DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja kot priloga „SLOVENCU" vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, itide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena »iu je SO kr. ta celo leto; 40 kr. ta pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastonj. — Spisi in dopisi naj se pošiljko: uredništvu, naročnina in inserati pa opravnistvu „DOMOLJUBAu, Ljubljana, v semeniMcih ulicah H. 2. — Naznanilo stane 8 kr. ta drostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat, in 15 kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje.
&tev. 1.	V Ljubljani, J. januarija 1891.	Ijetntk IV.
Naznanilo.
Z današnjo številko nastopi ,.Domoljub" četrto leto svojega obstanka. Ob tej priliki zopet povabi Slovence, da naj se v obilnem številu naroče na list, ki jo namenjen v prvi vrsti takim Slovencem, ki nimajo ne veliko časa pa tudi ne veliko denarja za branje in naročevanje časnikov, pa bi vendar splošno radi vedeli, kaj da se po svetu godi. — Tem razmeram skuša vstrezati „Domoljub", ker jo prav po nizki ceni — par litrov vina si p r it r g a gospodar na leto in listje plačan za celo leto — in ker podaja svojim bralcem najvažnojše novice ter jih podučuje in kratkočasi z drugim raznovrstnim berilom.
Da pa tiskanje in razpošiljanje kmalu vredimo, želimo, da naročniki in oni, ki se mislijo na novo naročiti, prej ko mogoče pošljejo naročnino in sicer z naslovom: Op ravni štvo Domoljuba" v Ljubljani. Z naročilom naj se pošlje vselej tudi denar za naročnino, ker se splošno na naročila brez denarja ne moremo ozirati.
Ako kedo izmed naročnikov ne sprejme kako številke, naj nam tega ne zameri, ker pri velikem številu iztisov se prav rada vrine kaka pomota.
Če ne dobi naročnik kake številke, naj vzame kos papirja ter naj zapiše nanj: Zadnjega „Domoljuba" nisem prejel. Potem naj ta list zgane in zloži v obliko pisma pa ga ne sme zapečatiti ali zalepiti ter naj na zunaj no stran zapiše: Reklamacija. Opravniitvo »Domoljuba" v Ljubljani. Za tako odprto pismo ni treba nobene poštne marke, torej ne stane nobenega krajcarja.
„Domoljub" velja za celo leto 80 kr. za pol leta 40 kr.
Naroča se z naslovom: Opravniitvo „Domoljuba" v Ljubljani. Dopisi in novice naj se pošiljajo z naslovom: Uredniku ..Domoljuba" v Ljubljani.
Vsem vrlim Slovencem: Ve*elo, »redno novo leto! / & > ^ ^
-MM----

Kaj je novega po svetu?
lio&iv v Avstriji. Dogodki preteklega leta, ki so 6e vršili v Avstriji, se pač slabo vjeraajo s pomenom božičnih praznikov, z mirom, katerega ozuanjajo ljudem dobre volje. Ni sicer strahu za Avstrijo, da bi ji grozila kaka kruta vojska z zu-uaujim sovražnikom, a toliko hujši boji razjedajo Avstrijo v njenem notranjem, v njenem osrčju. Geslo presvetlega vladarja: Mir hočem imeti ined svojimi narodi! žal, še ni vresničeno, in če kedaj smo vzlasti v sedanjih razmerah še daleč do vres-ničenja tega blagega iu za Avstrijo srečonosnega namena. — Zatirani avstrijski rodovi so se jeli zavedati svojih pravic, kazati so pričeli, kako krivico morajo trpeti od strani Nemcev ali Madjarov, ki svojo premoč zlorabijo v zatiranje drugih iiilroduostij. Nemci in Madjari bi bili morali spoznati svojo krivdo, dovoliti bi bili morali vsaki narodnosti jed-nake pravice in tedaj bi se bil naselil toliko za-željeui mir med avstrijskimi narodi v smislu cesarjevem v blagor Avstriji. Toda uprav ti poskusi nenemških narodov, da dosežejo svojo pravice, raz-besueli so Nemce in Madjare, ki se sedaj slepi in gluhi za pravice slabejšega zbirajo pod zastavo ger-manizma in madjarizma v boj proti Slovanom. Stališča torej, katerega zastopajo Nemci in Madjari glede na narodnost, ne smemo po jednakem merilu meriti, z onim, ki ga zastopamo slovanski narodnjaki. Nemci in Madjari namreč imaio vse pogoje za
svoje naroduokulturue namene, Slovanom v Avstriji po večini vsega primanjkuje. To je bistven razloček gled<$ narodnega vprašanja med Nemci in Slovani. — Upanja ni veliko, da bi Nemci spoznali svojo krivdo, zakaj Nemce szgojevati, nemški duh, nemško slovstvo, nemško prepričanje gojiti, to je namen jasno izjavljen nemškim šolam; da iz takih šol ne prihaja nemški rod prijazen drugim narodnostim, ob sebi je umevno. Treba torej, da Avstrija stopi na svoje zgodovinsko katoliško stališče, tedaj bo na podlagi krščanskih načel zadovoljila svoje ndrode, tedaj bo Avstrija obhajala veselejši Božič nego je letošnji. — Deželni »bori. Precej po novem letu se zopet prične delovanje nekaterih deželnih zborov. Češki je sklican dne 3. januarja, dolenjeavstrijski nadaljuje svoje pretrgano zborovanje še pred novim letom in tirolski se snide dne 8. januarja. V češkem in tirolskem bodo zastopniki različnih narodnosti)' odločevali o celokupnosti češke in tirolske dežele. — Prihodnje dr&avnozborske volitve in znižanje davkov. Kadar se bližajo volitve v državni zbor, kažejo se vzlasti nemško-liberalni poslanci kot najboljše gospodarje državnega premoženja in kot posebne prijatelje davkoplačevalcev. Ob teh zanje odločujočih prilikah vzlasti radi razvijajo načrte, kako davke znižati ubogim državljanom. Tak manever je pričel poslanec Plener, ki je razkladal na Dunaji na nekem shodu, kako naj bi se znižala
Listek.
Božič na Št. Gothardu.
Med lepo Italijo in gorato švicarsko deželo dviga se proti nebu visoka gora Št. Gothardska. Od starih časov že vodi čez to goro strma in dolga pot popotnika v Italijo ali Švico. Pot ta je zelo nevarna, zaradi sneženih plazov, ki so neprevidoma v teku stoletij zasuli pod seboj v mrzli grob na tisoče popotnikov, in zaradi viharjev, ki pogosto srdito gospodarijo po gori sv. Gotharda. Sedaj so to goro prodrli, dovršili velikansko delo in z železnico skozi to goro je sedaj zvezana Švica z Italijo.
V srce je zabolela blage človekoljube vselej novica, da se je zdaj in zdaj zopet ponesrečilo, izgubilo, zmrznilo toliko in toliko ljudij na potu čez to goro. Krščanska ljubezen ni mirovala, dokler niso ustanovili na gori zavetišča s samostanom in cerkvico vrh gore. V sredi med večnim snegom, mnogo tisoč čevljev visoko nad človeškimi bivališči, oddaljeni od človeške pomoči in družbe žive tukaj redovniki ter
v ime Boga opravljajo dela ljubezni, podpirani od blagodušnih dobrotnikov iz raznih krajev. Po gorovju št. Gothardskem razstavili so mnogo križev, palic, znamenj, tablic z napisi, kažipotov, da so zaznamovali natanko pot do samostana. Na vseh straneh vise tudi na teh kažipotih zvonci, da v sili ali potrebi popotnik tudi od daleč more dati znamenje, da je v nevarnosti, da je nujna hitra pomoč. Po noči in po dnevu samostanski bratje hodijo po gori ter iščejo ponesrečenih popotnikov ter jih krepčajo z vsem potrebnim. Da toliko vspešneje in ložje opravljajo svojo lepo a težavno službo, imajo tudi pri samostanu velike pse, katere izučijo iskati po gori izgubljenih popotnikov. Ako najdejo kakega mrliča, ne pokopljejo .jih kmalu, marveč jih sprevljajo v prostorno mrtvašnico kjer vsled trajnega mraza se vzdrže in jih njih domačini, ako jih pogrešajo, zamorejo spoznati.
Po tej nevarni poti čez Št. Gothard hodila je pred nekaterimi leti tisti dan pred svetim večerom uboga mati-vdova z dvema svojima otrokoma, osemletnim Antonom in desetletno Keziko. Hiteli so iz švicarske Stare vasi čez goro v svoj rojstveni kraj ua Laško, ter upali še priti sveti večer domov. Mati
1*
doklada za vojsko, uvedena oh časn zadnje vojske, a je še sedaj veljavna, dasi imamo ie dolgotraino ddbo miru. Ko bi bili preteklih šest let kazal, nemški liberalci toliko srca do malih obrtnikov, imela bi obrtnijska postava popolno drugo lice ter douašala več sadu za obrtni stan, kakor ga žal sedaj veljavna. - Z obljubami ob priliki volitev kandidati niso bili še nikoli v zadregi. — P" -stirska okrožnica o narodnostnem vprašanji. Litomeriški škof je za Božič izdal pastirsko okrožnico, v kateri razpravlja vprašanje o narodnostnem miru. Med drugim pravi: Cerkev je vsak čas priznala jednake pravice za vsak narod; nikdar ni Bile delala kaki narodnosti; cerkev ne dovoljuje samo, ona naravnost ukazuje, ljubiti vsakemu svoj jezik in svojo narodnost, pri tem pa trdi, da je greh ona slepa ljubezen do narodnosti, ki zakriva napake lastnega naroda, in vrlin družeča noče priznati. Vsaka krivičnost in zaničevanje drugih narodnostij naj jenja, medsebojno spoštovanj in krščanska ljubezen naj zavlada ter donese človeštvu moč in jedinost. —Rim. Dne 23. decembra je sprejel sv. oče kardinale in prelate, ki so mu čestitali za božične praznike. Na nagovor kardinala-dekana Mo-naco-la-Valette je odgovoril sveti oče: Zahvaljujem Vas za Vaše želje, s katerimi želite miru sv. cerkvi. Mej temi tolažbami pa čutim britke bolečine, katere prizadevajo sveti cerkvi ravno ona ljudstva, ki vži-vajo še posebne dobrote svete cerkve. Italijanje se
hočejo bojevati ž njo. S tem menijo, da store kuj dobrega za deželo, a provzročujejo jej bedo, razpad in prihodnjo nesrečo. Najhujo divjajo v Kimu samem, in vendar ne nasprotujo sveta cerkev ita|i-| janskemu prestolu, marveč še utrjuje ga,- Naposled je izrekel sivolasi Kristusov namestnik iskreno željo, naj bi se vrnila Italija k poprejšnjim dobrim u». čelom. — Kake v nebo upijoče krivice se gode ? Francozih redovnikom in redovnicam , razvidi se tudi iz tega, da se muogi redovi nameravajo izseliti s Francoskega ter tako odtegniti sovraštva framasonskih republikancev. Neki francoski libt po-' roča namreč, da je prednica francoskih usmiljenih ; sester povprašala sv. očeta, kako naj se obnaša red proti Brissonovemu predlogu. Brisgon je namreč v zbornici predlagal, da naj se po vseh francoskih bolnišnicah nastavijo namesto redovnikov posvetni ljudje. Papež je pa odgovoril, naj ostanejo usmiljenke oa Francoskem, ia kardinal Iiampolla je v tem smislu pisal prednici imenovanih redovnic. — Švica. Novoizvoljeni ud zveznega sveta, Frey, bo prevzel vojaške zadeve, zvezni svet. Hauser, ki je dosedaj vodil ta oddelek, bo prevzel fioančne in carinske »»-deve. Druai oddelki ostaneio pa pod vodstvom dosedanjih državnikov. —V Belgijskih delavskih krogih vlada velika nezadovol|oost, vzlasti radarji ao rine-mirjeni. Na vsak način zahtevajo boljše delavske ! pogoje in povišanje zaslužka
se je opirala na debelo gorjačo ter nosila precej težko culjo na hrbtu, otroka sta poleg nje urno stopala proti vrhu gore.
Zazvonilo je Ave Marija in mati je pomolila z otrokoma. Skrbeti je jelo mater, bodo Ii pred nočjo prišli iz nevarnejših krajev; otroka teh skrbi nista poznala; govorila sta o božičnih praznikih, o jaslicah, kaj bodeta dobila daril za božič in za novo leto; pripovedovala sta materi sto in sto svojih željš, katerih niti ene jima ni mogla izpolniti revna mati.
V tem pa se je nebo naenkrat stemnilo, megla se je vlegala po gori ter vedno dalje silila v nižavo. Do samostana vrhu gore sicer ni bilo več daleč vendar se je materi skrb vedno bolj množila, zakaj bala se je, da bi ne zabučal mahoma sneženi vihar ki b. jim zamedel pot ter jih oviral pri urni hoji' Zaupno je vzdihovala k Bogu, naj se usmili nje in njenih otrok ter naj toliko časa preneha z viharjem da pridejo do zavetišča. Otroka, ki sta do sedaj stopala prav krepko, jela sta pešati ter se drug z drugim oklepati svoje matere.
»Ali vaju zebe?", vpraša mati otroka
»Zebe naju ne, ali lačna sva", odgovori starejša Tereza.
»Ni čuda, da sta lačna; pot je dolga, zrak tukaj tako oster in hodili smo tako hitro", tolaži ju mati ter pomoli vsakemu košček prihranjenega kruha.
»Ali sami ue bodete nič jedli?" vprašata otroka mater.
»Nisem posebno Učna", vzdihne mati. Čemu, si misli, bi otroka vedela, da je bil to zadnji košček kruha, ki sem ga jima dala. Jaz že pretrpim, le da bi otroka ne obnemogla.
»Nocoj smo podobni sveti Družini", reče mati otrokoma ter jima začne pripovedovati, kako sta ta večer tudi prenočišča iskala Marija in Jožef. Hada bi bila s pripovedovanjem te svete dogodbe zmotila otroka in sebe, da bi tem hitreje stopali in tem manj mislili na mrak, ki jih vedno gosteje zagrinja in na piš, ki ga napoveduje mrzel veter.
Debele snežinke jele so padati na zemljo, veter je začel silneje pihati, temno je bilo vedno bolj od minute do minute in popotniki so bili prisiljeni večkrat obstati, zavarovati se pred močnim pišem
Kaj je novega
Iz Polja pri Ljubljani, 17. decembra. Naznanjam Vam danes, da smo si ustanovili bralno društvo. Dolgo časa smo se pripravljali, a šlo je le počasi, ker so se nam stavile mnoge ovire. Dnč 17. mino-ega meseca zbrali smo se nekateri v gostilni gospe A. Kubarieve ter ukrenili potrebno. Sostavil se je začaRoi odbor, kateremu je načelnik g. Josip Mer-cina, posestnik iu gostilničar v Gor. Kašlju. Sedež društva bode pri gospej Kuharjevi v Polju, ker je nam brezplačno ponudila gorenje prostore, za kar ji izrekamo zabvalo. Ker je sedaj glavna ovira odstranjena, upamo, da nas bodo merodajni in zavedni Poljci podpirali, da si naročimo več koristnih, poštenih in dobrih listov. Kedar bodo pravila potrjena. bodo na razgled v bralni sobi. Geslo nam bodi. Bng in narod!
Iz Cerkljan na Gorenjskem. (Draga voda.) Gostilničarja Martin Skodlar iz Dvorjan in njegov tovariš Valentin Selan iz Trate, župnije Velesovske, sta se podala kupovat novega vina. V Varaždinu sta si zbrala dobro kapljico pri premožnem posestniku; pogodila sta se za sto vedrov ter mu dala precej v ta namen 100 gld. kupnine. Na to je M. Skodlar zapečatil vino, ker so ga še le drugi dan točili. Prodajalec vina je bil nejevoljen, ko je videl, da mu kupovalca tako malo zaupata ter da vpričo njega vinsko posodo zapečatita. Drugi dan res prično točiti vino. Gospodar se vstopi na voz ter
po Slovenskem ?
izliva v posodo vino, katerega mu donašajo iz kleti. Bilo ga je natočenega kakih 70 vedrov, ko pravi gospodar kupcema, naj gresta v klet ter se nekoliko pokrepčata z najboljšim vinom. Vendar kupovalca nista bila več mladiča pri kupovanju, zato sta sicer šla v klet, vendar nista izpustila izpred očij, kaj da se godi z vinom zunaj na vozu. Kmalu zapazi M. Skodlar hlapca, ki je gospodarju podal škaf vode; ta jo hitro vlije v sod, a v tem se oglasi Skodlar, podstavi kupico pod škaf ter vidi v kupici čisto vodo. Prodajalec se zelo prestraši, a bilo je prepozno. Kupovalca mu seveda nevoljno rečeta, da sta kupila vino in da imata vodo boljšo doma zastonj, torej jim je ni treba iskati tako daleč in še drago plačevati. Izjavita se, da od njega nečeta vina kupiti ter zahtevata od njega dvojno kupnino, torej namesto 100 na račun danih goldinarjev 200. — Ker prodajalec tega neče storiti, gresta kupovalca k advokatu iskat svoje pravice. Po mnogem pregovarjanju pojasni slednjič advokat prodajalcu vina, kije hotel vse utajiti s prisego, katere bi mu seveda sodišče ne bilo dovolilo, da je v veliki nevarnosti, da naj se torej pogodi. Kupovalca zahtevata dvojno kupnino, 10 gld. za zamudo časa in da mora biti posoda v 24 urah prazna in njima nepokvarjena izročena. Prodajalec vina je res izplačal 220 gld. ter v pravem času posodo spraznil in izročil. Staknil je, kar je iskal ter se prepričal, da ni dobro vode pro-
in prepričati se z natančnim opazovanjem in tipanjem, so li še na pravi poti ali ne. — Pot se jim je pri taki hoji seveda slabo odsedala.
Tako je šlo nekaj časa. A otroka sta jela pešati; strah ju je bilo po noči v sredi bučečega viharja. Jela sta zaostajati ter mater prositi, naj počaka, da se nekoliko odpočijejo od truda.
„Le stopimo urno," tolaži ju mati, „vsaj ne moremo biti več daleč od samostana, zdaj zdaj moramo zagledati lučice na samostanskih okencih."
In zopet sta se osrčila otroka ter hitela dalje, a le za malo časa. Vihar je razsajal vedno hujše ter podil snežinke popotnikom s silo v obraz, pota pod nogami je bilo vedno manj, preveč ovir, da bi jih za dalje časa mogli zmagovati vtrujeni pogorski popotniki. „Mati, jaz ne morem več naprej, truden sem, počakajte, da se nekoliko vsedem in odpočijem," začne Anton prositi mater.
„Meni se že po potu dremlje," pristavlja sestra, „saj za kratek čas se tukaj vsedimo, potem bomo toliko ložje šli dalje."
„Za božjo voljo vaju prosim," pravi mati otrokoma, „ne sedajta mi v sneg, ne zaspita mi, to bi
bila vajina smrt." — S strahom je opazila, da sta otroka že vsa trda in onemogla od truda in mraza, in da jih zaloti gotovo smrt, ako se Ie vsedeta v sneg.
„UsmiIjeni Bog, ozri se milostno na ubogo mater in na nedolžne otroke in ne dovoli, da bi na sveti večer umrli tako žalostne smrti — v zametih." Tako vzdihuje uboga mati.
Toda zdi se, da je vse zastonj, da Bog ne čuje njenih prošenj, da ne vidi njene strašne stiske.
Povsod silna tema; nič drugega na okrog, ko gosti oblaki, sneg in led; pri tem kako tuli vihar, kako razsaja piš, kaka mraznica se vlega na zemljo.
„Oh, mati, saj za trenotek dej, da postojmo!" zopet poprosi Anton.
„Ne, otroka, tega ne smete storiti, sicer več ne vstaneta živa iz snega."
Mati zopet začne klicati na pomoč božjo Porodnico, ki je tudi ta večer veliko pretrpela, a slednjič vendar le našla zavetišče v priprosti pastirski „staji".— Tudi otroka molita ter prosita božje Dete pomoči. — V tem pa Anton omahne in pade v sneg; nič se ne gane; precej je zaspal od truda in mraza.
(lajati, zakaj lahko se nameri, kakor se je njemu zgodilo, da je zanj voda dražja, kakor vino. -Vsem pa. ki kupujejo in prodajajo, ta dogodek
glasno kliče: Poštenost velja!
Iz novomeškega obližja. 18. decembra. Kako hitro nam hiti čas, da, prav „po bliskavo* — in kmalu si bomo segli v roko ter voščili: veselo novo leto! — Ako se ozremo nazaj, namreč na začetek leta, spomnimo se lahko, koliko se nam je ubetalo tu in tam; ali se je pa vse izvršilo? Kamniška železnica bo v kratkem brcala, kdaj pa bo dolenjska?
Pri nas smo dobil, v tem letu novega gospoda župana in upali smo, da se za mnogo na boljše obrne, a niso se nam vse naše nade vresoičile. Pa 6aj smo tudi z obljubami zadovoljui. Je res, da se vse naenkrat ne more. Zato vsa čast, da smo dobili tajnika slovenščine zmožnega, kateri tudi slovensko uraduje, a naša vozua pota ostala so, k»-koršna so bila. Pač je dobro, da imamo zimo, katera nam je s svojo belo odejo naše slabe ceste nekoliko ogladila. Saj to bi bilo v prid mnogim kmetovalcem in vsem voznikom, ki tu vozijo, ko bi se ceste popravile, da bi vsaj svojih voz toliko ne etrli.
Pred nekaj tedni je bilo to občinsko zborovanje in kaj smo zvedeli? Mnogokaj, a nai omenim le to, da ie bil lansko leto (ali že več let, ne vem prav) precejšen dolg ostal, katerega bomo morali z nakladami prihodnje leto plačati: ker ima pa naš
kmet še premalo davkov, sklenilo s« je vpeljati pasji davek z novim letom. Psi ua verigi so tega prosti. I)a vsakdo ne bo dj»l psa na verigo, je gotovo, da pa vsakdo davka plačeval ne bo, je pa tudi gotovo; bode pa kon|edereo več opravila imel. K sklepu še to, da je bilo tudi z razdelitvijo uboinega denarja prej drugače, kakor je tda).
Iz Podgrada. 19. decembra. Ker do sedaj ne najdem nobenega dopisa it Podgrada v Vašem
cenjenem listu, na) Vam jat ob kratkem opišem zanimivost, ki se ie vršila v naši gorski župniji. Veleč. g. župnik A. Zaman se je jako trudil, ker le letos ravno sto let, odkar je dobila ta župnija svojega duhovnika, v spomin stoletnice hišo božjo zvekšati in olepšati. In re», zidarsko delo se )e dovršilo pod vodstvom pošteuega in zanesljivega moistra g. Hočevarja; a uottania dela niso bila še vsa gotova. Vendar se je vršila dne 28. p. m. lepa slovesnost, uamreč blagoalovlienje velikega oltarja, kateri pa še ni dogotovljen. Jako lepa je večbarvena kamenita „mensa" in okusno napravljen lesen ta-bernakelj, delo gosp. V urnika; todi svečniki so Krasui, vliti so bili lansko leto v S a m a s s o v i tovarni.
V nedeljo blagoslovil je tedaj mil. g. prošt novomeški P. Ur h. potem pa tudi propovedoval in imel pontilikaluo sv. mašo z obilno asistenco, ker je prišlo dokaj čč. gg. duhovnikov, med njimi tudi veleč. g. dekan semifki A. AleS.
Prestrašena skoči mati k njemu, zadene ga v svoje naročje, zgrabi krčevito z levo roko za hčerko ter se z zadnjimi bkoro nadčloveškimi silami materine ljubezni zažene po potu naprej, sama ne ve, ! kam. Le to ve in čuti, da otroka tukaj ne smeta obstati, sicer umrjeta oba. Toda tako težka hoja in tako breme je presegalo moči utrujene matere. ! Kmalu jela je omahovali, btopala je vedno bolj počasi. tudi njej se je pričelo dremati od slabosti, zazdelo se ji je v trenutku, da je došla po dolgem trudapolnem potu domu, da se greje z otrokoma pri gorki peči. V tem se še enkrat vzdrami, stopi zopet nekaj korakov naprej in — omahne ravno pred nekim kažipotom, na katerem je bil pripet — zvon sile. Skoro že na pol v nezavesti poprime se nevede vrvi, ua kateri je bil navezan zvon in ko se oslabljena zgrudi na tla, držeč se za vrv, zapoje zvon otožno in žalno tja v temno noč - pod njim pa omedleva uboga mati z otrokoma, sanja da je na gorkem doma, zaspava brez trpljenja v smrtni spanec, ako kmalu kmalu pomoči ne donese kak krilat rešilni angelj.....
V samostanu vrhu gore pa so se redovniki pripravljali, da dostojno obhajajo opravila svetoga večera. Daleč so ločeni od ljudij, visoko bivajo nad njimi, a bližje so Bogu in tudi ondi se leto za letom slovesno vršijo božični prazniki. Cerkvica pri zavetišču je sicer majhna in ne more se pouašati z uobenimi dragocenostmi. A za ta večer je vendar praznično okrašena in na oltarju so napravljene mične jaslice.
Ko so zvečer redovniki dokončali svoje molitve na koru ter po navadi ondotnega samostana k sklepu še pomolili za rešitev onih, ki so morebiti zgrešili pot goro, zbrali so se k skromni večerji na sveti večer.
„Miza je pripravljena," spregovori samostanski prednik, „bo li nam božje Dete poslalo kakega gosta, da ga v njegovem imenu sprejmemo in pogostimo na sveti večer."
Tedaj pa naenkrat zalajajo psi - čuvaji okrog
samostana.
«Bratje, urno na pomoč," rekel je oče prednik, »vidike, da nismo zastonj prosili.' — Poznal je lajanje psov in vedel je, da so zasledili človeka, ki
Slovesnost je mnogo povzdignilo krasno petje gg. pevcev dijakov pod vodstvom č. g. o. Aleša. Četudi se orgije za tanki sluh včasih niso čisto glasile, (tu pa zato, ker jih je uglasil nekdo, ki se je kasneje izustil, da še tacih orgelj videl ni — so namreč na stožce od bratov Zupanov) vendar to ni pevcev-motilo. Da zastav in drugih okrasb ni manjkalo, mislim, da mi ni treba omeniati.
Štajarsko. (Bazne novice.) V Bruku ob Muri v deželnej bolnišnici bolnikom strežejo „vsmi-ljene sestre". Onidan je tje prišel neki zidar iz Trsta. Ta je samokres ali pištolo nameril na prednico, ali cev se k sreči ni sprožila in sestra si je s pobegom v sobo rešila življenje. Hudobnež je potem vstrelil sebe. Nesrečnemu človeku se je že dolgo mešalo v glavi. Minole jeseni bi se usmrtil na ladji blizo Opatije na Primorskem, ako ga ne bi bili od hudodelstva odvrnili znauci iz Ljubljane. Pri sebi nosil je dinamit, ki je seveda mnogo hujši od navadnega smodnika; enkrat je, kakor se pisalcu teh vrstic naznanja, že napovedal dan, ko bode dinamit koščeke njegovega trupla razškropil. — V Andrejcih pri sv. Lenartu v Slovenskih Goricah so se fantje stepli; v boju je Martin Cerič našel smrt, ker so mu zlobneži razbili glavo. Da hudoben mladenič ne bere dobrih knjig in časopisov, zakaj li bi to mi pravili? In da pridna mladež ne bode prostega časa zapravljala v družbah, v katerih se lahko pripeti kakšna nevarnost, naj skrbijo stariši in gospodarji, da po njihovih hišah ne bode manjkalo dobrih čas-
ga niso mogli izvabiti za seboj in zato so prihiteli v samostan na pomoč.
Ilasun — tako je bilo ime enemu izmed psov-čuvajev, začul je glas zvonca, za katerega je potegnila nam znana mati v tem, ko se je zgrudila nezavestna ua tla na sneženo mehko odejo. Precej je bil pri kažipotu, a videč, da se nikdo ne gane, hitel je iskat pomoči ter s posebnim lajanjem naznanil veliko nevarnost.
Tako se odpravi nekaj bratov na pomoč. Dober četrt ure in bili so že pri znamenju. Urno zavijejo nezavestne v suknena ogrinjala, jih naložb na no-siluice ter nesejo v samostan. Cez dobre pol ure bili so že vsi trije zopet zavedni in pokrepčani tudi niso čutili nobenih posebnih slabostij. — In ko se je pričela polnočna slovesnost v cerkvici na Št. Got-hardski gori, klečala je v cerkvi tudi rečena mati s svojima otrokoma, hvaleč Boga, da jih je čudovito in milostno otel gotore smrti.
Drugi dan so se pokrepčani vrnili v spremstvu dveh redovnikov na svoj dom, a pozabili nikoli ne bodo svetega večera, ki so ga prebili na gori Št. Gothardski.
nikov in drugih srce blažečih spisov. — Pri brodu čez Dravo v Dupljeku je delavec Friderik Pavlin na ladjico padel tako nesrečno, da je sledeči dan umrl.
—	Hlapec Mihajovkin v Soboti blizo Marenberga je bržčas led od mlinskega kolesa krhajoč po nesreči padel v žleb pod kolo, kjer ga je pozneje v vodi zamrzlega našla njegova žena. — Okrajni zastop v Celji je za 1891 .okrajne doklade" znižal od do-zdanjih 25 % na 22 %, torej za 3 odstotke, t. j. za 3 krajcarje pri vsakem goldinarju ncesarske" dače.
—	Na Brdcah pri Dobrni je kap zadela 65 let staro kmetico Čerenak-Šentočnico, zgrudila se je in izdah-nila dušo. Tisto jutro, ko so pokojnico spremljali do groba, je tudi kap zadela prevžitkarja Marovšeka pri Staremgradu poleg Dobrne, da je prišel ob zavest in čez štiri dni potem umrl, star 68 let. — Pri Sv. Janžu blizo Velenja ste pogoreli dve poslopji. Ker je gorelo v dveh dnevih, nekateri slutijo, da bi bila zanetila hudobna roka, kar pa ni lahko ve-rojetno. — Hlapec Miha Mekličar iz Podove pri Mariboru je služil v Gradovini blizo Gradca. Tam je sohlapcu vkradel uro. Ker je bil že večkrat zavoljo tatvine kaznovan, vsled tega so mu sedaj odmerili sedem mesecev hude ječe in vsaki mesec po jedenkrat trdo ležišče. — Dninar Jurij Rotnik iz Velike Pirešice pri Celji je služil v Stalhofenu. Pri ljudeh je veljal za surovega človeka. Bil je že večkrat kaznovan. V službi je dvema delavkama obečal, da bo ž njima napravil tako, da „bode grobar ali občinski sluga njune kosti lahko v jednej rutici odnesel na grobišče." Vsled te obljube sirotici niste upale več iz hiše brez varstva. Tudi nekemu mladeniču je kazal sekiro, s katero mu želi glavo meriti. Pred sodnikom v Gradcu je Botnik rekel, da se je tako grozil samo „za šalo" in da je tistokrat bil pijan. Prisodili so mu štiri mesece hude ječe in vsakih štirinajst dnij trdo ležišče.
Podčetrtek pri Brežicah. (Šolske zadeve.) Nemški gospodje, ki v Gradcu sedijo v deželnem odboru in v deželnošolskem sovetu, ti gospodje živijo tudi od groša štajarskih Slovencev, ali da bi z nami ravnali po postavah pravično, za to jim ni mar. V najnovejšem času so narodnostni prepir zanesli v šolske prostore. Preteklo je namreč dvoje let, odkar je deželnošolski sovet začel nemščino čez mero rivati v učilnice. Vsled tega slovenski učenci ne morejo zmagovati vseh naukov in šolo zapustijo kot omilovanja vredni polovičarji ter še |cel6 materinskega jezika svojega ne morejo dobro znati ne v besedi ne v pismu, nemški pa se tudi niso mogli naučiti. Zoper omenjeni šolskooblastni ukaz, ki se ne sklada z državno postavo, se za mladino zavzeti in narodno zavedni možje po občinah slovenskih pritožujejo pri naučnem ministerstvu na Dunaji. Tukaj
postave in pravice poznajo bolje, kakor v Gradcu. Saj je dozdaj vsaka občina »pravdo- dobila in minister je ukazal, da se po dotičnih šolah naj vsi nauki razlagajo s pomočjo slovenščine, a nemški smejo se učiti samo tisti otroci, katerih stariši to ravno želijo. Vrli trg Šmarije, to je bila prva občina. ki se je pritožila zoper zoperpostavno vsiljevanje nemščine v tamošnjo šolo; ne skoz prošnjo, ampak skoz pritožbo dosegli so tam šolo slovensko. Za narodno omiko vneto občino Smarijsko posnemali so občinski zastopniki po drugih krajih, koder se je j ljudstvo pač že vzdramilo iz narodnega spanja ter se zaveda matere svoje slovenske, tako domoljubni
-J—►
trgi Sv. Jurij. Žalec, Velenje, Mozirje in lično Število ostalih občin. Podobno pritožbo so na Dunaj odposlali tudi davkoplačevalci, ki svojo deco pošiljajo v šolo v Podčetrtku. Ali tukaj ni Slo prav gladko, ker se je ustavljal občinski odbor v imenovanem trgu. potem nemškoliberalni krajni in seveda deželni šolski sovet. Toda ves trud zoper pravičnost ni pomagal nič. Zadeva je rešena bila pred božičem tako. da je minister pritožbo spoznal kot opravičeno ter je razveljavil zoperpostavni ukaz deželnošolskpga soveta in ukazal, da se z učenjem nemščine ne smejo siliti šolarji v Podčetrtku.
Iz Rima, 24. decembra. Navada je. da se pred božičnimi prazniki pokloni kolegij kardinalov, kateremu se pridružijo tudi drugi v Rimu živeči Škofie in prelatje, svetemu Očetu. Tako se je zgodilo tudi včeraj okolu poldne. Sošlo se je v Vatikanu toliko visokih cerkvenih dostojanstvenikov, da so prestolno sobano popolnoma napolnili. Imenom navzočih spregovoril je kardinal-dekan Mon»co-la-Valetta iskreno čestitko svetemu Očetu, v kateri je povdarial popolno udanost do svete stolice in zagotavljal, da se hoče kolegij vsegdar ravnati po vodilih, katere Petrov naslednik tako pogosto v okrožnicah podaje, in je osobito zadnjič v pismu"do italijanskih škofov tako določno označil pot, po kateri je hoditi v slavo cerkve in blagor Daroda.
Papež je odgovoril v prekrasnih besedah ž niemu lastno živahnostjo na to čestitko v daljšem nagovoru. Časniki so zopet zadnjič zagnali krik o bolezni svetega Očeta, kateri se pa kakor tolikrat poprej tudi sedai ni obistioil. Res, da ga je mučilo nekaj dnij tega meseca prehlajenje, toda kakor razvidite iz današnjega dopisa, ni bilo nikake nevarnosti. Seveda osemdesetletnemu starčku mokrotna zima, kakor je letošnja rimska, ce more ugaiati. In le čuditi se moramo, da se papež v teh razmerah dobro počuti.
P. H. Denifle, dominikanec in podarhivar vatikanskega arhiva, postal je pravi ud akademije vednosti v Berolina. Take časti menda ondi že dolgo al. pa nikoli še ni dobil duhovnik. Le izredni zmož-nosti omenjenega gospoda je torej pripisovati, da so
Cerkev in šola.
inoverni Nemci vzeli v svojo družbo — meniha. — Vincencijeve družbe konfereocija, ki ima svoj j sedež v Animi, ie sklenila napraviti veselje božično i vsem otrokom podpiranih družin. Prihodnjo nedeljo ; bodo torej prišli otroci k boiičnici v prostore .bralnega društva" ter bodo obdarovani z obleko in dru-I gimi darovi.
Še neka). Naša sicer ne preveč živahna ulica ! je danes celi dan polna življenja. Kmalu zjutraj, ko se je zdanilo, opotoril me je nenavadni vrišč, da I odprem okno. Kaj vidim? Polna ulica raznih tudi najžlahtnejšili rib. In pa kako čudno živahno ti ljud|e prodajejo! To vam kličejo, vabijo, kriče, hvalijo in ne vem kaj še vse delajo, da bi privabili kupovalcev. Mčoil sem, da bode to minolo proti poldnevu. Ne, popoldne je še-le nastal pravi ribii trg. Iu res se je sošlo muogo ljudstva. Tedaj se mi je začelo to čudno zdeti. Poprašam torej orija-telja. ki Rim dobro pozna, kaj je vzrok današnji ribii trgovini On mi pojasni. Rimliani namreč družinsko življenje, domači krog, mnogo cenijo. In na sveti večer se v družini zberejo domači, ob kateri priliki jim gospodinja postreže z dobrimi ribami. In meuda bo že tako tudi danes, kajti trda noč je že in na osem grč, in ribjega trga še ni konec. S pravo italijansko živahnostjo se še ponujajo in kupujejo ribe pod mojim oknom. Sedaj seveda se daje tudi »grande ribasso" — dober kup. Kaj hočemo! Altri paesi, altri costumi. — Vsem zdrav; in veselo novo leto!
Razne novice.
»Dom m Svet«.) V Ljubljani izhaja že četrto leto leposlovni hst »Dom in Svet«, ki donaša lepe pesmi, kratkočasne povesti in zanimive podnčne razprave ter ocene novih knjig; poleg tega donaša lepe
podobe, od katerih eno pokaže danes tudi »Domoljub" svojim bralcem v priporočilo »Dom in Sveta". List velja za celo leto 3 gld. - Bolj premožnim slovenskim družinam bi ne vedeli svetovati v naročilo
vzlasti odrasli mladini primernejšega lista, kakor je .Dom iu Svet". — Naročuiua so pošilja z naslovom : „Dom in Svet" v Ljubljani.
(Gospod deželni glavar kranjski, dr. J. Po-klnkar,) je šo toliko bolan, da se ne more vdeleže-vati sej deželnega odbora. Želimo najiskreneje, da z božjo pomočjo kmalu zopet popolnoma okreva.
(V tukajšnjem knezoškofljskem semenišču) so pričeli na praznik sv. Štefana duhovne vaje, katere vodi preč. gosp. o. Heggen, pref. dogmatike. Po končanih duhovnih vajah pa bodo pre-vzvišeni kuezoškof podelili tonzuro sledečim gospodom bogoslovcem imenoma: Kromar Ivan iz Dolenje Vasi pri Ribnici, Andoljšek Ivau iz Ribnico, Bernik Franc iz Št. Vida nad Ljubljano, Kastelec Matija z Mehovega, Knižek Srečko iz Ljubljane, Koblar Josip iz Selc, Krajec Andrej lz Loškega Potoka, Marčič Valentin iz Boh. Bistrice, Maselj Ivan iz Kranja, Medved Ivan iz Št. Vida pri Zatičini, Mezeg Ant. iz Trate nad Poljanami, Mlakar Anton iz Železnikov, Nadrah Ignacij iz Zatičine, Opeka Mihael z Vrhnike, Peharc Stanislaj iz Tržiča, Plehan Ivan iz Ljubljane, Regen Ivan s Trate nad Poljanami, Rihtaršič Ivan iz Selc, Štrukelj Ivan iz Št. Vida nad Ljubljano, Traven Franc iz Smlednika, Vole Josip iz Kranjske Gore, Winkler Rafael iz Sodra-žice, Žilih Josip iz Lesec, Žužek Franc iz Lašič. — Nižje .edove bodo prejeli gg.: Božič Franc iz Loškega Potoka, Gvar Ivan iz Ribnice, Dimnik Franc iz Ljubljane, Jaklitsch Alojzij iz Stare Cerkve, Jaklič Karol iz Višnje Gore, Juvan Franc iz Škofje Loke, Knific Josip iz Smlednika, Kocijančič Anton iz Tržiča, Kochler Viktor iz Ljubljane, Krevs Franc iz Mirne Peči, Kromtr Ivan iz Dolenje Vasi pri Ribnici, Kukec Anton od Sv. Marka pri Ptuji, Lav-renčič Anton iz Vrhpolja, Legat Ivan iz Breznice, Medved Anton iz Št. Vida pri Zatičini, Meršolj Ivan iz Radovljice, Pretnar Franc z Dobrave pri Kropi, Rovan Alojzij iz Planine, Rihar Matej iz Polhovega Gradca, Rožnik Tomaž iz Horjula, Stroj Alojzij z Dobrave pri Kropi, Trpin Ivan iz Železnikov.
(Iz deželnega šolskega sveta.) Premeščen je naduČitelj g. A. Požar iz Radeč v Št. Vid pri Vipavi. Imenovan je nadučiteljem v Selcih gosp. M. Bregant, g. H. Likar nadučiteljem v Grahovem; g. Fr. Luznar, učitelj v Voklem, je imenovan učiteljem v Primskcm pri Kranju. Stalno so nameščene gdč. Gizela Ekel v Toplicah, gdč. M. Rooss v Št. Juriju pri Kranju in gdč. Ivana Hromeč v Starem Trgu pri Ložu, gdč. Marija Pajsar je dobila stalno službo v Trnovem. Gosp. Al. Sežun je postal začasni učitelj v Rovtih, gosp. J. C n če k, učitelj v Barki, postal je začasni učitelj
na Čatežu pri Trebnjem, g. J. Golmajer, učitelj v Beli Peči, šel je v pokoj.
(Deželni šolski svet kranjski) je imenoval gosp. Andr. Žumra, učitelja na II. mestni deški ljudaki šoli in okr. šol. nadzornika, nadučiteljem iu vodjo na I. mestni deški ljudski šoli.
(V tržaški škofiji) je g. Dolžan Juraj imenovan kuratom v Vodicah, g. Planinšek Ivan, župnik v Avberu, šel je v pokoj, g. Ko r bar Ev-ztbij je prišel kot duh. pomočnik v Hrušico, gosp. Benkovič Josip je premeščen v Podgorje.
(Zamorski duhovnik) o. Daniol Sorur P tiari m I)en, afrikanski misijonar, pel bode novega leta dan ob 9. uri dopoldne v tukajšnji frančiškanski cerkvi veliko mašo. Med mašo bode darovanje za revni misijon v osrednji Afriki. — Istega dne popoldne o '/» 4 uri pa bode imel misijonar 0. Ksaver Geyer v uršulinski cerkvi nemški govor, zamorski pater pa litanije, pri katerih bo tudi darovanje.
(Nemška šola v Domžalah.) Lastnika tovarne za slamnike, Tirolca Ladstatter in Obervvalder, bo-deta v Domžalah ustanovila nemško šolo za otroke tamošnjih nemških rodbin, kakor smo pred tedni že sporočili. Koliko pa je teh nemških otrok, nam ni znano. Da jih je prav malo, lahko sodimo po tem, ker so delavci večinoma domačini in ker so vsi otroci hodili v tamošujo dvorazredno šolo, katero je občina še le pred nekaterimi leti zgradila z velikimi troški. Najbrž bodo tovarnarji skušali, kakor drugod, dobiti v to šolo slovenske otroke in tako delati zdražbo tudi v tem doslej, mirnem kraji. Tu pa imamo nov dokaz, kako slabo je za Slovence, da se sami ne lotijo takih podjetij, pri katerih si tujci opomorejo z delom slovenskih delavcev, ko pa so se utrdili, skušajo vzeti še narodnost tistim, s katerih žulji se redč. Na to naj bi naši merodajni krogi obračali večjo pozornost, sicer postanemo tujci na narodni zemlji, hlapci v domači hiši.
(Iz Cerkljan na Gorenjskem) se uam poroča: V noči 20. decembra, zjutraj ob dveh, je ogenj upepelil hišno poslopje bajtarju Tomajnarju, soseda župana gospoda Vavkna. Zgorel je tudi, kar je najstrašnejše, stari oče, ki je ležal v „izbi"; imel je ondi železno peč, katero je zvečer zakuril; od tod se je ogenj vnel, upepelil hišo ter tako grozovito končal tudi človeško življenje.
(Nesrečna smrt.) V Brežicah so dne 11. p. m. v gostilni g. Fr. Druškoviča vino spravljali v klet. Ko so štrtinjak spuščali po stopujicah, izmakne se vrv, sod pa vrže na tla mesarskega pomočnika Jamnika ter ga stlači. Nesrečuež je bil takoj mrtev.
(Zmrznil) je v sredo dne 17. p. m. kovač Ant. Benkovič iz Bičja pri Št. Jurji, ko se je zvečer iz Št. Jurja domov vračal. — Napil se je žganja.
Domet zr*i4 t*ki i p:«. c=-a- ' ob.«*.. Z »traj aifci » n a-«'3 «*• : " Podgane« — »rt««. Klcil .i	r:z:: "
nekateri » kiieasje ta i; s.	: i 14 M
kak p<cxo;M lili- tmeail s* s:	u ~~
Zipasul ji t do t j ie e»e«ro otr:-h«» t r«»litai. — daa« •« b i	Ž«::»r?«
m. srečno ixr. št:r.
iTrtia v Isrikon Pk: -i o r :' ri 4 gM 80 kr- joimen 4 gM *r	f-
40 kr_ koraia 5 gki. 3-5 kr	o -i : »r
hajdirsa 4 g.d. TO kr_ kros p r i s'. - kr. po hektolitra; kilo fiitk 10 kr.	i*
graha 20 kr..	š;.:t 20 kr. hli.i L.
S kr.. kamiaa 50 kr.: liter pr-^a-zi zkzi K iT mleka §Teirga 10 kr. po-iieiegi * t: . , i a 4 kr
D* astreiemo časti t«mu občinstvu, o tvorili smo upravo (administracijo) in odpravo (ekspedicijo) ..SLOVENCA" in .DOMOLJUBA" na jav-nem kraji. Stolni trg it. 6 (sraven JLatoliike Bukvarno").
Vsak da" raxun nedelj in praznikov, tt bodo tu od 9. do 12. nre dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne sprejemala naročila na ..Slovenca- in .Domoljuba", kakor tndi oznanila (in*erati) ia oba lista.
Iulajatelj Slovenca" in »iMrmoljuba"
pribodri številka DOMOLJUBA izide dne
15 januarja.
M M M t
< — ^
__r	T.
-i i .i > — -
- £ ?
15 S ~ ~ z
č C > O
- I s o -.-.rt
s r *
C ^ C o r — • ~ - > »o
"E 11 5 t-t t
cf
t S us t M ^
-X *>• *T* m ^r —I * >•
4- ©i
■ i—a
::: M
£ - V
S-.
S
f cS 4 -
JŠ >
HM H

S
v
v
I
K 4
v
v
v
v
► -4
v
'Ji
A
o
cnz telsfcna
le gld.4'50
in vbijo.
strelovodov, hišnih telegrafov |
telefonov V
k> ; » i r. o na r»ipoi*eo
/-» Jobro. iMMljiT« in t*no
toi* nixJu.	M
I
osip Rebek,|
I	' A
<l>rej KarrA Ahcln)	V
klju<^amski mojster,	W
13 Francovo nabrežje Ljubljana Francovo nabrežje 13. ^
uk:-' «•••**' nitooino ia trpeino ua«Uaifa
V
Stedilaih ognji«
okov u okna la vraU: iidekj« tal
železne ograje
• ' - -»kiT.-^ia --..j
kljafiank* dela	,>c.

V
»u ii»sn«m n»-'T{a in »ploh
BMt..«r''4:U	1 ®*ft* -3 1	t»r ;« iirriuj« točno, potoni in ^
M	: "-1 ^ " KraajrtaB aajvedjo xalogo	«
fif
elektrotehničnih proizvodov
egrifov m »><*««*■
"*J ^njenim gg trpo\eem in tovar-
M poW«T3Š2 "SS^SlJE^0 telegrafov » hifalh telefonov v ifi
V	1 var-tvo ored	?? trgovcem in tovar- U
(
kfi
M	-ho hitre«
i —	— S« »V
^	strelovodov,
y
ri
sploh hunim posest- y
U

I
pr»ixkiv rn"»vs2.-.	P°kabljene itrolovodo, katerih
"	..olektromotrom". (20-1?») W

Tržne cene v Ljubljani
dne 27. decembra.
		kr.		gl	Vrl
Plenic«, hktl. . . .	6	83	Špeh povojen, kgr. .	_	66
Rež, „ ...	B	20	Surovo maslo, „	—	74
Ječmen.....	5	36	Jajce, jedno „	—	35
Oves, „ ...	3	25	Mleko, liter ....	—	10
Ajda. „ ...	5	20	Goveje meso, kgr. .	—	60
Proso, „ ...	4	71	Telečje „ „ .	—	68
Koruza, „ ...	5	2«	Svinjsko „ „	—	56
Krompir, „ ...	2	41	Koštrunovo „ „	—	36
Leča, „ ...	12	—	Pisanec.....	—	45
Grah, „ ...	14	—	Golob .....	—	17
Fižol.....	H	—	Seno, 100 kgr. . .	1	78
Maslo. kgr.	—	90	Slaina, „ „ . .	1	78
Mast,	—	66	Drva trda, 4 □ mtr.	6	80
fipeh svež, „	—	54	„ mehka. „ „	4	40
Poslano.
Preddvor, pošta Tupaliče na Kranjskem, dn6 5. novembra 1890,
Gosp. Ig. Hellerju, tovarnarju poljedelskih strojev. Dunaj, II., Praterstrasse 78.
I'o posredovanju slavne c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani od Vas poslana mi najnovejša slamoreznica z mahaloin se jo tako dobro obnesla, da takoj zopet drugo ravno tako naročim 7. enako odprtino in mahalom, ki tako olajša stroj, da moj dvanajstletni pastir precdj dolgo lahko na njem dela. V nadi, da mi bodete isto tako dobro postregli sem z vsem spo-
itovanjem	J. Debeljak,
)2—1)	župnik.

1
A
p
p
ru
l 8
H H
rHl
P. PSERHOFER-ja
lekarna na Dunaji,
llinfo drž. Jabolku"1
(10-5)
I., Singerstrasse štev. lč>.
ICri <v*iM< lino l<i-0|rl)l(!0, poprej univerzalne krogljice imenovano, so staroznano zdiavilno sredstvo. — ?.o mnogo dcFcletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male /,;ilogo tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teli krogljic velja-. 1 ikatljioa ■ 16 krogljloaml 21 kr., 1 zavoj a 6 ikatljioaml 1 gld. 6 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji
1	gld. 10 kr. — <"'« hi> naprej pošlj" denar, velja h poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr,
2	zavoja 2 «ld. 30 kr.. .'t zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld 40 kr, 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se no moro odposlali.)
Prosi sc, da so zahtevajo Izrecno:
„J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice"
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski počrk J. Pierhofer in sicer v iCjr rodeči ~i>3L barvi.
Balzam za OZObljillO J. Paerhoferja, I lonček 40 k-., s frankovano pošiljatvijo 05 kr.
Trpotcev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr.
Ameriška maža za proti n, i gid. 20 kr.
Prašek proti potenju nog, cena škatljiei 50 kr., s frankovarto pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gUSO, I flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenca (Praške kapljice),	^	Ud"
Angleški čudežni balzam, i steklenica no kr.
Fijakarski prašek, proti kaliju itd. I škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr.
Tannochinin-pomada fg!rhoferJa'najbolj*fl sre,,stvo za posp6'ovanje ra8ti la9'1 skatljica Univerzalni obliž	VT* srcditvo protl otokUnftm il(1'1 ,on"k 50 kr-
Univerzalna čistilna sol	F°U mm P08le"
Kazen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farma-cevtično specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po eeni preskrbe.
Poilljatve po poiti zvršč se najhitrejo proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju, pf Če ae denar naprej poilje (najbolje po poitnej nakaznioi), Je poitnlna dosti nttja nego pri poiiljatvah a povzetem.	. „
Zgoraj imenovano specijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri O. Fioooll-ju.
I i
1
i
M
19
1 M
Kremska gorčica.
Okusno pripravljene izvrstne gorčioe velja sodček za poskuSnjo 1 fjld.. sodček 5 klgr. 2 gl(L40 kr., 2' , klgr. 1 gld. 60 kr., 12 klgr. 4 gld. 50 kr. Ženska gorčica, sladka in voljna 2:,/t klgr. 2 gld. Na veliko razpošilja jako cenu
F. MICHEL	)
gorčična tovarna Krems N. O.
OOOOOOOOOOOOOOOOOO
Pripravljena od lekarja GABR plCCOLI-Ja v Ljubljani, Je aplivno zdravilo, katero krepil želodeo, mehčfc, čisti, odpravlja zlato illo ln odganja gliste. | Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo spadajoči)] snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne Škoduje, če se prav delj časa rabi.
Esenco za želodeo pošilja iz-delovatelj proti postnemu povzetju v Skalljali po 12 stekleničic za gl. 1 36; 2i za gld. 2 60; po 36 za gld. 3 S4; po -14 za gld. 4 26: pO 00 za gld o 26; po 110 za gl. 10"30; po 550 za 50 gld.
Dobiva se v steklenic; »h po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni ,.Pri angelju", Dunajska cesta, v steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh to- in inozemskih lekarnah.	(00—6)
\ajienejii, najboljši, preskuSen, rujavi lesni pomaz
BAETEL~07 izvirni carloliaeum
varujo trajno "SOI (16—15) pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred gnjilobo, glivami, oštorjenjem in žuželkami. V hlevih razkužuje.
1 kgr. M'!"- .1 rji »» k.adi&tnili im-tro?. Progi,d lir f I(i ] ».no. Kakor ..t uc|iii k.<i>fno lajam, un». 6 k,-r. 160 gld. , 100 kgr. 16 gol. i Itunaja
Najoonojia karbolna klalina, karbulno apno, kolomaz.
Mihael Barthel in drogovi,
kemijska tovarna r RatUbonl in na Danajl, Z. okraj, Koplergasao Nr. 30.
(iVario* jrna I7SI.)
Zaloga imata brata Eberl v Ljubljani.

l>oinača ivinlka!
M « Spltalskc ulice v I..H IM..I A M .................. i;
(poleg Lingerjeve ulice)
Ij^ priporoča svojo bogato zalogo
M »ajraziiovrstnejšej-a .......... i„ kramarskega bla«,
ifll posebej so	n	o '
M	sukno za možic h, ,u,lls/.(, oM ,
fl .......... T "t. dvoj« „rokosti....... ,,„ Zt
i r.^®, »^BJMf?,	' ...... H
U	. _	' macevina, \ulnono blago belo in barvano. JI
MT* "imr—. =___- .v .	II
(io-c) U
IBI«J
H
M
H
M
H
A
H
H
I
Izdajatelj: M. Kelar.

Odgovorni urednik - A Kol*. "^^Tr! "-----
Kalan.	Tigka iiKaloliska Tigkarna...