile krajevne fconference socialistične zveze, pri-sotni pa so bili, poleg predstavni-tov krajevnih clružbenopoliličnih organizacij in organov krajevne samouprave tudi predstavniki ob-činske konference SZDL Lj-Cen-ter. V teh razgovorih so prisotni pregledali dejavnost vseh organi-ziranib oblik dejavnosti KS v pre-teklem obdobju, izvajanja progra-mov posameznili organizacij in organov ter obravnavali naloge in-akcije za prihodnjc obdobje. Sedaj, po zaključku teh jpogo-vorov je Vojko Novak, predsed-nik OK SZDL, ki se je udeležil vseh razprav, za naše glasilo str-nil nekatere ugotovitve, ki so se pojavile fcot rezultat omenjcnih posvetovanj, »Pri teh sastarikiih ni pomemb-no, M.O je dal pobudo zanje; tre-ba je namreč dosedi, da bo tak način deda in sodelovanja tako v saind Jcrajem skupnosti kot fcudi med KS in- obdinskiiMi orga-nizacajamd postal staMa bfolika po-Ki&iega iii sanioupravnegs' dogo-varjanja v nažd obddni. Le tako, na osnovi kontoetnega spoznava-nja, kaj se.godi v krajevni skup-nosti, je mogoče oblikovafci pro-gram dela ne le za krajevne or-ganazacije temveč za celotnOi frontno obldkovauo, občinslco kon-¦ferenoo socialisti&ie zveze. To pomeni, da bi moral po-memben del programa obč&nske organizacije potekati ozaroma se issvajati v okvdru družbenopoMtiC-nega in samoupravnega delovanja tako posamezndh sestavnih delov frontao ob-Mkovane SZDL ko-t tu-dd tafeega delovanja v ŠirSem smi- ElU. Pri tem sodelovanju zato ne gre za nefc enteaten dogovor, tem-ved mora ta obMka delovanja po-sta.te stalna praksa- dogovarjanja o delu; .m ta način se delijo in prevzemajo feonkrefene naloge s posamezndh podrofiij pa naj bo to med družbenopolitičnima organi-zacijamd v krajevnih skupnostih ali obdtoi aM pa med družbenopo-litičano skupnostjo občine in orga-ni krajevne samouprave v posa-taeasBh KS.« Do izraza mora priti volja vsakega posameznega delovnega človeka in občana »Osnovna tema posvetovanj je bUa obravnaiva celovite problema-tike posamezne knajevne skupno sti. Poleg tega pa smo preudevali tudd, kako dosečl, da bo politič-na organiaii-ainost v KS taka, da bo prišla do izraaa mofi odloča-nja, TOlja slehernega občana in delovnega človeka. Tako je v zve-zi s. tem tekla beseda o boljši, ustreznejšd orgaoiziranosti družbe-nopoliti&iih terenskih organdzacij, predvsem še sooialistične zveze, da se oblikujejo po delegatskem nadelu, skratka, da bodo bliže slehememu občanu. To seveda po-mend, da srno obravnavali delo in vlogo bišnih sveto?, saj naj bi ti v veliko vefiji meri kot sedaj, prevzemali tudd določene politdč-ne funkcije.. Tako naj bd se v okviru posamezaHh hdš, na zborih stanovalcev ved dogovarjali tudi o palitaki in samoupravnem delo-vanju na njiiiovem podroftju pa tudi o njihovem vplivanju na po-litiko in sainoupravno delovanje v krajevnd sJcupnosti pa tudd v ob-Siru... Pomembno mesto uveljavljanja krajevne samouprave bodo frontno oblikovani terenski odbori SZDL Prav aaradd tega, da bp kar naj-vcč ljudi ^plivalo na obMkovanje naše celoiaae poJitike, bomo v.vseh kiajevnih . ^lajpijosUli organmrali terenske odbore socialosti&ie zve-ze. Ti bodo zajemali pribKžno" tisod do Usod peteto prebdvalcev. Tako bo v osmih kraj€^«ih skup-riostih v občind Center ustanoylje-: mh 26 terenskdh ocfborov. ' ' Seveda pa (d' ne bodo neka podaajSana roka krajevne konfe-rehce S2DL temwC bodo pred-stavljali zaklj\i6eTio delovno poli-tidno telo s svojim programom de-la, metJsebojno usklajenim v okvi-ru krajevne sfcupnosti, ob&ne ... V načehi je že dogovorjeno, ka-fco bodo ti terenaka odbori delo-vali, kakšen bo njdhov kadrovskl sestav, v praksi pa se bodo seve-da morald priilagoditoi tudi dolode-ndm zahtevani sreddne, v kateri bodo formiranii; vsi pa se bomo morald zavaetd, da bodo Jijdhovi prograina dela taki, da bodo blizu ljudem, da jim ne bodo odtujeni, da ne bodo šH mimo problemov, želja in zahterv, s katerimi se de-lovni filovek, obdam v svoji sredi-ni' srečuje. Poglobljeni medsebojni človeški odnosi in sosedska pomoč V naših razgovorih smo, ob ob-ravnavi hišndh svetov in terenskih odborov, poudarjald, da je potreb-no prav pi«ko teh organizaoijskih otonk vnesti v naše delovanje no-vosta in ožaviti prave človeške od-nose, ki j.ih danes- marsikje- po-grešaino; vsaik pro-blem, ki taxe občana mora tritd pomemben in veliic, da ne ba taila to samo nje-goro osebna stvar, tem^ tudd problem ožje ia oeio širše samo-upravne skupnosti, v kateri dela aB ždva. Prav 7 okviru defovanja hišnih svetw in terenskih oclborov bo lahko dejansko zaživela tucld so-sedska pomoč, saj bd moralo biti delovanje na socialnem področju ppmemben del vsebine progranaov tako HS kot terensbih odborov, predvsem tako, da se ta skrb ne •bi izkazovala le občasno in tako rekoč interveneijsko, temveč mo-ra bdti stalna in tekoča deja^ost. Premostiti kratek stik med delegati v krajevni skupnosti in njihovo bazo Delegatd v okviru svojih delega-oij v krajevmh skurpnostih v zad-njem času pogostx> ugotavljajo,-da se nj-iliov stik z, lastno b&zo vedno slabša, v mnogih primerih ga celo ni aJi pa je le obdasen in še bo le takrat, ko se sklacujej-o zbori delo-mih ljudi v KŠ; ti zbo-ri šo sdcfer obdskani, vendar sto aM stopetdeset ljudl, kolikor se jaii teh zborov laihtoo udeleži, ne more enakovredno zamenjati vseh delovmb,- ljudl in obCanov (kd jih je v našiii krajevnih skupnostih med Strrl ifl šest tteoč) je pa to osnova- delegatskega sistema. PraV v krepdtvi poKti&ie Ysefei-" ne delovanja bJšnih s^etotv irioživ-' l^anju teienskih: odboro-v bO kva-• ilateta ' delegatsk^ega na^ela prišla do svojega pravega ižfazaV Preverjana pravifnost oblikovanja srednjeročnih razvojnih programov krajevnih skupnosti 76/80 Pcmclarita je treba, da so bdli v zadnjem 5asu na tena podroCju storjeni pomembni premitei; ugo-tavljamo, da so ti plani dobro sestavljerd in da izražajo zahteve PP rasvijanju posameznih krajev-nih skupnosti. Vendar pa je treba dodati, in to je bdJo ugotavljeno fcuda na teh naših posvetih, da so ti. programi premalo smeli, pre-malo ambicdozna. To bo potrebno dinainizirati preko letnih progra-mov dela, deloma že za leto 1977 in nato za nasledoja leta. V te programe bo potrebno ve-liko bolj vgraditi skrb za ohrahi-tev Stevila prebivalcev v občdni, poiskati nove stanovanjske kapa-cdtete predvsem aa mlajše ljudi in podobno. Pri tem pa bo seveda treba zavzeta tudi novo stališ^e do zemljiške poldtdke, urbandzroa pa tucLi do spomeniškega varstva ito. . Prav tako je potrebn© premagatl prepričaonje, da v obdini Center ni prostora za industrijo. Tu se fe le fcreba - dogovoritji, kakšna in- Dogovori o sodelovanju krajevnih konferenc SZDL pri uresničevanju programa dela občinske konference SZDL Ljubljana Center v letu 1977 AJDOVŠČINA — posvetovanje o delu terenskih organizacij SZDL _. — posvetovanje o vključevanju orgaiiiaaGij združencsga dela v dejavnosti krajevne skupnosti GRADIŠCE — opredfelitev nalog na področju ljudske obrambe in druž-bene samozaSčite -^ viri financiranja krajevnih skupnosti KOLODVOR — mladi v krajevni skupnosti — delovanje zbora delegatov v KS JPOLJANE — vloga družbenega centra Vikrajevni skupnosti — izvajanje in dopolnjevanje letnih in srednjerpčnih na- . črtov družbenega razvoja krajevnih skupnosti od 1976 do 1980 . , ¦ PRULE : — ocena in predlogi za ižboljšanje dela delegacij ' :' '¦:'"' ¦ — delovanje družbenih organizacij in društev ter fcoordi-nacija delovanja ¦ -> ¦ ¦' - . ¦ . ¦ _ '..¦ ,fi. STARA LTOBLJANA . d^- >«;;:. — delovanje zborov občanov in zborov stanovalcev ** ¦"h«im- — delovanje civUne zaščite- STARI VODMAT ' . ''. , " .;..'.,.. .. ".^ — Jtadrovska^politijka v krajevni skiip.nosti ' '„ '...... — oblikovanje preaiogov doložil za nove sljatute.kfajevnih.,'! skupnostj ' ¦'.'•.' '.' ¦'¦. .' " .: ; ¦ ..." 'tABOR .-•¦¦.. ¦..-.- ¦: .'¦• • — hišni sveti kot baza za saraoupravno fo politično delo-1: ¦ vanje;KS- , ¦¦ . • .'.¦.:.. :. .¦•¦ ¦..<¦.. - •• — orgaimiraaiost in vsebtna delovanja aktivnosti SZIDL i vKS dustorija je t občioi možna — okrepitd tuda malo gospodarstvo pa ttMii podirodje trgovane, notra-nje in zunanje ter gpstinstva, kar že sedaj daje pe&f naSi občiEd. V okviru tega pa bo potrebno iz-boriti bdfiko za dohodkovno pove-zanost in s tem novih odoosov med prodzvodmjo in trgovino, ka-kršne t«rjata ttstava in zatoon o z&ruženem delu. Krepitev dela potrošmških svetov Potrošndški sveti tako ne boclo le nek zašddtnik potroSaiteav; v okviru krajeviiib. skupnosti bodo dobdH novo, kreattvno vlogo, kot. jo zagotavlja zakon o združenem delu. Dobiii bodo novo, pomemb-r\> vlogo i>ri obKkovaAju razroja gospodairstva tafco na podrodjuitr-govine, prehrane prebivalstva pa tadi na podrofiju politdke cen in podobno — stoatka, potrošniški svett bodo dobčli svojo družbeno in efcpnomsfco vsebdrno s tem, da se n« bodo ukvaa-jald le z ozko obravnavo potrošnje temveC tudi s problematifco same proizvodnje. Rezultati poslovanj v krajevnih skupnostih Na posvetovanjdli smo se tudi dogovoffild, da bodo posameame krajefvne skupnostd orgamzirale po-svetovanja z nekaterih področij delovanja KS, kot je obMkOTamje statutov krajeiviMh organizacij, probleraatike dela delegacaj, virili financiranja KS in podobno, na katerih se bodo abdraJe ugoto-vitve iti iadelano gradavoza vse krajev-ne skupnostž v občind. • To pomeni tudi preiruiilc v meto-dah dela same obdinske konfe-rence socdaiistidne zveze, tako, da bo potrebno večji dea prob-lemati-ke reševaita neposredno v krajev-noli skupnostah in t» ne le preko lakili posvetovanj, temveč bodo morali biti o&bcm in komisije oblokovand tako, da se bo njdbo-va dejavnost v kar najvedji meri CKMjala neposredno v krajevnih skupnostih. • Zapdsal: M. J.