URABNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 5. oktobra 1989	Št. 25
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
165.	Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota in okolico
166.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Št. Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti (v nadaljnjem besedilu: blokovski kompleks).
167.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Dolenci
168.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Markovci
165
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 9. 1989, sprejela.
ODLOK
o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota in okolico
I.	UVODNA DOLOČILA
1.	člen
S tem odlokom se v skladu z Dolgoročnim planom občine Murska Sobota za obdobje 1986—2000 in s Srednjeročnim Družbenim planom občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 ter programom priprave prostorsko izvedbenih aktov, sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji za mesto Murska Sobota in okolico, katere je pod št. 11/88—MS/PUP, v oktobru 1988 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
'2. člen
Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo:
A)	Tekstualni del:
1.	Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor.
2.	Soglasja pristojnih organov in organizacij.
B)	Grafični del:
1.	Prikaz območja obdelave	v M 1 : 50000,
2.	Izrez iz dolgoročnega plana občine M.
Sobota za obdobje 1986—2000 — namen
prostora	v M 1 : 25000,
3. Izraz iz dolgoročnega plana občine M.		
Sobota za obdobje 1986—2000 — načini urbanističnega urejanja	v M 1	: 25000,
4. Razmejitev namenskih površin s predposegi	v M 1	: 5000,
5. Prikaz veljavnosti PUP	v M 1	: 10000,
6. Prikaz meril in pogojev za pos. nas.	v M 1	: 2880.
3.	člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
—	mejo območja urejanja,
—	funkcijo območja,
—	splošne pogoje in merila glede vrste posegov,
—	pogoje in merila za urbanistično oblikovanje območij’,
—	splošne pogoje za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav,
—	merila in pogoje za:
—	komunalno in energetsko urejanje,
—	prometno urejanje,
—	druge posege, ki trajno spreminjajo prostor.
Prostorski ureditveni pogoji določajo tudi merila in pogoje za:
—	ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena,
—	razvijanje in izboljšanje okolja,
—	urejanje prostora za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter
—	končna določila.
Merila in pogoji, določeni v odloku o prostorskih ureditvenih pogojih so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen objekt ali drug poseg v prostor na območju, ki ga urejajo.
II. MEJA OBMOČJA
4.	člen
Meja ureditvenega območja je razvidna iz pregledne karte in poteka po zunanjih mejah naslednjih političnih (Krajevna skupnost — KS) in prostorskih (katastrska občina — k. o.) enot:
A)	KS MURSKA SOBOTA — vse KS na področju mesta Murska Sobota
1.	k. o. Kupšinci
2.	k. o. Veščica
3.	k. o. Černelavci
4.	k. o. Polana
C)	KS KROG
1.	k. o. Krog
2.	K. o. Satahovci
D)	KS RAKIČAN
1.	k. o. Rakičan
E)	KS MARTJANCI
1.	k. o. Noršinci
2.	k. o. Martjanci
3.	k. o. Nemčavci
F)	KS PUCONCI
1.	k. o. Markišavci.
5.	člen
Prostorski ureditveni pogoji veljajo za celotno območje znotraj naštetih katastrskih občin, razen za naslednja območja, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti in prostorskimi ureditvenimi pogoji: PIA/V-1
Območje zazidalnega načrta ob Razlagovi ulici, št. proj. 22/85 (Ur. objave, št. 32/86), PIA/V-2
Območje zazidalnega načrta za Poštno-prometni center ob Bakovski ulici, št. proj. 3/88 (Ur. objave, št. 8/89), PIA/V-3
Območje zazidalnega načrta obrtno skladiščne cone ob Marki-šavski cesti v M. Soboti, št. proj. 11/87 (Ur. objave, št. 29/87), PIA/V-4
Območje zazidalnega načrta ob Trstenjakovi in Mladinski ulici, št. proj. 28/86 (Ur. objave, št. 18/87), PIA/V-5
Območje prostorskih ureditvenih pogojev med Mladinsko, I. Regenta, Žitno, Talanjyjevo, Trstenjakovo, Tomšičevo, J. Kramarja ulico in Cankarjevim naseljem, št. proj. 12/88 (Ur. objave. 4/89), PIA/V-6
Območje zazidalnega načrta med Štefana Kovača, Kocljevo, predvideno Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico (blokovski komleks) št. proj. 6/88 (Ur, objave, št. 25/89), Pl A/V—7
Območje zazidalnega načrta ob Mladinski in Prešernovi ulici v Rakičanu, št. proj. 5/88 (Ur. objave, št. 9/88), PIA/V-8
Gozd Čreta kot del zazidalnega načrta za kompleks Moravskih Toplic, št. proj. 11/84 (Ur, objave, št. 8/85), PIA:V-9
Območje zazidalnega načrtu Černelavci Veščica, vzhodni del št, proj, 26/86- ZN/S (Ur, objave, št, 19/87),
Vsa našteta območja so označena v grafičnih podlogah, ki so sestavni del PUP.
III.	VELJAVNOST PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV
6.	člen
Območja, za katera prostorski urditveni pogoji veljajo začasno — do izdelave ustreznih prostorskih izvedbenih načrtov, so: PIN/P—1
Območje STTI cone med Noršinsko in Lendavsko ulico ter predvideno severno obvoznico, PIN/P—2
Območje za predvideno stanovanjsko gradnjo Sobota-jug, južno od Žitne, Mladinske in Trstenjakove ulice do planskih meja zazidave, PIN/P—3
Območje za predvideno gradnjo kmetijskih objektov vzhodno od Kroške ulice, PIN/P—4
Območje rekreacijske cone ob Razlagovi in parkovnega gozda Fazanarija, PIN/P—5
Območje mestnega parka v Murski Soboti,
PIN/P—6
Območje mestnega pokopališča v Murski Soboti, PIN/P—7
Območje za predvideno rekreacijsko cono Kamenšnica ob Bakovski ulici, PIN/P—8
Območje za predvideno rekreacijsko cono ob kanalu, PIN/P—9
Območje tovorne postje ob železniški progi v Markišavcih, PIN/P—10
Območje letališča v Rakičanu,
PIN/P—11
Območje gramoznice Satahovci—Krog (2 območji), PIN/P—12
Območje predvidene kafilerije, čistilne naprave in drugih komunalnih dejavnosti.
7.	člen
Območja obstoječih zazidalnih načrtov, za katera veljajo prostorski ureditveni pogoji začasno, do delne ali celotne spremembe le-teh, so:
PIN/S—1
Območje zazidalnega načrta za center mesta med Titovo, Trgom zmago, Kocljevo in Kidričevo ulico, PIN/S—2
Območje zazidalnega načrta za center mesta med Staneta Rozmana, Gregorčičevo, Ul. Arh. Novaka in Titovo ulico, PIN /S-3
Del območja zazidalnega načrta za Lendavsko-sever, in sicer območje med kompleksom Pomurski tisk in poslovno zgradbo (mesnico) ABC Pomurka ter celotni kompleks ABC Pomurke, PIN/S—4
Del območja zazidalnega načrta med Lendavsko, Cvetkovo, Staneta Rozmana in Titovo ulico, PIN/S—5
Del severnega območja zazidalnega načrta med Cvetkovo, Lendavsko, Gregorčičevo in Staneta Rozmana ulico, PIN/S—6
Del območja zazidalnega načrta med Gregorčičevo, Arh. Novaka, Lendavsko ulico in železniško progo, PIN/S—7
Del območja zazidalnega načrta med Arh, Novaka, železniško progo, Cankarjevo in Mladinsko ulico,
PIN/9-S
Del območja zazidalnega načrta za industrijsko cono,
Del območja zazidalnega načrtu med Cankarjevo, Juša Kramarja, Tomšičevo in Trstenjakovo ulico (gasilski dom), PIN/S 10
Območje zazidalnega načrta za Agroservis in obrtno cono med Tišinsko ulico/kanalom in Kraško ulico, PIN/S-II
Del območja zazidalnega načrta med Štefana Kovača, kanalom, Ciril Metodovo in mestnim parkom in sicer za kompleks osnovne šole,
PIN/S—12
Nepozidan del območja zazidalnega načrta za romski zaselek Pušča,
PIN/S—13
Območje ureditvenega načrta za rekreacijsko cono v Nemčavcih, PIN/S—14
Del območja zazidalnega načrta za kompleksa Cernelavci—Ve-ščicca, zahodni del,
PIN/S—15
Del območja zazidalnega načrta za del naselja Krog, PIN/S—16
Del območja zazidalnega načrta za del naselja Martjanci, PIN/S-17
Območje zazidalnega načrta med Cankarjevo, J. Kramarja in Cankarjevim naseljem.
8.	člen
Prostorski ureditveni pogoji veljajo neomejeno za območja v mestu Murska Sobota in nekaterih naseljih, kjer so prostorski izvedbeni načrti delno realizirani, in sicer: PUP/D-1
'Del območja zazidalnega načrta Lendavska-sever, ki zajema komplekse Pomurski tisk, Elektro in Platana ter kompleks stanovanjskih blokov ob Lendavski ulici, PUP/D-2
Del območja zazidalnega načrta med Lendavsko, Cvetkovo, Staneta Rozmana in Titovo ulico, PUP/D-3
Del območja zazidalnega načrta med Lendavsko, Gregorčičevo, Staneta Rozmana in Cvetkovo ulico, PUP/D-4
Del območja zazidalnega načrta med Lendavsko ulico, železniško progo, Arh. Novaka in Gregorčičevo ulico, PUP/D-5
Del območja zazidalnega načrta med Arh. Novaka, železniško progo, Cankarjevo in Mladinsko ulico, PUP/D-6
Del območja zazidalnega načrta za industrijsko cono, PUP/D-7
Del območja zazidalnega načrta med Cankarjevo, J. Kramerja, Tomšičevo in Trstenjakovo ulico, PUP/D-8
Del območja zazidalnega načrta med Štefana Kovača, kanalom, C. Metodovo in mestnim parkom, PUP/D-9
Del območja zazidalnega načrta na romski zaselek Pušča, PUP/D-10
Del območja zazidalnega načrta za kompleks Cernelavci—Vešči-ca, PUP/D-11
Del območja zazidalnega načrta za naselje Krog, PUP/D-12
Del območja zazidalnega načrta na naselje Martjanci.
9.	člen
Prostorski ureditveni pogoji veljajo neomejeno tudi za nekatera območja v mestu Murska Sobota in nekaterih naseljih, kjer so izvedbeni akti pretežno realizirani, in sicer:
PUP/C-1
Območje zazidalnega načrta na Pionirovo naselje med kanalom in Kraško ulico, PUP/C-2
Območje zazidalnega načrta Petrolovo naselje med kanalom, Miklošičevo, M. Kuzmiča in Tišinsko ulico, PUP/C-3
Območje zazidalnega načrta med kanalom, Prešernovo, M. Kuzmiča in Miklošičevo ulico, PUP/C-4
Območje zazidalnega načrta med kanalom, C. Metodovo, Kopališko in Malim Doblom, razen območja zazidalnega načrta ob Razlagovi ulici, PUP/C-5
Območje zazidalnega načrta med Štefana Kovača, Prežihovo, Kopitarjevo in Štefana Kuzmiča ulico,
PUP/C-6
Območje zazidalnega načrta med Kopitarjevo, blokovskim kompleksom, Prešernovo in Stefana Kuzmiča ulico, PUP/C-7
Območje zazidalnega načrta med Prešernovo, Cankarjevo in Štefana Kuzmiča ulico,
PUP/C-8
Območje zazidalnega načrta za Tomšičevo naselje-jug med Kajuhovo. M, Pijade in V, Megle ulico,
PUP/C-9
Območje zazidalnega načrta za Dijaški dom med Tomšičevo, Trstenjakovo, Talanyjevoin M. Pijade ulico, PUP/C-10
Območje zazidalnega načrta ob Žitni ulici, PUP/C-11
Območje zazidalnega načrta med Cankarjevo, Mladinsko. Trstenjakovo in Cankarjevim naseljem, PUP/C-12
Območje zazidalnega načrta med Mladinsko, Cankarjevo, predvideno Kocljevo in Kidričevo ulico, PUP/C-13
Območje zazidalnega začrta za Osnovno šolo E. Kardelja, med Cankarjevo, železniško progo, Trstenjakovo in Mladinsko ulico, PUP/C-14
Območje zazidalnega načrta za Finžgarjevo naselje med Panonsko, Malo Novo, Vegovo in pokopališčem, vključno z območjem spo
minskega parka — Židovskega pokopališča, PUP/C-15
Območje zazidalnega načrta med Ledavo, Puconskim potokom in železniško progo, PUP/C-16
Območje zazidalnega načrta med Ledavo, Lendavsko in I, L. Ribarja ulico in železniško progo, PUP/C-17
Območje zazidalnega načrta med Cankarjevo, Trstenjakovo, Tomšičevo in Kroško ulico, PUP/C-18
Območje zazidalnega načrta ob Bakovski ulici brez kompleksa za poštni center, PUP/C-19
Območje zazidalnega načrta med A. Kardoča, Grajsko, Titovo in Trgom zmage.
10.	člen
Prostorski ureditveni pogoji veljajo neomejeno za vsa ostala območja v mestu Murska Sobota in v naseljih, za katera izdelava prostorskih izvedbenih načrtov ni predvidena, in sicer: PUP/N-l
Območje individualno stanovanjske gradnje med kanalom, Ti-šinsko in Kroško ulico, PUP/N-2
Območje individualne stanovanjske gradnje med kanalom, Kroško ulico in predvideno pozidavo na vzhodni strani, PUP/N-3
Območje individualne stanovanjske gradnje in srednješolskega centra med Tišinsko, Štefana Kuzmiča, Stefana Kovača, kanalom, Prešernovo in M. Kuzmiča ulico, PUP/N-4
Območje med Kopališko ulico, Dobom, kompleksom Pomurski tisk in Grajsko ulico (Sobota, Zdravstveni dom), PUP/N-5
Območje poslovno-stanovanjske in stanovanjske gradnje med parkom in ulicami Štefana Kovača, A. Kardoša in Grajsko ulico, PUP/N-6
Območje Vrtnarije in vojašnice med Kopališko ulico, Ledavo, plansko mejo mesta, kompleksom Pomurskega tiska in M. Doblom, PUP/N-7
Območje med Lendavsko ulico, Puconskim potokom, plansko mejo pozidave in Ledavo, PUP/N-8
Območje obstoječe pozidave ob Ulici Št. Kovača in Gederovski ulici v Cernelavcih (KG Rakičan, ŽVZ), PUP/N-9
Območje naselja Černelavci, PUP/N-10
Območje naselja Veščica,
PUP/N-11
Območje naselja Kupšinci,
PUP/N-12
Območje naselja Polana,
PUP/N-13
Območje naselja Markišavci,
PUP/N-14
Območje naselja Nemčavci,
PUP/N-15
Območje naselja Martjanci,
PUP/N-16
Območje naselja Noršinci,
PUP/N-17
Območje naselja Krog,
PUP/N-19
Območje naselja Rakičan,
PUP/N-20
Območja naselja Rakičan—Jezera,
PUP/N-21
Območje bolnišnice in grajskega parka v Rakičanu, PUP/N-22
Območje železniške proge v Murski Soboti.
Prostorski ureditveni pogoji veljajo neomejeno tudi za vas ostala območja v mejah obdelave, ki niso označena s posebnimi šiframi.
IV.	FUNKCIJA OBMOČJA
1	L člen
Celotna površina območja obdelave se deli za odprti prostor, kjer prevladujejo kmetijska in gozdna zemljišča, ter na površine naselij s stanovanjskimi, proizvodnimi in servisnimi dejavnostmi, območji oskrbnih in storitvenih dejavnsoti ter območji športnih, rekreacijskih in drugih zelenih površin..
Največ površin odprtega prostora odpade na kmetijska zemljišča, skoraj v celoti trajno namenjena kmetijski rabi. Na teh površinah so delno izvedene, delno pa predvidene agro-in hidromelioracije ter namakanje.
Gozdne površine so manjše gozdne združbe delno proizvodnega delno pa varovalnega značaja. Ostala območja izven poselitvenih površin so še vedno površine, površina infrastrukturnih objektov (ceste,
železnica, letališče, obvozni obrambni nasipi) ter površine za izkoriščanje rudnin (gramoznice).
Poselitvena območja so območja naselij in naselkov ter posamičnih objektov in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na bivanje in delovanje prebivalstva v poselitvenih območjih.
Posebno vlogo v konceptu obdelave ima mesto Murska Sobota, kot regijsko in občinsko središče z močno koncentracijo oskrbnih, storitvenih, servisnih ter ostalih družbenih dejavnosti. Ostala naselja imajo zato značaj spalnih naselij z minimalno osnovno preskrbo in nepopolno komunalno opremo.
Tako odprti prostor kot poselitvena območja so poleg primarne rabe v določenih mejah opredeljena tudi kot zavarovana ali varovalna območja. To so varovalni pasovi zajetij pitne vode, koridori in varnostni pasovi posameznih infrastrukturnih objektov, območja naravne in kulturne dediščine, odlagališča ipd. Celotno območje obdelave je opredeljeno tudi kot raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo.
V. POGOJI IN MERILA GLEDE VRSTE POSEGOV NA POSAMEZNIH OBMOČJIH
12.	člen
A) Območja urejanja znotraj poselitvenih območij naselij
Merila in pogoji se nanašajo na posamezna območja znotraj naselij, zaselkov in posamičnih objektov v naslednjih naseljih: Murska Sobota, Černelavci, Veščica, Kupšinci, Polena, Markišavci, Nemčavci, Martjanci, Rakičan, Noršinci, Krog in Satahovci.
13.	člen
Na vseh območjih znotraj mesta Murska Sobota in nekaterih naselij, navedenih v 6. členu tega odloka, od šifro PIN/P za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do izdelave le-teh poleg primarne rabe dopustni še naslednji posegi:
—	nujna vzdrževalna dela in sanacija obstoječih objektov, komunalnih in energetskih naprav ter prometnih površin.
Na območju Sobote-jug (PIN/P-2) je dopustna še gradnja južnega kanalizacijskega kolektorja.
V	predvideni rekreacijski coni v Cernelavcih (PIN/P-8) je dopustna naprava kolesarske steze.
Na območju Fazanerije (PIN/F-4) je dopustna ureditev trim steze, dograditev, prizidava, nadzidava in adaptacija obstoječih objektov in naprav ter postavitev začasnih montažnih mobilnih objektov za sezonsko prodajo sadja in napitkov.
Ob obstoječih tenis igriščih je dopustna gradnja objekta s klubskimi prostori, garderobami, sanitarijami, skladiščem in shrambo, gradnja igrišč za male športe (rokomet, košarka, odbojka), otroško igrišče, ureditev parkirnega prostora ter gradnja tenis igrišč.
Pri vseh ureditvah v območju Fazanarije je potrebno dosledno upoštevati pogoje varstva naravne dediščine, ki morajo biti v fazi lokacijskega postopka zaprošeni od pristojne organizacije.
Na Soboškem gradu (območje PIN/P-5) niso dopustni posegi, ki bi vplivali na celotno podobo objekta ali spreminjali njegove spomeniške značilnosti.
V	objektu je dopustna sprememba namembnosti prostorov, ki mora biti v skladu z značajem in pomenom objekta.
14.	člen
Na posameznih območjih znotraj mesta M. Sobota in nekaterih naseljih, navedenih v 7. členu tega odloka, pod šifro PIN/S, za katera je predvidena delna ali celotna sprememba zazidalnih načrtov, so do sprejetja dopustni naslednji posegi:
—	sanacija, adaptacija in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
—	manjše dograditve in nadomestne gradnje komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežij, objektov in naprav za zveze,
—	odstranitev dotrajanih objektov in naprav,
—	začasna sprememba namembnosti obstoječih prostorov.
Po posameznih območjih so dopustni še naslednji pqsegi: PIN/S-1, 2, 8 in 10
—	začasna postavitev montažnih kioskov in stojnic,
—	nadzidava dvoriščne zgradbe za Agrotehniko;
PIN/S-3
—	dograditev in rekonstrukcija centralne kotlovnice:
PIN/S-4
—	naprava dvokapnih streh z delno nadzidavo na stanov, blokih Okt. rev. 1 in 3,
—	gradnja stanovanjskega bloka na vogalu Cvetkova —Lendavska (Sukič);
PIN/S-5
—	naprava dvokapne strehe in podstrešnih stanovanj na stanovanjskem bloku Gregorčičeva 55;
PIN/S-6
—	gradnja vrstnih, trdnih ali montažnih objektov ob Ul. ob progi,
—	gradnja posamičnih objektov ali dvojčkov, prometnih površin in komunalnih naprav;
PIN/S-7
—	gradnja prizidkov in tehničnih objektov na območju nekdanje bolnišnice,
—	gradnja Gregorčičeve ulice;
PIN/S-10
—	postavitev začasnih posamičnih trdnih ali montažnih objektov zaradi zboljšanja ali spremembe tehnološkega procesa,
—	gradnja hale za tehnične preglede in gradnja trgovskega objekta;
PIN/S-14, PIN/S-15, PIN/S-16, PIN/S-17
—	novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov v vrzelih,
—	novogradnja pomožnih prostorov (stanovanjskih pritiklin — drvarnice, garaže) kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim stanovanjskim objektom.
Nobeden od posegov ne sme biti izveden tako, da bi oviral ali onemogočal poznejšo izvedbo kompleksnih rešitev podanih v prostorsko izvedbenem načrtu.
Na osnovnih objektih ob Titovi ulici št. 18 in 20, Trg zmage 8 (območje PIN/S-1) ter Titovi ulici št. 27, 31 in 33 (območje PIN/S-2) niso dopustni posegi, ki bi vplivali na celostno podobo objekta ali spreminjali njegove značilnosti.
15.	člen
Na območjih znotraj mesta Murska Sobota in nekaterih naseljih, ki so navedena v 8. členu tega odloka pod šifro PUP/D in za katera so izvedbeni načrti delno realizirani, so dopustni naslednji posegi:
—	sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah, manjše dograditve in nadomestne gradnje komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežij objektov in naprav za zveze,
—	odstranitev dotrajanih objektov in naprav.
Na posameznih območjih so dopustni še naslednji posegi: PUP/D-1
—	gradnja posamičnih poslovno-stanovanjskih objektov ob Lendavski ulici,
—	gradnja tripleks garaž ob Lendavi,
—	gradnja dvonamenskega zaklonišča na zelenici med kompleksom Elektro in stanovanjskim kompleksom,
—	gradnja proizvodne hale kot prizidka ali samostojnega objekta na zahodni strani v kompleksu Platana,
—	gradnja pomožnih objektov v kompleksih Elektro, Platana in Pomurski tisk,
—	nadzidava in naprava dvokapne strehe na stanovanjskem bloku Lendavska 15 (Vujecov blok),
—	ureditev parkirišč in zelenih površin,
—	začasna postavitev montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo,
—	postavitev začasnih prometnih, turističnih in ostalih oznak,
—	ureditev zelenice med Ledavo in opuščeno strugo M. Dobla, — spremembe namembnosti pritličnih prostorov,
—	sprememba namembnosti obstoječih proizvodnih prostorov Platane.
Na objektu ob Grajski ulici št. 2 (območje PUP/D-1) niso dopustni posegi, ki bi vplivali na celostno podobo objekta, ali spreminjali njegove značilnosti.
PUP/D-2, 3, 4, 5
—	dozidava posamičnih objektov na dvoriščni strani obstoječih objektov,
—	dozidava obstoječih objektov,
—	naprava dvokapnih streh,
—	postavitev pomožnih objektov pri individualnih stanovanjskih objektih,
—	sprememba namembnosti obstoječih pritličnih prostorov,
—	začasna postavitev montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo.
•	Na objektih ob Titovi ulici št. 9 in 11 (območje PUP/D-2) in ob Mladinski 3 ter Kidričevi 9 in 13 (območje PUP/D-5) niso dopustne nadzidave in drugi posegi, ki bi vplivali na celostno podobo objektov ali spreminjali njegove značilnosti.
PUP/D-4
—	ureditev cestišča v Mali Gregorčičevi.
PUP/D-6
—	novogradnja posamičnih industrijskih upravnih in pomožnih objektov kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objek-topi,
—	postavitev posamičnih montažnih objektov kot pomožnih objektov zaradi tehnoloških potreb,
—	postavitev začasnih montažnih tipskih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo sadja, zelenjave in pijač,
—	rekonstrukcija čistilne naprave,
—	sanacija Poljske ulice.
PUP/D-7
—	postavitev trdnih ali montažnih pomožnih objektov v notranjosti parcel.
PUP/D-8, 9, 11, 12
—	novogradnja posamičnih stanovanjskih in obrtnih objektov na obstoječih stavbnih parcelah,
—	novogradnja pomožnih objektov kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom,
—	nadzidava obstoječih objektov,
—	sprememba namembnosti obstoječih prostorov v manjše obrtne in servisne dejavnosti, PUP/D-10
—	novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov v skladu z izhodišči zazidalnega načrta,
—	novogradnja obrtnih in servisnih objektov ob obodnih ulicah (Gederovska, Gorička, Avnojska),
—	novogradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom,
—	nadzidava obstoječih objektov,
—	gradnja skupnih garaž v nizu,
—	gradnja skupnih manjših lokalov ob Slovenski ulici,
—	• ureditev avtobusnih postajališč,
—	ureditev igrišč in skupnih površin,
—	sprememba namembnosti obstoječih površin,
—	sprememba namembnosti obstoječih prostorov v manjše obrtne, servisne in storitvene dejavnosti.
Sprememba namembnosti za gostinske, trgovske ali hrupne obrtne dejavnosti v območju ni dopustna.
1	6. člen
Na območjih znotraj mesta Murska Sobota in nekaterih naseljih, ki so navedene v 9. členu tega odloka pod šifro PUP/C, kjer so izvedbeni načrti pretežno realizirani, so dopustni naslednji posegi:
—	sanacija, adaptacija in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
—	manjše dograditve in nadomestne gradnje komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav za zveze,
—	odstranitev dotrajanih objektov.
Na posameznih območjih so dopustni še naslednji posegi: PUP/C-1 Pionirovo naselje
—	gradnja individualnih stanovanjskih hiš z eventualnimi lokali ali gradnja javnega objekta (lokala) ob Kroški ulici,
—	gradnja skupnih garaž na delu parcele št. 2800 med kanalom in Kroško ulico,
—	ureditev otroškega igrišča.
PUP/C-3, 4
—	novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov ob cestah in v notranjosti parcel,
—	gradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom,
—	sprememba namembnosti obstoječih prostorov. PUP/C-8
—	novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov po tipskem projektu.
PUP/C-9
—	novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov v vrzelih po tipskem projektu,
—	gradnja trgovskega lokala na pare. št. 2949/1,
—	gradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom ob Trstenjakovi ulici,
—	prizidava, nadzidava in naprava dvokapnih streh na objektih Dijaški dom in vrtec,
—	postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo.
PUP/C-10
—	gradnja posamičnih stanovanjskih objektov ali objektov v sklopu dvojčka v vrzelih na odmerjenih parcelah,
—	gradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom na parcelah, ki mejijo na Žitno ulico,
—	gradnja podaljška Talanyijeve ulice na zemljiščih pare. št. 2954-2958.	*
PUP/C-11
—	gradnja dveh posamičnih stanovanjskih objektov na parcelah št. 1890 in 1892 z ureditvijo dovoza preko parcel ob Mladinski ulici, — gradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječemu objektu ob Mladinski, Trstenjakovi in Cankarjevi ulici.
Na objektih ob Mladinski ulici št. 38, niso dopustni posegi, ki bi spreminjali celostno podobo ali posamezne značilnosti objekta. PUP/C-12
—	gradnja troetažne P + 2 stanovanjske.hiše s trgovskim lokalom na parceli št. 1738,
—	gradnja dvoetažnih specializiranih trgovskih objektov na parcelah št. 1753, 1754, 1751,
—	gradnja petetažnih P + 3 + M poslovno-stanovanjskih objektov z zakloniščem v kleti, trgovskimi in gostinskimi lokali v pritličju in stanovanji v etažah na pare. št. 1701, 1703, 1702, 1716, 1718, 1719,
—	gradnja dvoetažnega P + 1 prizidka na severni strani Družbene prehrane na pare. št. 1745/2,
—	ureditev parkirišč in cestnega priključka na Mladinsko ulico (na pare. št. 1704, 1703, 1716, 1718, 1719),
—	ureditev priključka na podaljšano Kocljevo ulico po pare. št. 1750/1, 1754,
—	ureditev otroškega igrišča na pare. št. 1717/1,
—	gradnja individualnih stanovanjskih hiš na delih pare. št. 1723, 1721 in 1729,
—	sprememba namembnosti pritličnih prostorov v obrtne in servisne delavnice,
—	gradnja pomožnih objektov kot stanovanjskih ali obrtnih pritiklin.
Na objektih ob Mladinski ulici št. 16, 18 niso dopustni posegi, ki bi spreminjali celostno podobo ali posamezne značilnosti objekta. PUP/C-13
—	nadomestna gradnja stanovanjskih objektov ob Cankarjevi ulici,
—	gradnja stanovanjskega objekta na pare. št. 1917/2,
—	gradnja stanovanjskega objekta v sklopu dvojčka na pare. št. 1917/1 in 1920,
—	- gradnja stanovanjskega objekta s trgovskim lokalom v pritličju na parceli št. 1270/1 in 3179,
—	gradnja dvonamenskega zaklonišča pod parkiriščem ob Bakovski ulici,
—	ureditev športnih igrišč,
—	naprava dvokapne strehe na objektih Osnovne šole E. Kardelj,
—	sprememba namembnosti,
—	gradnja in ureditev cestnega priključka Bakovske ceste na Cankarjevo ulico,
—	ureditev avtobusnega postajališča ob Bakovski ulici,
—	postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo.
PUP/C-14
—	gradnja stanovanjskih objektov v sklopu trojčkov ali četverčkov po tipskem projektu v Finžgarjevi ulici,
—	gradnja stanovanjskih objektov kot prizidkov k obstoječim stanovanjskim objektom ob Čopovi ulici,
—	gradnja stanovanjskih pritiklin ob ulicah in v notranjosti parcel ob Čopovi ulici,
—	prizidava, nadzidava obstoječih objektov razen objektov ob Finžgarjevi ulici,
—	sprememba namembnosti,
—	na območju spominskega parka so dopustni le posegi zaradi gradnje ali rekonstrukcije komunalnih naprav,
—	ureditev cestišča Male—Nove ulice,
—	gradnja dvonamenskega zaklonišča in ureditev igrišča na pare. št. 1561/1.
PUP/C-15
—	gradnja individualnih stanovanjskih objektov na parcelah št. 45/23, 45/24, 45/19, 45/20, 45/21,
—	gradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov,
—	sprememba namembnosti za obrtne in servisne dejavnosti. PUP/C-16
—	gradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov,
—	sprememba namembnosti obstoječih prostorov v servisne ali obrtne dejavnosti.
PUP/C-17
—	novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov v vrzelih ob Kajuhovi ulici,
—	prizidava, nadzidava obstoječih objektov,
—	nadomestna gradnja ob Kroški ulici,
—	gradnja prizidka k Osnovni šoli K. D. Kajuh (učilnice, telovadnica, vzporedni prostori),
—	ureditev igrišč ob osnovni šoli,
—	sprememba namembnosti obstoječih prostorov. PUP/C-18
—	gradnja dopolnilnega objekta za zadrževanje zaposlenih,
—	gradnja servisne hale s pomožnimi prostori za servisiranje pnotornih vozil,
—	gradnja ali postavitev pomožnih objektov kot prizidkov ali samostojnih objektov,
—	dozidava poslovne zgradbe,
—	ureditev površin,
—	gradnja komunalnih in energetskih objektov in naprav.
1	7. člen
Na ostalih območjih v mestu M. Sobota in naseljih, navedenih v 10. členu tega odloka, pod šifro PUP/N, za katera ni predvidena izdelava izvedbenih načrtov, so dopustni naslednji posegi:
—	sanacije, adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in površinah,
—	nadzidava obstoječih objektov do etažnosti P + 1,
—	manjše dograditve in nadomestne gradnje komunalnih energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežij, objektov in naprav za zveze,
—	novogradnja posamičnih stanovanjskih objektov na obstoječih stavbnih parcelah ob ulicah,
—	novogradnja stanovanjskih pritiklin kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom,
—	sprememba namembnosti stanovanjskih prostorov za obrtno in servisno dejavnost,
—	odstranitev objektov in naprav.
Pogoji glede posegov veljajo tudi za območja zaselkov in za posamične obstoječe gradnje, ki pripadajo omenjenim naseljem.
Po posameznih območjih so poleg omenjenih dopustni še naslednji posegi z navedenimi omejitvami:
PUP/N-1 in PUP/N-2
—	novogradnja posamičnih obrtnih, servisnih in manjših kmetijskih objektov,
—	gradnja pritiklin za dopolnitev obrtne in kmetijske dejavnosti.
PUP/N-3
—	ureditev otroškega igrišča v parku,
—	postavitev pomožnih objektov ob srednješolskem centru (kolesarnica, skladišča),
—	postavitev montažnih kioskov ali stojnic za prodajo sadja, pijač, jedi, sladoleda ob srednješolskem centru.
PUP/N-4
—	postavitev montažnih začasnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo.
PUP/N-5
—	nadzidava obstoječih objektov ob ulici Št. Kovača do P 4- 2,
—	postavitev montažnih začasnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo.
Na objektu ob ulici A. Kardoša I niso dopustni posegi, ki bi spreminjali celostno podobo ali posamezne značilnosti objekta.
PUP/N-8
Na tem območju ni dopustna obnovitev in širitev živinorejske proizvodnje ali dejavnosti. Dopustna je konjereja za rekreacijsko dejavnost in dograditev poslovnih prostorov.
PUP/N-9 - 19
—	novogradnja posamičnih obrtnih in kmetijskih objektov na obstoječih stavbnih parcelah,
—	gradnja stanovanjskih ali gospodarskih pritiklin ter pritiklin za potrebe obrtne ali kmetijske dejavnosti kot samostojnih objektov ali prizidkov k obstoječim objektom,
—	postavitev montažnih začasnih kioskov in stojnic za sezonsko prodajo.
V	območju naselja Rakičan je dopustna še gradnja kanalizacijskega omrežja.
PUP/N-20
Na območju prašičerejske farme Jezera je dopustna še gradnja čistilne naprave in pripadajočih objektov za izrabo bioplina. Adaptacije in sanacije obstoječih objektov so dopustne le po ekološki sanaciji farme.
PUP/N-21
V	bolnišničnem kompleksu je dopustna še gradnja posamičnih manjših objektov kot uvpolnitev osnovne dejavnosti, gradnja patologije, zaklonišč, delna nadzidava in naprava dvokapnih streh, dograditev naslednje faze Doma upokojencev in dogradnja otroškega vrtca v parku. Dopustna je tudi širitev parkirišč in ureditev dovozne ceste z zasaditvijo zelenega pasu na zahodnem in južnem robu kompleksa. Dopustni so tudi posegi v zvezi z izkoriščanjem geotermalne vode.
Na Rakičanskem gradu niso dopustni posegi, ki bi vplivali na celostno podobo objekta ali spreminjali njegove spomeniške značilnosti. Dopustna je sprememba namembnosti prostorov, ki mora biti v skladu z značajem in pomenom objekta.
18.	člen
Na vseh območjih znotraj posameznih območij naselij ni dopustno razprševanje škropiv in tekočih gnijil na motorni pogon.
B)	OBMOČJA UREJANJA IZVEN UREDITVENIH OBMOČIJ NASELIJ
19.	člen
Območja urejanja, ki niso'namenjena poselitvi, so:
1.	Kmetijska zemljišča
a)	— zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijski rabi
b)	— ostala kmetijska zemljišča
2.	Območja gozdov
3.	Vodne površine
4.	Infrastrukturni objekti
5.	Ostala območja.
20.	člen
1.	KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Na kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi, so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi:
—	manjše dograditve in nadomestne gradnje podzemnih in nadzemnih komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežja, objektov in naprave sistemov zvez,
—	gradnja in postavitev stanovanjskih in kmetijskih objektov, vendar samo v sklopu obstoječih kmetij, ko gre za zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča,
—	postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne ali druge začasne prireditve,
—	vodnogospodarske ureditve,
—	manjše melioracije do velikosti 30 ha, če so v sklopu že obstoječih,
-	- postavitev in odstranitev ograj,
—	vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
—	ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
—	ureditev začasnih ali trajnih športnih ali rekreacijskih površin.
Na kmetijskih površinah, kjer so izvedene hidromelioracije, je pred vsakim posegom potrebno proučiti eventualne vplive na drena-žni sistem ali osnovno odvodnjo.
21.	člen
Na kmetijskih zemljiščih, ki niso trajno namenjena kmetijski rabi (2 območje kmetijskih zemljišč), so poleg primarne rabe dopustni naslednji posegi:
—	gradnja posamičnih stanovanjskih, gospodarskih, kmetijskih, obrtno-servisnih, storitvenih, poslovnih, proizvodnih in pomožnih objektov in naprav — vendar le v sklopu obstoječega naselja, zaselka ali posameznega objekta — če gre za zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča,
—	dograditve in nadomestitve gradnje komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežja, objektov in naprav sistemov zvez,
—	ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva,
—	ureditev rekreacijskih in športnih površin,
—	postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne ali druge začasne prireditve,
—	vodnogospodarske ureditve,
—	manjše melioracije do velikosti 30 ha, če so v sklopu že obstoječih,
—	odstranitev obstoječih objektov in naprav,
—	postavitev in odstranitev ograj,
—	odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije,
—	vzdrževalna dela na objektih in napravah,
—	postavitev pomožnih objektov za shranjevanje orodja, vendar le, ko gre za več objektov na določenem kompleksu, ki morajo biti opredeljeni z enotno lokacijsko dokumentacijo.
22.	člen
Na območjih kmetijskih površin v bližini bolnišničnega kompleksa v Rakičanu ni dopusten razvoz gnojevke z razprševanjem. Meja omejitve razprševanja je razvidna iz grafične podlage, navedene v 2. členu odloka.
Na vseh ostalih kmetijskih površinah v območju obdelave PUP je razvoz gnojevke dopusten s takojšnjo obdelavo v tla.
23.	člen
2.	OBMOČJA GOZDOV
Na območjih gozdov so dopustni naslednji posegi:
—	gradnja ali postavitev objektov in naprav za gozdarsko, lovsko in turistično dejavnost,
—	novogradnja ali nadomestna gradnja komunalnih, energetskih in prometnih omrežij, objektov in naprav ter omrežja, objektov in naprav za zveze,
—	postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, športne ali druge začasne prireditve,
—	vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
—	vodnogospodarske ureditve, če le—te ne vplivajo na obstoječi režim odvodnje,
—	odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije.
24.	člen
3.	OBMOČJA VODNIH POVRŠIN
Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim pripadajo, so dopustni naslednji posegi:
—	tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah,
—	postavitev začasnih ali trajnih objektov in naprav za turistične, športne ali druge namene,
—	ureditev površin ob brežinah,
—	odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije,
—	vodnogospodarske ureditve,
—	ureditev manjših zajemališč požarne vode,
-	ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov.
25.	člen
4.	OBMOČJA INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV
Na območjih infrastrukturnih objektov (ceste, železnica, letališče) se dopustni naslednji posegi:
tekoča vzdrževalna dela,
— rekonstrukcije.
Na območjih varstvenih pasov naštetih infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt, oz. če trajnq ne spreminjajo obstoječo rabo zemljišč.
Ob cestah in ulicah oziroma v njihovih varovalnih pasovih je dopustna gradnja avtobusnih postajališč za lokalni promet, gradnja kolesarskih in peš površin ter gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.
26.	člen
5.	OSTALA OBMOČJA
Na območjih odlagališč komunalnih in drugih odpadkov, na območjih za izkoriščanje rudnin (gramoznice), na območjih zajetij pitne vode, so dopustni naslednji posegi:
—	tekoča vzdrževalna dela,
—	postavitev in odstranitev začasnih ali trajnih pomožnih objektov in naprav,
—	postavitev in odstranitev ograj,
—	odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije.
Na območjih obstoječih gramoznic, predvidenih za sanacijo, so do izdelave ureditvenih načrtov dopustni naslednji posegi:
—	ureditev manjših zajemališč požarne vode,
—	ureditev ribnikov,
—	zasaditev visoke vegetacije.
Na območju obrambnega nasipa pred poplavami so dopustna samo vzdrževalna dela.
V	območju ob Muri, za katerega je predvidena izdelava krajinske zasnove, niso dopustni posegi, ki bi kakorkoli vplivali na obstoječe stanje ali ovirali poznejše ureditve.
27.	člen
C) OBMOČJA, KI SEGAJO PREKO OSTALIH OBMOČIJ UREJANJA
Območja, ki segajo preko območij urejanja namenjenih poselitvi in preko območij izven poselitvenih območij, so:
1.	Varstveni pasovi zajetij in črpališč za pitno vodo.
2.	Zavarovana območja naravne in kulturne dediščine.
3.	Koridorji in varovalni pasovi obstoječih in predvidenih infrastrukturnih objektov.
4.	Raziskovalni prostor za nafto in plin ter geotermalno vodo.
28.	člen
Na zavarovanih območjih zajetij pitne vode, ki se bodo opredelila s posebnim odlokom, so dopustni nekateri posegi za posamezne namenske površine, pod pogoji, ki jih predpisuje zakonodaja s tega področja.
Ne glede na določila tega odloka v širšem zaščitnem pasu zajetja pitne vode niso dovoljeni naslednji posegi:
—	uporaba rastlinskih zaščitnih sredstev in gnojil, ki vsebujejo snovi, katerih vsebnost je kritična pitni vodi,
—	spuščanje neprečiščenih odpadnih vod v zemljo ali površinske odvodnike,
—	gradnja večjih proizvodnih in kmetijskih objektov,
—	gradnja skladišč in pretakališč za nafto,
—	odpiranje gramoznih jam,
—	odlaganje komunalnih odpadkov,
—	gradnja oziroma postavitev cistern.
Na tem območju se morajo sanirati vsa obstoječa gnojišča, greznice in gnojne jame.
29.	člen
V	ožjem varstvenem pasu so poleg posegov iz prejšnjega člena prepovedani še naslednji posegi:
—	gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov, če ni rešena odvodnja odpadnih voda,
—	gradnja ali rekonstrukcija večjih komunalnih, energetskih in prometnih objektov,
—	raziskovalna ali druga vrtanja v podtalje.
30.	člen
Na zavarovanih območjih naravne in kulturne dediščine so dovoljeni vsi posegi opisani za posamezno namensko površino pod pogoji, ki jih predpisujejo varstveni režimi za varovanje naravne in kulturne dediščine.
Posegi na teh območjih, ki bi kakorkoli vplivali na obstoječe stanje, so dopustni le pod nadzorom pristojne varstvene službe.
31.	člen
V koridorjih predvidenih infrastrukturnih objektov (ceste, plinovod, daljnovodi, komunalni vodi, ipd.) so dopustni vsi posegi, dopustni za posamezne namenske površine, pod pogojem, da posegi ne bodo vplivali na. poznejšo gradnjo ali ureditev.
V varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih infrastrukturnih objektov so dopustni le tisti posegi, ki jih dovoljujejo posamezni predpisi za določen objekt (ceste, železnica, elektrika, vodovod, kanalizacija, zveze, plinovod, razvodi termalne vode ipd.).
32.	člen
Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, ki jih navajajo strokovne podlage za raziskovalni prostor za nafto in plin (št. 1/86-SP/MS) ter za geotermalno vodo (št. 18/87-SP/MS) obe izdelani na Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter pod pogoji iz Zakona o rudarstvu.
Na celotnem območju, razen na ožjem varstvenem območju zajetij pitne vode so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in podta-Iju.
VI. SPLOŠNI POGOJI IN MERILA ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ
33.	člen
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij določajo:
—	namembnost, velikost in lego funkcionalnih zemljišč,
—	namembnost, velikost in lego objektov in naprav,
—	urejanje zelenih površin
In se nanašajo predvsem na ureditvena območja, namenjena poselitvi.
Na območjih, ki so bila zgrajena na osnovi prostorskega izvedbenega načrta (PUP/D in PUP/C), morajo novi posegi upoštevati osnovna izhodišča za oblikovanje območja, podana v teh načrtih.
34.	člen
Funkcionalno zemljišče se določa ob upoštevanju koncepta obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka ter je odvisno od namembnosti in velikosti objektov in naprav na predmetnem zemljišču.
Parcela mora biti praviloma podolgovata, ožja stranica mora biti ob cesti.
Širina gradbene parcele za samostojne stanovanjske objekte s pritiklinami mora biti ob cesti najmanj. 18,00 m in največ 25,00 m.
Velikost parcel za gradnjo individualne stanovanjske hiše ne sme biti manjša od 4 arov in ne večja od 10 arov.
Odstopanja v legi in velikosti parcel so dopustna, če gre za obstoječo že odmerjeno parcelo, ali če gre za gradnjo ali preureditev objekta, ki zaradi svoje funkcije potrebuje manjšo ali večjo parcelo (n.pr. vrstna zazidava, dvojčki).
Pri gradnji oziroma adaptaciji kmetijskih proizvodnih objektov je potrebno omejiti kapaciteto,v skladu z možnostjo obremenitve kmetijskih zemljišč oziroma na 20 glav goveje živine in 20 prašičev. Za obstoječe farme omejitev ne velja.
Velikost funkcionalnega zemljišča mora biti tolikšna, da omogoča nemoteno funkcioniranje obstoječih in predvidenih objektov in naprav.
Pri razporeditvi objektov in naprav se mora dosledno upoštevati obstoječi koncept zazidave in obstoječe urejene površine.
Obstoječ koncept zazidave (zaporedni odmik od sosednje parcele, odmik od ceste) je potrebno upoštevati tudi pri gradnji nadomestnih objektov in pri gradnji pritiklin. Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se morajo graditi praviloma ob cesti, ostali (gospodarski objekti, pritikline in pomožni objekti) pa v notranjosti parcele.
Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni objekti, če s svojo dejavnostjo ne vplivajo na sosednje stanovanjske objekte.
35.	člen
Odmiki objektov in naprav od sosednjih parcelnih mej morajo biti tolikšni, da ne ovirajo soseda in da omogočajo vzdrževanje.
Odmiki od javnih prometnih poti in cest morajo biti najmanj 4,00 tn, od kategoriziranih cest pa v skladu s cestnoprometnimi predpisi-.
Ne glede na določila gornjega člena pa je v mestu Murska Sobota ter v naseljih in zaselkih potrebno upoštevati novejšo gradbeno linijo obstoječih objektov.
Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da še omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje, vendar ne manj kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov. '
Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih naj ne bodo orientirane proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču.
Odstopanja v odmikih med posameznimi objekti so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
V strnjeni vrstni zazidavi se novi objekti locirajo na mejo.
36.	člen
Vsak objekt na zaključenem funkcionalnem zemljišču mora imeti zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi o zaščiti javnih cest.
Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti za več objektov skupaj skupni priključek.
Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo dejavnost zadostno število parkirnih mest.
37.	člen
V strnjenih naseljih in zaselkih morajo biti smeri slemen usklajene z obstoječo zazidavo. Praviloma so smeri slemen vzporedne s cesto.
Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo objekta. Zasaditev naj upošteva domače.avtohtone vrste visoke in nizke vegetacije.
A 38. člen
Parcela ali deli parcele-znotraj naselja, zaselka ali za posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja ne sme presegati višine 1,20 m in mora biti postavljena znotraj parcele, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograja ob isti ulici ali cesti morajo biti oblikovane na enak način.
Postavitev ograje zunaj ureditvenih območij naselij je dopustna na zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati, oziroma, če je potrebno preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje se lahko prilagodi namenu.
Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča.
39.	člen
Pomožni objekti so dopustni kot prizidki k stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem ali kot samostojni objekti, če velikost parcele glede na odmike to dovoljuje.
Oblikovno morajo biti pomožni objekti usklajeni z osnovnim objektom, oziroma z okoliškimi objekti.
Montažni kioski in stojnice za sezonsko prodajo blaga se lahko postavijo na mestih, ki so za to določena v posebnem načrtu, ki podaja tudi izhodišča za njihovo oblikovanje.
40.	člen
Posamični komunalni objekti in naprave morajo biti postavljeni tako, da ne vplivajo negativno na sosednje objekte in okolico.
Začasni objekti in naprave morajo biti postavljeni tako, da ne vplivajo moteče na sosednje objekte in območja.
41.	člen
Regulacije in melioracije manjših površin morajo biti izvedene na enak način in pod enakimi pogoji kot so bile izvedene že obstoječe.
VII. SPLOŠNI POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
42. člen
ovanje objektov in naprav določajo: kosti objektov,
Merila in pogoji — tlorisne oblike — višinske gabm : . — obliko in naklon strehe ter kritine, — odmike med objekti, — gradbene črte in veljajo za novogradnji in za obstoječe objekte, ki se preurejajo (prizidave, nadzidave, sanacije itd.).
Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti parcele oziroma velikosti in leg) funkcionalnega zemljišča.
V strnjenih naseljih in zaselkih, kjer prevladujejo pretežno objekti s podolgovato tlorisno obliko, se morajo tej obliki prilagoditi tudi novi objekti in objekti, ki se preurejajo.
43.	člen
Višina predvidenih objektov in objektov, ki se nadzidavajo, ne sme presegati višine bližnjih obstoječih objektov.
V naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah višina individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati dveh etaž nad terenom.
Višina objektov, ki bodo namenjeni proizvodni ali obrtni dejavnosti in višina stanovanjskih blokov je lahko višja, vendar le tam, kjer je višina že obstoječih objektov višja od P + 2, oziroma če tako zahteva funkcija objekta.
Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo, morajo praviloma imeti strehe v naklonu (enokapnice, dvokapnice, štirikapnice).
Ravne strehe so dopustne le na objektih, namenjenih proizvodni dejavnosti (industrijski objekti) ter na manjših pomožnih objektih.
Naklon strehe se mora prilagoditi naklonu streh bližnjih obstoječih objektov.
Prav tako se prilagodi tudi kritina, ki mora biti praviloma temna.
Smeri slemen morajo biti praviloma vzporedno z daljšo stranico objekta.
Pri obdelavi fasad predvidenih in obstoječih objektov je možno uporabiti vse razpoložljive materiale, vendar prilagojene že obstoječim objektom.
44.	člen
Posegi na objektih in napravah, za katere veljajo pogoji varovanja, ali so v zavarovanih območjih, se načrtuje in izvaja v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Montažni tipski objekti kot elementi ulične opreme (kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča ipd.) ter ostala ulična oprema (klopi, smetnjaki, luči ipd.) morajo na določenem območju biti oblikovani enotno.
Razmeščeni morajo biti tako, da ne ovirajo prometa ali drugače negativno vplivajo na okolje.
Vsi pomožni objekti (prizidki ali samostojni objekti) morajo biti oblikovani ali obdelani enako kot osnovni objekti, predvsem z enakim naklonom strehe, enako kritino in enako obdelavo fasade.
VIII. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE
*	45. člen
Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih zemljiščih.
Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in če ima v bližini priključek za elektriko in rešeno vodooskrbo.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in napravo za oskrbo s pitno in požarno vodo, električno energijo in urejenim zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov.
Vsi komunalni in energetski vodi morajo praviloma potekati v zemlji.
Izgradnja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter sanacija obstoječih v posameznih naseljih se opredeli v skladu s planskimi akti v posebnem programu.
46.	člen	•
Vodooskrba
Vsi predvideni objekti v sklopu naselij in zaselkov ter predvideni posamični stanovanjski in proizvodni objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje.
Gradnja objektov, ki jih ni možno priključiti na vodovodno omrežje, pa je gradnja cevovoda predvidena v tem srednjeročnem obdobju, je dopustna pod pogojem, da bo uporabno dovoljenje izdano ob priključitvi na javni vodovod.
Gradnja objektov, v katerih se predvideva večja poraba vode, je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode.
V območjih urejanja, namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oziroma vodnih površin.	'
Zasipavanje obstoječih vodnjakov ali obstoječih vodnih površin znotraj poselitvenih območij ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljena uporaba vodnjakov za ponikovalnice in greznice.
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda.
47.	člen
Odvajanje odpadnih voda
V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje.
V ureditvenih območjih naselij, zaselkov in pri posamičnih gradnjah, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode do izgradnje kanalizacije rešuje z individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, tropreka-tnimi greznicami brez odtoka, ki se po potrebi praznijo.
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, kjer se bodo urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti ustrezno soglasje vodnogospodarske organizacije.
48.	člen
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmečkih gospodarstev se ureja individualno v gnojnih jamah in gnojiščih.
Gnojne jamo in gnojišča morajo biti locirana v primerni oddaljenosti od stanovanjskih in drugih objektov, v katerih se zadržujejo ljudje. Gnojne jame morajo biti pokrite.
Gnojne jame in gnojišča morajo biti neprepustna, brez odtoka. Razredčena vsebina gnojnih jam in gnoj se lahko odvaža na kmetijske površine.
Deponiranje gnojevke na principu »obdelane lagune« ni dopustno.
49.	člen
Na kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne vode, se tekoča vsebina greznic, gnojnih jam in gnojišč (gnojevka), ne sme odvažati.
V naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali gospodarskih objektih, kjer so gnojne jame in gnojišča neurejena, se le-ta morajo primerno sanirati.
V ožjem pbmočju mesta M. Sobota naprava gnojnih jam, gnojišč in prostorov za zbiranje komunalnih odpadkov ni dopustna, razen tam, kjer je to dovoljeno z drugimi predpisi.
50.	člen
Zbiranje in odstranjevanje komunalnih in drugih odpadkov
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Komunalni odpadki se lahko odlagajo samo na urejenih odlagališčih.
Zbiranje odpadkov mora biti organizirano v mestu M. Sobota m v vseh naseljih v območju obdelave.
51.	člen
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost, vendar izven mesta Murski Sobota in izven območij organizirane stnaovanjske gradnje. Zbirališča ne smejo presegati količine 4 m3 in morajo biti primerno zavarova-HS-	.	.	1 •! J		1 • • 1	•
Posode za zbiranje komunalnih odpadkov morajo biti locirane čim bliže cesti in primerno zakrite in zavarovane. Za odpadke, ki jih je možno uporabiti kot nadaljnjo surovino (papir, steklo ipd.) je potrebno namestiti tipske posode na primernih mestih.
52.	člen
Zbiranje, odvoz in odlaganje, oziroma organizacijo ponovne predelave za kovinske ali druge tehnološke odpadke iz organizacij zdru
ženega dela, organizira in izvaja posamezna organizacija.
Odlaganje posebnih odpadkov je dopustno le s soglasjem ustreznih inšpekcijskih služb na lastnem dvorišču.
53.	člen
Oskrba z električno energijo
Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljalec v svojem soglasju.
V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami urediti javna razsvetljava.
Razsvetljeni morajo biti tudi prehodi čez cesto izven ureditvenih in v ureditvenih območjih.
54.	člen
PTT omrečje
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna lokacijska dokumentacija oziroma lokacijski načrt.
55.	člen
Kabelski sistem
V naseljih in mestu Murska Sobota je v skladu s predpisi dopustna gradnja kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih strokovnih podlag.
IX. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
56.	člen
Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet.
V varstvenih-pasovih predvidenih in obstoječih prometnih površin ni dopustna gradnja nadzemnih objektov.
Postavitev nadzemnih prometnih, turističnih in drugih objektov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem pasu je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste.
Rekonstrukcija obstoječih cest in železnice se mora izvajati na podlagi ustrezne lokacijske dokumentacije in v skladu s predpisi za posamezno področje.
Predvideni priključki na cesto ali sanacija obstoječih morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje cestno telo.
Predmetne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije.
Pri lokaciji novih objektov in površin je trega glede na možnosti predvideti skupne priključke za več objektov.
Parkiranje javnih prometnih vozil, (avtobusov in tovornjakov) na območju mesta ni dopustno, razen na mestih, ki so za to določena X. MERILA IN POGOJI ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMINAJO PROSTOR
57.	člen
Merila in pogoji za druge posege, ki trajno ali začasno spreminjajo prostor, se nanašajo na urejanje površin in območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov in sicer:
—	ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč,
—	Manjše hidromelioracije in agromelioracije v sklopu že obstoječih,
—	manjše regulacije,
—	gradnja mostov,
—	ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih gradbenih ali drugih posegov,
—	druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvidevati.
Poleg že navedenih pogojev je pri naštetih ureditvah potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine, in sicer:
—	ohranitev značilne krajinske podobe območja,
—	ohranitev značilne trase obstoječih strug vodotokov,
—	ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije.
Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen je potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v prvotno stanje.
Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za urejanje prostora.
XI. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
58.	člen
Posege na območjih, za katera veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine, je potrebno izvajati v skladu s tovrstnimi predpisi in pod pogoji pristojne varstvene službe.
Ob gradnji novih objektov ali dozidav in nadzidavi obstoječih objektov, ki so v območjih karakterističnih pogledov na zavarovane objekte in območja, ali so v območju značilnih sistemov pozidave ali komunikacij, je potrebno vključiti pristojno varstveno službo.
V ožjem in širšem robnem prostoru naselij je potrebno v čimvečji meri ohranjati značilno kulturno in naravno krajino.
Za območja in objekte, ki so zavarovani ali zaščiteni, veljajo režimi, ki jih določajo obstoječi akti ali navodila pristojne varstvene službe (Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine).
XII. MERILA IN POGOJI ZA RAZVIJANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
59.	člen
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje gramoza ali peska.
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so:
—	divja odlagališča odpadkov,
—	nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda,
—	prekomerno izpuščanje zračnih emisij,
—	- nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv,
—	območja ali objekti, ki povzročajo prekomerni hrup ali smrad.
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te objekte.
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo prekomerne emisije negativnih vplivov (hrup, smrad ipd.) morajo biti locirani izven stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja.
60.	člen
Vse spremembe v krajini, povzročene z gradnjo objektov in naprav ali s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, morajo biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih posledic na okolje (npr. posek vegetacije, izravnava, preusmeritev ali zajezitev vodotokov ipd.).
Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez ustreznega dovoljenja pristojne službe, niso dovoljeni, četudi gre za vzdrževalna dela.
Posegi na površine, ki so označene kot 2. območja kmetijskih zemljišč na nerodovitnih zemljiščih in zemljiščih, ki so v zaraščanju, so dopustni v skladu s tem odlokom in soglasjem kmetijsko zemljiške skupnosti, če spremembe trajno ne spreminjajo krajine.
Pod enakimi pogoji so dopustni posegi za ureditev reljiefa, površinskih voda, visoke vegetacije in biotopov.
Zaščito in varstvo vodnih virov in varstvenih pasov bodo urejali ustrezni občinski odloki.
XIII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE SLO IN DS
61.	člen
Pri vseh dovoljenih posegih je potrebno v skladu s tem odlokom upoštevati interese in potrebe splošno ljudske obrambe in družbeno samozaščito.
Pri posegih za potrebe SLO in DS so možna odstopanja od določil tega odloka pod pogoji, ki jih predpiše pristojni organ in pod pogoji, ki jih določa zakonodaja s področja SLO in DS.
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
V lokacijskem postopku je za vsak poseg, za katerega to določi požarni inšpektor, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Definirati je potrebno tuid interventne poti ter možnosti evakuacije v primeru požara.
Na območju, ki je prikazano v grafičnih prilogah, je v skladu z Odlokom o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 19/83) obvezna gradnja zaklonišč.
XIV. KONČNA DOLOČILA
62.	člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora občine M. Sobota ter na sedežih posameznih krajevnih skupnosti.
63.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb občin M. Sobota, Ljutomer, G. Radgona in Lendava, Enota v Murski Soboti.
64.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o urbanističnem redu v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 14/87) in Odlok o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naseljih in območja, določena za posebne namene na območju občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/77), v območju, navedenem v 4. členu tega odloka ter Odlok o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu M. Sobota (Ur. objave, št. 12/77, 25/77, 10/78, 16/78, 22/78, 13/79, 20/79, 38/82, 19/84 in 10/85.) in Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zaselek Pušča v k. o. Černelavci (Ur. objave, št. 16/82).
65.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 352-18/89-1
M. Sobota, dne 25. 9. 1989
Predsednik	,
Skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER, 1. r.
166
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25/9—1989, sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Št. Kovača, Kocljevo, Cankarjevo. Kopitarjevo in Prežihovo ulico v Murski Soboti (v nadaljnjem besedilu: blokovski kompleks).
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za blokovski kompleks v Murski Soboti, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod št. 6/88—ZN/MS v juniju 1989.
2.	člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a)	Tekstualni del:
—	izjave o opravljeni notrani kontroli ter o upoštevanju predpisov,
—	usmeritve iz planskih aktov občine M. Sobota za obdobje 1986^1990, oz. 1986-2000,
— obrazložitev prostorskih pogojev za realizacijo načrta.
— soglasja, mnenja, smernice pristojnih organov in organizacij:
b)	Grafični del:
—	izrez iz Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986-1990
—	kopija katastrskega načrta
—	obst. stanje s predv. rušitvami
—	obstoječe površine v območju obdelave
—	obstoječa komunalna ureditev
—	predvidena namenska raba površin
—	arhitektonsko-zazidalna situacija
—	etažni program kleti
—	delitev površin
—	osončenost fasad
— predmetno-tehnična situacija
—	ogrevanje
—	zbirna karta komunalnih naprav
— idejna višinska regulacija
— talna ureditev
— požarna varnost
— zaklonišča
— faznost
—	zakoličbena situacija — 3 x
—	gabarit Kocljeve ulice
—	prerezi — 3 x
v M 1 v Ml
v M 1
v M 1 v M 1
v M 1
v M 1 v M I v M 1 v M 1
v M 1 v M 1 v MM v M 1 v M 1 v M I
v M 1 v M I v Ml v M 1 v M 1
: 5000, Vi 000, : 1000, : 1000, : 1000, : 1000, : 500, : 1000, : 1000, : 1000, : 500, : 1000, i 500, : 1000, : 500, : 1000. : 1000, : 1000, : 500, : 500, : 200.
II. MEJA OBMOČJA
3.	člen
Območje obdelave, za katerega se sprejema zazidalni načrt, obsega zemljišča, ki so na severni strani omejena z južno mejo zemljišča pare. št. 3170 (Ul. St. Kovača), k. o. Murska Sobota; na vzhodni strani z vzhodno mejo zemljišča pare. št. 1037 (Kocljeva ulica) k. o. Murska Sobota, nakar se meja območja nadaljuje preko zemljišča pare. št. 1345 (Zvezna ulica) po vzhodni meji pare. št. 1347 do Kidričeve ulice, jo prečka in poteka naprej po vzhodnih mejah zemljišč pare. št. 1755, 1756, 1758 in 1757 do severne meje zemljišča pare. št. 3178 (Cankarjeva ulica); na južni strani s severno mejo zemljišča pare. št. 3178 (Cankarjeva ulica), ter na zahodni strani z zahodno mejo zemljišča pare. št. 923/1 k. o. Murska Sobota do Kopitarjeve ulice, severno mejo zemljišča pare. št. 1578 (Kopitarjeva ulica), k. o. Murska Sobota do vzhodne meje zemljišča pare; št. 899 (Prežihova ulica), k. o. Murska Sobota in po njenem vzhodnem robu do južne meje zemljišča pare. št. 3170 (Ul. St. Kovača), k. o. Murska Sobota.
Obodne ulice, na katere meji območje obdelave, so obdelane v tistih delih, kjer tangirajo urditve znotraj območja, sicer pa niso predmet obdelave tega zazidalnega načrta in ne predmet tega odloka.	*
III.	FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO POSEGOV
4.	člen
Znotraj blokovskega kompleksa so predvidene naslednje gradnje inuredi-tve:
1.	Ob Stari in Vrtni ulici je predvidena gradnja dveh stanovanjskih objektov s cca 42 stanovanji. Pritličja so deloma lahko namenjena tihi obrti ali servisom. V kleti enega od objektov je predvidena še gradnja zaklonišča.
2.	Ob Kidričevi oz. Cankarjevi ulici je predvidena gradnja večjega trgovskega objekta z osnovno preskrbo. V sklopu tega objekta je možno urediti še manjše lokale z gostinsko, servisno ali obrtno ponudbo. V sklopu objekta je možna tudi gradnja zaklonišča.
3.	Ob Kocljevi ulici so predvideni poslovni in poslovno-stanovanjski objekti. Pritličja I. etaže so lahko namenjena poslovnim, trgovskim ali gostinskim prostorom. V etažah in mansardah so stanovanja.
Na dvoriščni strani je v nivoju pritličja možno urediti nadstrešnico za pokrita parkirišča.
4.	Južno od obstoječega zaklonišča je predvidena gradnja osrednjega energetskega objekta, oz. kotlovnice. Z gradnjo se zamakne zasilni izhod iz zaklonišča. Ob zahodni strani zaklonišča je možna gradnja ali postavitev objektov za gostinsko, trgovsko ali servisno dejavnost.
5.	Predvidena je prizidava lekarniških prostorov na zahodni strani objekta Dom tehnike, dalje prizidava kotlovnice na severni Strahi objekta Vrtna 2, 4.
6.	V osrednjem delu kompleksa med Staro, in Vrtno ulico ter na zahodni strani objektov ob Kocljevi je možna gradnja podzemnih parkirišč.
7.	Predvidena je gradnja dveh tripleks garaž in sicer ob že obstoječi garaži ob Stari ulici in nova ob bloku Stara ul. 1.
8.	Predvidena je naprava poševnih streh in ureditev mansardnih stanovanj na obstoječih stanovanjskih blokih ob Stari ulici št. 6, 8, 10, 12, 14 ob Cankarjevi ulici št. 48, 50, ob Vrtni 3 in Kidričevi 16, 18. Nad objektom Dom tehnike (Kocljeva 2) je predvidena naprava dvokapne strehe brez dodatnih stanovanj.
9.	Nad podzemnimi parkirišči med Staro in Vrtno ulico je predvidena ureditev zelenih površin z otroškimi igrišči in manjšo asfaltno površino (košarko). Na severni strani predvidene trgovine je možno postaviti začasne montažne stojnice za prodajo sadja, zelenjave (tržnica).
5.	člen
Na vseh obstoječih objektih so razen ureditve streh in mansardnih stanovanj možne adaptacije in sanacije gradbeno-tfehničnega stanja objektov (popravilo fasad, naprava toplotne izolacije, naprava streh v naklonu) ter vzdrževalna dela.
Prav tako je v vseh pritličjih obstoječih stanov, blokov možna sprememba namembnosti prostorov v manjše tihe obrtne in servisne dejavnosti.
6.	člen
Na območju individualne stanovanjske gradnje ob Prežihovi ulici je možna gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov, nadzidave in adaptacije obstoječih objektov ter vzdrževalna dela. Možna je tudi preureditev v manjše lokale, obrtne in servisne delavnice z mirno dejavnostjo.
7.	člen
Na območju individualne stanovanjske grdnje med Kidričevo in Cankarjevo ulico je možna gradnja novih in nadomestnih stanovanjskih objektov in obrtnih delavnic, delno v vrstni zazidavi, delno kot samostojnih objektov.
Zaradi ureditve priključka Kocljeve ulice na Cankarjevo se bo moral stanovanjski objekt ob Cankarjevi ulici št. 38 na pare. št. 1759 k. o. Murska Sobota delno ali v celoti porušiti oz. mu spremeniti namembnost.
8.	člen
Na celotnem kompleksu je dopustna gradnja novih ali dopolnilnih komunalnih in energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav ža zveze.
9.	člen
Predvidena je ureditev novih prometnih površin. Možno je razširiti nekatera obstoječa parkirišča, delno se prestavi Stara ulica.
Možna je ureditev novega uvoznega priključka Stare ulice na Ulico Št. Kovača. Obstoječi priključek se spremeni v enosmernega za izvoz.
V kolikor se priključek ne izvede, se mora sanirati obstoječ (razširitev križišča, povečanje radija, ureditev tretjega pasu na Ul. Štefana Kovača).
Ob Ulici Štefana Kovača je predvidena gradnja obojestranske kolesarske steze. Vzporedno z ulico so predvidena vzdolžna parkirišča. Predviden je preboja Kocljeve ulice do Cankarjeve ulice. Ob Kocljevi ulici je predvidena dvostranska kolesarska steza in vzdolžno parkiranje.
Predviden je nov priključek na Prežihovo ulico za dovoz do parkirišča. Obstoječ priključek na Ulico Stefana Kovača ob blokih št. 19 in 21 se zapre.
Predviden je priključek do zasebnih parcel št. 2167/1, 2167/2 in 2170 in sicer severno od objekta Cankarjeva 50. '
Nov priključek je predviden tudi na slepo Kidričevo in sicer za dovoz do dvorišča objektov ob Kocljevi ulici (vzhodno od Kidričeve 16).
'Predvidena je nova slepa ulica do predv. individualnih objektov južno od Kidričeve ulice.
Preko- blokovskega kompleksa je v smeri V — Z predvidena osrednja peš pot.
 Vse nove prometne ureditve (preboj Kocljeve do Cankarjeve ulice, preboj. Stare ulice do Ul. Štefana Kovača, novi priključek na Prežihovi ulici) se morajo izvesti na podlagi vsakokratnih strokovnih osnov.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ
10.	Člen
Vsi predvideni objekti, razen ob Kocljevi ulici morajo biti zasnovani kot samostojni stanovanjski objekti.
Ob Kocljevi ulici so objekti zasnovani v nizu, posamezen objekt pa tvori zaključeno celoto z lastnim vhodom in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.
V kleteh so posamezni objekti preko parkirišč, zaklonišč ali manipulativnih prostorov lahko povezani med seboj.
11.	člen
Velikost in oblike posameznih funkcionalnih zemljišč so določene le za predvidene objekte. Za obstoječe objekte so funkcionalna zemljišča skupna za več objektov, glede na razporeditev obstoječih površin.
Vsa funkcionalna zemljišča so razvidna iz grafične priloge št. 9, navedene v 2. členu tega odloka.
12.	člen
Odstopanja v legi predvidenih objektov niso dopustna. Odstopanja v velikosti posameznih objektov so dopustna v mejah, ki jih dopuščajo odmiki med objekti, definirani v grafičnih prilogah.
13.	člen ,
Vsi objekti se navezujejo na obstoječe prometne površine — na obodne ulice in ulice v kompleksu.
Vhodi v osrednje podzemno parkirišče so preko dovoznih ramp možni z Mojstrske ali Kidričeve ulice.	. .	.	.
Znotraj kompleksa je dovoljen le interni m intervencijski promet. Hitrost znotraj kompleksa je omejena na 40 km/h.
14.	člen
Parkiranje je urejeno z nadzemnimi in podzemnimi parkirišči. Parkiranje ob vhodih in ob objektih, oz. na drugih neoznačenih površinah ni dovoljeno.
15.	člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na mestno kanalizacijo in vodovod. Pri
ključitev se lahko izvede le pod pogoji upravljalca. Trase predvidenih komunalnih vodov morajo potekati ob prometnih površinah in ne smejo ovirati talnih ureditev in zasaditve.
Vsi električni in telefonski priključki morajo potekati v zemlji.
Eventuelna-gradnja kotlovnice in drugih objektov glede na sistem ogrevanja bo rešena v posebnih strokovnih podlagah (lokacijski dokumentaciji) na podlagi idejnih projektov.
Na celotnem območju mora biti ob prometnih poteh (dovoznih cestah, parkiriščih in peš poteh) urejena zunanja razsvetljava.
16.	člen
Celotno območje mora biti ozelenjeno v skladu z grafičnimi podlogami iz 2. člena tega odloka.
V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
17.	člen
Vsi predvideni objekti in zunanje ureditve morajo biti vzporedni (pravokotni) na stanovanjske bloke ob Stari, Vrtni oz. Kocljevi ulici.
Velikost posameznih objektov in odmiki med njimi so definirani v grafičnih prilogah, kjer so označena tudi maksimalna možna odstopanja v tlorisnih velikostih.
Poslovno stanovanjski objekti ob Kocljevi ulici morajo biti na vzhodni strani (ob Kocljevi ulici) v pritličnem delu grajeni v liniji. Odstopanja v velikostih teh objektov so možna le v smeri proti zahodu. Poslovno nadstropje lahko izstopa iz ulične linije.
Predvidena garaža ob Stari ulici mora biti enaka kot že obstoječa.
18.	člen
Vsi objekti morajo imeti dvokapne ali večkapne strehe v naklonu. Etažnost predvidenih in obstoječih objektov je podana v grafičnem delu. Etažna višina pritličja in 1. nadstropja objektov ob Kocljevi in trgovskega objekta ob Cankarjevi je lahko višja od višine stanovanjskih etaž, vendar skupna višina obeh poslovnih etaž ne sme presegati višine treh stanovanjskih etaž.
Odstopanja v etažnosti objektov so dopustna le pri objektih ob Kocljevi ulici, kjer je predvidene objekte možno zvišati ali znižati za pol etaže (iz mansarde cela etaža).
19.	člen
Vhodi v stanovanjske prostore morajo biti ločeni od vhodov v lokale pri vseh predvidenih in obstoječih objektih. Pri obstoječih objektih, katerim se v. pritličju ali kleti spreminja namembnost, vhodi v lokale ne smejo biti iz skupnih stanovanjskih prostorov.
20.	člen
Zunanja obdelava objektov mora upoštevati obdelavo že obstoječih objektov v kompleksu. Možno je uporabiti vse razpoložljive materiale. Pri stanovanjskih objektih morajo biti celotne fasade obdelane čimbolj enotno.
VI. DRUGI POGOJI, KI JIH JE POTREBNO UPOŠTEVATI PRI REALIZA-CIJI ZAZIDALNEGA NAČRTA
21.	člen
Pri ureditvah na objektu Ul. Štefana Kovača 19 a (pare. št. 907/2) — Vali-jeva hiša je za posege potrebno pridobiti mnenje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
22.	člen
Ob parcelnih mejah individualnih stanovanjskih hiš je dopustna postavitev ograj. Ob ulici morajo biti vse ograje obdelane na enak način in enako višino (1,20 m).
23.	člen
Vse zunanje ureditve ter vhodi v podzemne in nadzemne objekte morajo omogočati dostop tudi invalidnim osebam.
VII. ETAPNOST IZVAJANJA
24.	člen
Vse predvidene ureditve oz. gradnje je možno izvesti na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. Ker vsa zemljišča v območju obdelave še niso pripravljena, priprava pa časovno ni definirana, tudi etape izvajanja zazidalnega načrta časovno niso opredeljene.
Do izvedbe zazidalnega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi.
Gradnja priključka na Štefana Kovača ulico, prestavitev Stare in gradnja podzemnih parkirišč niso pogoj za ostale ureditve v kompleksu.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV ZAZIDALNEGA NAČRTA
25.	člen
Pred gradnjo objektov in talnih ureditev je potrebno z obstoječih zelenic in vrtov odstraniti plodno zemljo, jo začasno deponirati in uporabiti pri ureditvi zelenic.
26.	člen
Pri organizaciji gradbišč za posamezne objekte je potrebno upoštevati obstoječe stanovalce v smislu preprečevanja nepotrebnih transportnih poti in zmanjševanja prekomernega hrupa.
X. KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Zazidalni načrt je na vpogled vsem občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
28.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega ddloka vrši urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb občin Pomurja — enota v Murski Soboti.
29.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati 19. člen Odloka o sprejetju
zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu M. Sobota (Ur. objave, št. 12/77) ter 26. člen istega odloka v območju severno od severne meje zemljišča pare. št. 3178 (Cankarjeva ulica, k. o. Murska Sobota).
30.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 352-17/89-1
Murska Sobota, dne 25/9-1989
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 1. r.
167
Skupščina občine Murska Sobota izdaja na podlagi 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86), 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) in na predlog ABC Pomurke KZ Panonke Murska Sobota, naslednjo
ODLOČBO
1.	Uvede se komasacijski postopek na komasacijskem območju DOLENCI, ki obsega del k. o. Dolenci in del k. o. Hodoš.
Komasacijsko območje je določeno z mejo, ki poteka od meje med severnim robom parcele št. 1474 in cesto Dolenci- Hodoš in se nadaljuje po jugozahodnem robu prej omenjene ceste (pare. št. 3625) proti jugu do jugovzhodnega roba parcele št. 1668, nato zavije proti jugozahodu ob južnem robu parcel št. 1668 in 1667, prečka Dolenski potok, nato zavije proti jugu po vzhodni strani parcele št. 310 oziroma po zahodni strani Dolenskega potoka in ga pri južnem stiku parcel št. 310 in 3531 spet prečka v vzhodni.smeri po severnem robu parcele št. 3532, nato zavije po vzhodnem robu parcel št. 3532, 3533, 3536, 3437, 3538^ 3539, 3540, 3541, 3542, 3543/1, 3543/2, 3544, 3545, 3546, 3547 in se obrne pri parceli št. 3547 proti jugozahodu po južnem robu parcele št. 3547, prečka Dolenski potok in se nadaljuje v smeri jugozahod po južnem robu parcele 3549 in obkroži parcelo št. 3589, se nadaljuje proti severu po zahodnem robu pare. št. 3553/2, 3553/1, 3554, 3555, 3556, 3557, 3558, 3559, 3535, 3534, 3509, deli parcelo št. 3510 in 3511, nato prečka občinsko pot (pare. št. 3615) in se nadaljuje proti zahodu po južnem robu parcel št. 1674, 1675, 1678, obkroži parcelo št. 1682 in se nadaljuje po zahodnem robu parcel št. 1693, 1694, 1696 in po južnem robu jarka (pare. št. 3603) do stika jarka s parcelo št. 1708, kjer prečka jarek (pare. št. 3603) in nato proti severu po zahodnem robu parcel št. 1742, 1758, po južnem robu 'pare. št. 1764, obkroži po južnem in zahodnem robu parcelo št. 1762 do stičišča s potjo pare. št. 2578 in se nadaljuje po južnem robu omenjene poti proti zahodu in pri stiku poti s parcelami št. 2579 in 2615/2, spremeni smer proti severu, prečka občinsko pot (pare. št. 2578) in se nadaljuje ob zahodnem robu parcel št. 2574, 2571, 2570/2, 2570/1, 2569, 2568, gre proti vzhodu po severni meji pare. št. 2568 in nato proti zahodu po južnem robu občinske poti (pare. št. 3615) jo prečka pri zahodnem robu parcele št. 1840 in se nadaljuje proti severovzhodu po zahodni meji parcel št. 1840, 1841, 1842, 1843, nato spremeni smer proti severozahodu po južnem robu parcele št. 1868 in po južnem robu poti (pare. št. 1902) naprej okoli parcele št. 1869, kjer pri parceli št. 1903 prečka občinsko pot (pare. št. 1902), deli parcelo št. 1903, gre proti severovzhodu po severni meji parcel št. 1904, 1905, 1906, 1908. Nato se obrne proti zahodu in se nadaljuje po južni meji parcel št. 1912, 1913, 1914, deli parcelo št. 1920 do južnega roba parcele št. 1916 in se nadaljuje po južnem robu parcel št. 1916, 1942, obrne smer proti severu po zahodnem robu parcel št. 1950, 1956, 1957, do stičišča s parcelo št. 3601, kjer prečka cesto Šalovci- Hodoš (pare. št. 3606). Nato gre proti zahodu po južnem robu Dolenskega potoka (pare, št, 3601) in ga prečka pri severni meji parcele št. 2039 in se tam tudi nadaljuje proti zahodu po južnem robu občinske ceste (pare. št. 3602) in pri mostu prečka občinsko cesto (pare. št. 3602) in se nadaljuje proti severovzhodu po severnem robu občinske noti (pare. št. I27I)do južnega roba parcele št. 938 in gre po jugozahodnem robu parcele št. 938 in po njenem severozahodnem robu, se nadaljuje po severozahodnem robu parcel št. 937, 936, nato po jugozahodnem robu pare. št. 933, gre po meji med parcelama št. 930 in 933, nato po severovzhodnem robu parcele št. 933. se obrne proti severovzhodu in deli parcelo pt. 927, nato se nadaljuje po južnem robu parcele št. 1923, nato po njenem severozahodnem in severovzhodnem robu in naprej proti severu po zahodnem robu parcel št, 758, 757, deli pare. št. 761 in gre v isto smčr po zahodnem robu parcel št. 763/1, 763/2, 763/3, nato proti vzhodu po severnem robu parcel št. 763/3 in 762, zavije proti severu po zahodnem robu ceste Dolenci— Hodoš (pare. št. 3604).
Meja se nadaljuje proti zahodu ob južnem robu parcele št. 772 in naprej ob njenem zahodnem robu proti severu, nato ^re ob južnem, zahodnem in severnem robu parcele št. 777 nato ob severni meji parcele št. 779 in po meji med cesto Dolenci - Hodoš (pare, št, 3604) In parcelo št, 779 proti Jugu in prečka cesto Dolenci Hodoš (pare. št. 3604), se nadaljuje po severni meji parcel št, 800, 799. 798, spremeni smer proti jugu oh vzhodnem robu pare, št, 798 in 799, nato proti vzhodu ob severni meji parcele št. 784 In pri parceli št. 796 zavije proti severu ob zahodni meji parcele št. 796 in naprej proti vzhodu po severni meji parcele št. 796, nato proti severu ob zahodni meji parcel št, 793, 792, 791, 789, 817, 819, 820. 818. gre proti vzhodu po severni meji parcele št, 820, prečka občinsko pot (pure, št, 3611) in se nadaljuje po vzhodni meji prej omenjene občinske poti do severne meje parcele št, 845, gre naprej proti vzhodu po severnih mejah parcel št, 845, 847, 849, 851, 852, 854 nato proti jugu ob vzhodni meji parcele št, 855 in prečka občinsko pot (pare, št, 3612), se nadaljuje po vzhodni meji omenjene poti proti ju^u, zavije proti vzhodu, gre po severni meji parcele št, 1378 In 1382, nato pa proti Jugu ob vzhodnem robu parcel št. 1382, 1381 In 1380, nato ob južnem robu pare, št, 1380,
Meja se nadaljuje proti Jugu ob vzhodnem robu parcele št, 1374, nato proti vzhodu ob severni mej! pare, št, 1362 in proti jugu ob vzhodni meji parcele št, 1361 in 1360, nato ob severni meji parcele št. 1351 in na jug ob vzhodnem robu parcele št, 1351 in ob severni meji parcele št, 1348 proti vzhodu, Meja se obrne proti severu ob zahodnem robu občinske poti (pare, št, 1431), nakar seka prej omenjeno pot In poteku ob vzhodni meji pare. št. 1441, 1440 ob parceli št. 1440 na zahod, spet po vzhodnem robu poti pare. št. 1431 In na jugovzhod ob severni meji pare. št. 1439, 1438 in nato po katastrski meji med k. o. Dolenci in k. o. Hodoš proti jugu ob vzhodnem robu pare. št. 1438, 1445, 1447, 1448, 1454, prečka cesto Dolenci —Hodoš (pare. št. 3625) in se zaključi pri severnem robu parcele št. 1474.
2.	Komasacijsko območje zajema zemljišča lastnikov, katerih seznam je na vpogled vsem komasacijskim udeležencem in drugim zainteresiranim na Komiteju za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota ter ra krajevnem uradu Šalovci v času od 6. 10. 1989 do 6. 11. 1989.
3.	Podatki o parcelah, zajetih v komasaciji, so na vpogled na Geodetski upravi Skupščine občine Murska Sobota in v zemljiški knjigi na sodišču v Murski Soboti.
4.	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedana graditev in-sajenje nasadov ter gozdnega drevja, parceliranje zemljišč in promet z zemljišči. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljiškega komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev ali če gre za dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljiščih, ki je dejansko že opravljen ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo, da gre za izjemen primer izda Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota.
5.	Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in drugi elaborati v komasacijskem postopku bodo razgrnjeni najmanj 15 dni v Vaško-gasilskem domu v Dolencih v roku, ki ga bo določil Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota.
6.	Komasacijski udeleženci in drugi, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, lahko dajo pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve.
7.	Izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju in dolžnosti strank v zvezi z deli se urejajo v okviru melioracijske skupnosti.
8.	Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih Navodila, za vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada.
Za 1 m* zemljišča posameznega vrednostnega razreda se določi vrednost v cenilnih enotah zaradi zamenjave in vrednost v denarju zaradi denarne poravnave razlike v vrednosti vloženega in dobljenega zemljišča.
Če se na komasacijskem območju zaradi ureditve zemljišč poveča ali zmanjša površina poti, melioracijskih jarkov in drugih objektov se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženimi zemljišči manjša oziroma večja površina zemljišča.
9.	Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju, ki so posekali drevje in zarast na površinah, katere niso bile predvidene v melioracijskem projektu, dobijo v komasacijskem postopku te iste površine melioracijsko neurejene nazaj, kot novododeljena zemljišča iz komasacijskega sklada.
10.	Skupščina občine Murska Sobota pooblašča Geodetski zavod SRS, da v njenem imenu opravlja mejni ugotovitveni postopek, razgrnitev elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju ter seznanitev komasacijskih udeležencev z dodeljenimi zemljišči v naravi.
II.	Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin, posameznemu komasacijskemu udeležencu pa se odločba vroči v taki obliki, da izrek odločbe glede v komasacijo zajetih parcel vsebuje le tisti del, ki se nanaša na udeleženca.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni pritožb, dopusten pa je upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo. Tožbo se vloži pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije ali pa se mu pošlje po pošti v 30 dneh po prejemu te odločbe. Tožba se lahko da na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SRS ali pri katerem drugem rednem sodišču.
Številka: 464-13/89-1
V M. Soboti, dne 25. 9. 1989
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Andrej GERENČER 1. r.
168
Skupščina občine Murska Sobota izdaja na podlagi 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86), 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščina Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) in na predlog ABC Pomurke KZ Panonke Murska Sobota, naslednjo
ODLOČBO
L Uvede se komasacijski postopek na komasacijskem območju MARKOVCI, ki obsega del k.o. Šalovci in del k.o. Markovci. Komasacijsko območje je določeno z mejo, ki poteka od katastrske meje med k.o, Cepinci in k,o. Markovci na severni strani okrajne ceste Cepinci — Šalovci proti jugovzhodu po severnem robu ceste pare. št. 3718 do meje med občinsko potjo pure, št, 3728 in pare, št, 1275 in po vzhodnem robu poti (pare. št. 3728) do koncu pare. št. 1290. nato proti vzhodu po severni meji pare, št, 1290, 1289, 1286 in 1287,-prečka pot iparc. št. 1297) in gre po severni meji pure, št, 1301 in po zahodnem robu pure, št, 1326, kjer zavije proti vzhodu po severnem robu pare, št. 1331 in 1330 do pare, št. 1329 in po njeni severozahodni meji do pare. 1747/2 nato pa po severni meji pare. št. 1329 in 1358 do konca pare, št, 1358 kjer zavije proti jugu po vzhodni meji pure, št, 1358 do meje med pure, 1747/1 in 1359 nato po severnem robu pure, 1359, ki io tudi deli v smeri proti jugu po kulturni meji kakor tudi pure, št. 1360, ki Jo deli v smeri proti Juhu In vzhodu po njeni kulturni meji, Nato gre meja proti jugu po zahodni meji pure, št, 1388 In 1386, nato po severni meji pare. 1393 in 1395 do pure, št, 1735 m gre po njeni zahodni meji do meje z pure, št, 1736 in po njeni južni meji do pare, 1737 in po njeni južni meji do oh-činske ceste (pare, št, 3720), jo prečka in gre proti severu po njeni vzhodni strani do občinske poti (pare, št, 3730) in po njeni južni strani do potoku (pare, št. 3716), |a prečka in gre po njegovi vzhodni strani proti Jugu do okrajne ceste Cepinci šalovci (pare, št, 3719) in po njenem vzhodnem robu do občinske poti Markovci — Budincl (pare, št, 3725) In po njeni zahodni strani do meje med pare, št, 2789 in 2788, nato po severovzhodni meji pare, št. 2789 in po vzhodni meji pare. 2777 in 2778 nato po zahodni meji pare, št, 2779 do občinske poti Markovci — Budinci (pare, št, 3725) in po zahodnem robu do približno polovice vzhodne meje pare. št. 2550, kjer pot seka do severne meje pare. 2527 po kateri gre proti vzhodu do konca parcele in nato po vzhodni meji pare. št. 2527, 2533, 2536, 2539 in 2540 do občinske poti Markovci Budinci (pare, št. 3725) in po njenem vzhodnem robu preko občinske poti (pare. št. 2512) ter po njenem vzhodnem robu do meje med pare. št. 2513 in 2483. Nato gre meja po severnem robu par. št. 2483 in 2481 in 2480, nadalje po vzhodnem robu pare. št. 2480 do pare. 2479 In po njeni zahodni in južni strani, nadalje po južni struni pare. št.
2478 do meje med pare. 2489 in 2490 nato proti jugu po zahodni meji par. 2490 in 2491, ter po južni strani pare. št. 2491 do pare. št. 2468. Nadaljuje po zahodni, severni in vzhodni strani te parcele, nato po vzhodni meji pare. 2465 do meje med parcelama 2459 in 2458 in po južni meji pare. št. 2458 in 2452. Na koncu pare. št. 2452 zavije proti jugu po vzhodnem robu pare. št. 2462 do občinske poti (pare. št. 3733) in po njenem severnem robu dokler jo ne preseka na mejo med pare. št. 2905 in 2907 in gre po zahodni strani pare, št, 2907, nato po njeni južni strani do pare. št. 2910. Nato gre po južni in vzhodni strani pare. št. 2910 do meje med pare. št. 2928 in 2929 in se nadaljuje po severni strani pare. št. 2929 do potoka (pare. št. 3717) ga prečka in gre naprej po južni strani pare. št. 2393, 2392 in 2391 do pare. 2946 in po njenem zahodnem in severnem robu, se nadaljuje po severni meji pare. 2947, nato po zahodni meji pare. 2948 in po njeni južni strani do meje med pare. št. 2938 in 2945. Nadaljuje se po zahodni strani pare. št. 2945, nato po južni strani pare. št. 2945, 2948 in 2950, nato preseka pare. št. 2951 in 2950 do občinske poti (pare. št. 3733) in gre po njenem zahodnem robu do mesta, kjer jo prečka na mejo med pare. št. 1463 in 1467 v k.o. Ša-lovci. Nato gre po severni meji pare. št. 1467 in 1466, se nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 1466 in severni meji pare. št. 1465 in po njeni vzhodni meji proti jugu, ter po severni meji pare. št. 1471 in 1472 in 1473. Nato deli po kulturni meji proti severu pare, št. 1464, 1463, 1462 in deloma 1461 do mesta, kjer zavije proti vzhodu po južni meji pare. št. 1502, vse do konca severne meje pare. št. 1500 in gre po vzhodni meji pare. št. 1500, 1499, 1498, 1497/2, 1497/1, 1488, 1494, 1493, 1492 in 1489. Nadaljuje po južni strani pare. št. 1489 do poti (pare, št. 1488) in po njenem vzhodnem robu do konca, kjer prečka okrajno cesto Če-pinci — Šalovci in gre po njenem južnem robu do meje med pare. št. 1532/2 in 1527 in po njej do konca parcel, nato pa po južni meji pare. št. 1532/2, 1532/1 in deloma 1539 do meje med pare. št. 1535 in 1537 in po njej do meje z pare. št. 1543, kjer se nadaljuje po južni meji pare. št. 1537 ter južni in zahodni meji pare. št. 1542. Nadaljuje se po severni strani pare. št. 1544 in 1545 in po meji med pare. št. 1545 in 1546 do Male Krke in po njenem severnem robu do katastrske meje med k.o. Šalovci in k.o. Markovci, kjer jo prečka po katastrski meji in poteka po vzhodnem robu pare. št. 3389 k.o. Markovci do konca te parcele, kjer se nadaljuje proti zahodu po južnem robu pare. št. 3389, 3390, 3391, 3392, 3393, 3394, 3399, 3400/1, 3402, 3407, 3410, 3415, 3418 do pare. št. 3420 in po njenem vzhodnem robu do meje z pare. št. 3421 in po njeni severni meji do pare. št. 3436, ter po njeni vzhodni, južni in zahodni meji do pare. št. 3435 in po njeni južni in zahodni meji do meje med pare. št. 3447 in 3446. Nadaljuje se po južni strani pare. št. 3.446 do občinske poti (pare. št. 3736) in po njeni južni meji do dela, kjer preseka pare. št. 3297 do meje med pare. št. 3276/2 in 3277, nato po severni meji pare. št. 3296 do meje z pare. št. 3280 in po njeni južni meji do meje z pare. št. 3282, ter po njeni vzhodni meji do meje z pare. 3284 in po njeni severni meji do občinske poti (pare. št. 3273), jo preseka do meje med parcelama 3083 in 3272, se nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 3083 do občinske poti (pare, št.3736) in po njenem južnem robu do meje med pare. št. 3095 in 3096. Nadaljuje se po južnem robu projektirane poti v smeri jugovzhodnega roba pare. št. 3233 in po južnem robu jarka v smeri jugovzhodnega roba pare. št. 3158 in po južnem ter zahodnem robu te parcele do konca le-te, kjer preseka pare. št. 3159 v smeri severovzhodnega roba pare. 3156 in po severni meji pare, št. 3156 do poti pare. št. 3738 jo prečka in seka pare. št. 3216 do meje med pare. 3213 in 3214. Nadaljuje se po južni meji pare. št. 3213, 3210, 3209, 3206, 3201 in deloma 3199, kjer le-to seka po meji ohišnice proti severu in zahodu do občinske poti (pare. št. 3563) ter o njenem vzhodnem robu proti njenem severnem koncu na meji z občinsko potjo (pare. št. 3739), ki jo tu prečka in gre naprej proti zahodu po njenem severnem robu do meje med pare. št. 3683 in 3614 ter po njej do pare. št. 3646, ter po njeni južni meji in zahodni meji do pare. št. 3637 in po njeni zahodni meji do pare. št. 3658. Nadaljuje se po južni meji pare, št. 3658, 3657 in 3659, nato po zahodni meji pare. št. 3659 in 3655 nato pa po južni, vzhodni in severni meji pare. št. 1670 nato po delu vzhodne meje pare. št. 3656, do pare. št. 3661 in po njeni vzhodni meji in delu severne meje do meje med pare. št. 1629 in 1630 in po njej do pare. št. 1631 in po njeni južni meji in severni meji, ter severni meji pare. št. 1664 do meje med pare. št. 1632, 1633 in 1648. Nadaljuje se po severni meji pare. št. 1632, preseka pare. št. 1635 v smeri jugovzhodnega dela pare. št. 1636 in se nadaljuje po severni meji pare. št. 1635 in pare. št. 1615, 1604, 1596, 1578, 1545 in delu zahodne meje le-te, po severni meji pare. št. 1548 in pare. št. 1552 in delu zahodne meje le-te, do meje z pare, št. 1528 in nato po severni meji pare. št. 1528 in 1521 ter po severovzhodni meji pare. št. 1512 in po delu njene zahodne meje do meje z pare. št. 1499, nato po meji med pare. št. 1499 in 1501 do občinske poti (pare. št. 1474) ter po njenem severnem robu do mesta, kjer jo prečka na skrajni severni rob pare. št. 1490 in nato po katastrski meji med pare. št. 1490 k.o. Markovci in 3347 k.o. Cepinci do meje ž pare. št. 3373 k.o. Cepinci in po njeni severnovzhodni in severozahodni meji, ter po severni meji pare. št. 3365 in po južni meji pare. št. 3362 in zahodni meji pare. št. 3362, 3350, 3343 in zahodni im severni meji pare. št. 3345/2, nato po zahodni meji pare. št. 2355 in jugovzhodni meji pare. št. 2351/1 in 2350/1, kjer v nadaljevanju v isti smeri seka pare. št. 3459 in okrajno cesto Cepinci — Šalovci (pare. št. 3456/2) in gre po njenem severnem robu proti vzhodu do katastrske meje med k.o. Markovci in k.o. Cepinci, kjer se zaključi.
Meja komasacijskega območja drugega dela komasacije Markovci se prične na robu ceste Markovci — Budinci (pare. št. 3725) na meji med pare. št. 1928/1 in 1918 in poteka proti vzhodu po severni meji pare. št. 1918 in 1917 do pare. št. 1920 nato proti jugu po vzhodni meji pare. št. 1917 in 1916 do pare. št. 1912 in po delu njene severne meje ter njeni vzhodni meji in delu južne meje do meje med pare. št. 1902 in 1904 in po zahodni meji pare. št. 1904 do pare. št. 1038/1 ki jo prečka v smeri severovzhodnega dela pare, št. 2039" in po njeni vzhodni meji do južnovzhodnega dela od koder zopet preseka pare, št. 2038/1 v smervmeje med pare. št. 2040, 2041 in 2043. Nadaljuje se po vzhodni meji pare.
št. 2041 in 2043-ter delu južne meje pare. št. 2043 do meje med pare. št. 2304 in 2303 in po njej do pare. št. 2312 ter nadaljuje po jugovzhodni meji pare. št. 2304 in 2305 in delu 2310 do meje, med pare. št. 2319 in 2311 in po njej do pare. 2314 ter po njeni severni meji proti zahodu do meje z pare. št. 2282 in po južni meji pare. št. 2299 in južni meji pare. št. 2298 in 2297 do dela kjer prečka občinsko pot (pare. št. 2292) na skrajni severni del pare. št. 2296 in se obrne proti jugu po meji med pare. št. 2296 in 2266 do pare. št. 2267 in po njeni severni meji do pare. št. 2264 in po njeni vzhodni meji in skrajno vzhodni meji pare. št. 2263 in vzhodni meji pare. št. 2520/2 in 2520/1 do pare. št. 2519. Tu se obrne proti zahodu in gre po severni meji pare. št. 2519 do ceste Markovci — Budinci (pare, št. 3725), ki jo v tej smeri tudi prečka in nadaljuje proti severu po njenem zahodnem robu do približno tretjine pare. št. 1893, kjer zopet prečka cesto v smeri meje med pare. št. 1928/1 in 1918, kjer se zaključi.
2.	Naslednja zemljišča v komasacijskem območju se ne urejajo v komasacijskem postopku, ampak so predmet nove izmere, ki se izvaja po določilih Zakona o zemljiške katastru (Ur> list SRS, št. 16/74).
k. o. Cepinci:.
2323,2322,2321,3321, 3366, 3367.
k. o. Markovci:
1232,	1233, 1234, 1235, 1277, 1276, 1279, 1463, 1464, 1465, 1462, 1461, 1460, 1369/3, 1370/2, 1436, 1437, 1725/1, 1717, 1718, 2679, 2704, 2680, 2703, 2160, 2161, 2631, 2627, 2632, 2677, 2678, 2673, 2674, 2675, 2672, 2669, 2670/2, 2670/1, 2665, 2666, 2662, 2663, 2660, 2661, 1659, 3180, 3616, 3617, 2798, 2797, 2809, 2805, 2912, 2816, 2824, 2825, 2828, 2827, 2835, 2836, 2839, 2838, 2259, 2257, 2260, 2258, 3078, 3079, 3080, 2870, 2896, 2895, 2900, 2902, 2903, 2904, 2896, 3068, 3067.
3.	Komasacijsko območje zajema zemljišča lastnikov, katerih seznam je na vpogled vsem komsacijskim udeležencem in drugim zainteresiranim na Komiteju za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota ter na krajevnem uradu Šalovci v času od 6. 10. 1989 do 6. 11. 1989.
4.	Podatki o parcelah, zajetih v komasaciji, so na vpogled na Geodetski upravi Skupščine občine Murska Sobota in v zemljiški knjigi na sodišču v Murski Soboti.
5.	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedana graditev in sajenje nasadov ter gozdnega drevja, parceliranje zemljišč in promet z zemljišči. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljiškega komasacijskega sklada, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastniških deležev ali če gre za dokončanje pravnega posla za prenos lastništva na zemljiščih, ki je dejansko že opravljen ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo, da gre za izjemen primer izda Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota.
6.	Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in drugi elaborati v komasacijskem postopku bodo razgrnjeni najmanj 15 dni v Vaško-gasilskem domu v Markovcih v roku, ki ga bo določil Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine Murska Sobota, '
7.	Komasacijski udeleženci in drugi, ki imajo na tem območju kakšen na za kon oprt pravni interes, lahko dajo pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve.
8.	Izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju in dolžnosti strank v zvezi z deli se urejajo v okviru melioracijske skupnosti.
9.	Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih Navodila za vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada.
Za 1 m’ zemljišča posameznega vrednostnega razreda se določi vrednost v cenilnih enotah zaradi zamenjave in vrednost v denarju zaradi denarne poravnave razlike v vrednosti vloženega in dobljenega zemljišča.
Ce se na komasacijskem območju zaradi ureditve zemljišč poveča ali zmanjša površina poti, melioracijskih jarkov in drugih objektov se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površina zemljišča.
10.	Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju, ki so posekali drevje in zarast na površinah, katere niso bile predvidene v melioracijskem projektu, dobijo v komasacijskem postopku te iste površine melioracijsko neurejene nazaj, kot novododeljena zemljišča iz komasacijskega sklada.
11.	Skupščina občine Murska Sobota pooblašča Geodetskizavod SRS, da v njenem imenu opravlja mejni ugotovitveni postopek, razgrnitev elaborataob-stoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju ter seznanitev komasacijskih udeležencev z dodeljenimi zemljišči v naravi.
12.	Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin, posameznemu komasacijskemu udeležencu pa se odločba vroči v taki obliki, da izrek odločbe glede v komasacijo zajetih parcel vsebuje le tisti del, ki se nanaša na udeleženca.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni pritožb, dopusten pa je upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo. Tožba se vloži pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije ali pa se mu pošlje po pošti v 30 dneh po prejemu te odločbe. Tožba se lahko da na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SRS ali pri katerem drugem rednem sodišču.
Številka: 464-12/89-1
V M. Soboti, dne 26. 9. 1989
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER 1. r.