DOI: https://d0i.0rg/10.4312/keria.21.2.65-93
Rok Kuntner
Dionizij Tračan in začetki slovnične terminologije
UVOD
Dionizij Tračan (Atovuaioq o ©pa^; cca. 170-90) se je, kot poroča bizantinski leksikon Suda, rodil v Aleksandriji očetu Teru, ki je bil po rodu iz Trakije. Bil je Aristarhov učenec in po izobrazbi slovničar, poučeval pa je na Rodosu, ki je bil v tistem času poleg Aten in Aleksandrije središče grške učenosti. Kot slovničar in literarni učenjak je pisal zlasti slovnične spise, razprave in komentarje.1 Antična vira Varon in Strabon te biografske podatke v svojih poročilih vsaj implicitno potrjujeta,2 nekateri sholiasti pa Dioniziju pripisujejo drugačen izvor. Po nekaterih poročilih naj bi bil po rodu iz Bizantija, priimek »Tračan« pa naj bi si nadel zaradi prestiža in ugleda, ki ga je uživala dežela Trakija, ali še nekoliko bolj drzno, da naj bi ga kot nadimek dobil zaradi raskavosti svojega glasu (Sta to tpa^u	Poleg prve ohranjene sistematične opisne
slovnice grškega jezika, ki nosi naslov Ts^vri rpa^^attK^, Slovnična veščina, Slovnični nauk ali preprosto kar Slovnica, je od Dionizijevega opusa ohranjeno razmeroma skromno število fragmentov, pri katerih gre povečini za razlage homerskih pesnitev.
1	A 1172 Aiovùaio;, AXe^avôpeùc;, 0pâÇ ôe ano toü narpo; Tipou Tipo; roüvo^a K\r|0eí<;, Apiaráp^ou |iaOr|Tiic;, ypa^^ariKÓ;. /.../ auvéra^e ôe nXeíara ypa^^ariKa re Kai auvray^ariKa Kai ùno^vi^ara.
T 1184 eíra ôiiiKouae (sc. Tupávviov) Kai Aiovuaíou toü 0pâKo; év Pôôw. (Linke, Die Fragmente des Grammatikers Dionysios Thrax, 5.)
2	Dionysius autem, Aristarchi discipulus, cognomento Thrax, domo Alexandrius, qui Rhodi do-cuit /.../ (Varon, Reliquorum de grammatica librorum, fr. 84 [str. 214, 2 Goetz/Schoell], cit. iz Linke, Die Fragmente des Grammatikers Dionysios Thrax, 5);
Aiovúaio; ôe ô 0paÇ Kai AnoWóvio; ô toùç Apyovaùra; noiiaa; AXe^avôpei; |aév, émXoûvro ôe Pôôioi. (Strabon, Geographica XIV 655, cit. iz Linke, Die Fragmente des Grammatikers Dionysios Thrax, 5).
3	Prim. dalje uvodna poglavja v Linke, Die Fragmente des Grammatikers Dionysios Thrax, 8-13.
66
Rok Kuntner
Slovnica v antiki ima v grobem dva med seboj prepletena izvora: filozofskega in uporabnega jezikoslovnega. Prvi je izšel iz težnje razmišljujočega človeka po raziskovanju principov delovanja človeškega uma in izvora jezika, drugi pa po eni strani iz želje po razumevanju jezika starih avtorjev, med njimi zlasti Homerja, po drugi strani pa iz praktične potrebe po razširjanju znanja grškega jezika po ekumeni - enega najpomembnejših elementov helenizaci-je. Zato smo v obdobju helenizma prvič na Zahodu priča razvoju v prakso usmerjenega - opisnega - slovničarstva. To novo panogo so sprva gojili zlasti znotraj raziskovalnih središč v prestolnicah helenističnih držav, od katerih po pomenu posebej izstopa aleksandrinski Muzejon s knjižnico, nekakšen prednik današnjih akademij znanosti in umetnosti. Slovničarji in filologi, dejavni v okviru te ustanove, med katerimi posebej izstopajo Aristofan iz Bizanca (cca. 257-185/0 pr. Kr.), Aristarh s Samotrake (cca. 220-143 pr. Kr.), Apolonij Di-skol (2. stol. pr. Kr.) in nenazadnje Dionizij Tračan, so se odlikovali tako po znanstveno in metodološko utemeljenem pristopu k tekstni kritiki kot tudi po formalistično zasnovanem ter didaktično in praktično usmerjenem pristopu k slovničarstvu.4 Aleksandrinska šola je postala model za poučevanje grškega in kasneje tudi latinskega jezika.
Slovnica (Ts^vri rpa^aTiK^) se je ohranila pod imenom Dionizija Tračana in se razmeroma hitro uveljavila kot avtoritativno delo. Gre za prvo slovnico svoje vrste in sploh prvo ohranjeno opisno slovnico kakega evropskega jezika. Kaj natanko je bila njena vloga, komu je bila izvorno namenjena in kakšno obliko recepcije je predpostavljala, ostaja predmet razprave. Iz njene zgradbe je razvidno, da gotovo ni bila namenjena tujcem in samoukom, saj že odsotnost slovničnih paradigem in vzorcev priča o tem, da je od uporabnika pričakovala predznanje grščine. Slovnica ni mišljena kot znanstveno delo, temveč je njen namen primarno didaktične narave. To razpoznamo med drugim iz dejstva, da je zasnovana jedrnato in strukturirano, skoraj kot predavanje, in da se omejuje na najosnovnejše jezikovne ravnine: prozodija, glasoslovje, oblikoslovje (skladnja in stilistika ne prideta v obravnavo). Tako se zdi še najverjetneje, da je Slovnica nastala kot priročnik za učitelje začetnega tečaja grščine.5
Že samo dejstvo, da malone vse poznejše šolske in znanstvene slovnice ogromno dolgujejo Dioniziju (Varonova, Donatova in Priscijanova so v posameznih odlomkih celo njeni dobesedni prevodi),6 priča o prestižu, ki ga je ta priročnik užival tako v času nastanka kot še zlasti v sledečih obdobjih. Ker pa je to tudi edino ohranjeno tovrstno delo iz svojega časa, je težko podati objektivno
4	Za bolj nadroben uvod v zgodovino jezikoslovja v antiki prim. Steinthal, Geschichte der Sprachwissenschaft bei den Griechen und Römern mit besonderer Rücksicht auf die Logik.
5	O didaktični naravi Slovnice poleg jedrnatosti in preproste zgradbe morda še najbolj povedno priča mesto v §4, kjer knjiga uporabniku postavi vprašanje in nato nanj sama poda smiseln odgovor: »Tivi Sia^epei ariy^^ ünoaTiy|if|c;; xpovw-« Tovrstna komunikacija je zlasti značilna za kontekst pouka in se je v kasnejši didaktični literaturi tudi širše uveljavila. Donatova latinska slovnica, denimo, je v celoti napisana po principu vprašanj in odgovorov.
6	Prim. opombo 20.
dlonizij Tračan in začetki slovnične terminologije
67
sodbo o njegovi kvaliteti. Vendarle pa je opazno, da je v njem z vidika sodobnega bralca nekaj manjših in večjih nedoslednosti.7 Vprašanje, ali te izvirajo od avtorja ali pa jih je treba pripisati preoblikovanjem in vstavkom, nastalim v preoddaji, ostaja odprto, prav tako tudi že v antiki zastavljeno vprašanje o pristnosti slovnice.8 Antičnim sholiastom je bila dostopna še neka vzporedna tradicija Dionizijevega nauka, ki je mestoma v očitnem protislovju z njegovim učenjem, kakor se to kaže v Slovnici. Slednja nas, denimo, uči, da je občno ime (npoarpyopia) podvrsta imena (ovo^a) in torej ni samostojen del govora (|^£poq X070U) ter da sta zaimek (dvtwvu^ia) in člen (apGpov) samostojna dela govora. Neki antični sholiast pa poroča, da nekateri pravijo, da je sam Dionizij v skladu s stoiškim naukom ločeval lastna (ovohata) in občna imena (npoarpyopiai) kot samostojna dela govora ter da je, prav tako po stoiški predstavi, zaimek in člen združeval v isto kategorijo.9 Sholiast zaključi, da torej pričujoča slovnica ni delo Dionizija Tračana, Aristarhovega učenca, temveč nekega drugega Dionizija, Pe-rovega učenca.10 Spor o avtorstvu večjega dela Slovnice - uvodni del velja za nesporno pristnega - je še v sodobni filologiji nerazrešen. Najverjetneje je vzrok za neskladje med omenjenima tradicijama živahna preoddaja tega morda že takrat najbolj razširjenega priročnika za učenje grškega jezika in je bilo izvirno besedilo v njenem teku večkrat spremenjeno ali prilagojeno vsakočasnim potrebam.11
SLOVNIČNI POJMI
Najtežja in nenehno prisotna dilema pri prevajanju Dionizijeve Slovnice je negotovost, kako prevajati grško slovnično terminologijo v slovenščino. Z namenom čim elegantnejše razrešitve te težave, se je zdelo smiselno razgledati se po že obstoječih prevodih v moderne evropske jezike: angleščino (Davidson), francoščino (Lallot), nemščino (Kürschner) in hrvaščino (Škiljan).12 Pri tem so se rešitve
7	V opombah bom opozarjal zgolj na večje »nedoslednosti«, ki jim je bila v znanstveni razpravi o pristnosti Slovnice pripisana največja teža. Za razpravo o »anomalijah« Dionizijeve slovnice prim. Collinge, »Dionusios Anomalos?«, 55-68.
8	©eXouaiv otiv Tive; ^^ eivai yvr|aiov roü ©paKÖ; to napov auyypa^^a (Scholia Vaticana in Dionysii artem, Prolegomena, cit. iz Linke, Die Fragmente des Grammatikers Dionysios Thrax, 6) in nepi Se toü ei eaTi yvr|aiov to napov auyypa^^a Aiovuaiou toü ©paKÖ; r||a9iaßr|Tr|Tai. (Ibid., cit. iz Linke, Die Fragmente des Grammatikers Dionysios Thrax, 7).
9	Aeyouai ÖTi 8iex«pi(e T^v npoar|yopiav anö toü ovo^aTo; Kai auv^nTe to apOpov Kai T^v avTwvu^iav. (Ibid., cit. iz Linke, Die Fragmente des Grammatikers Dionysios Thrax, 6).
10	'Äpa otiv oük eaTi Aiovuaiou toü ©paKÖ; to napov auyypa^^a. eaTiv otiv eineiv, ÖTi a\\o; |v ¿Keivo; Aiovuaio; o ©pa£, Kai a\\o; o noi|aac to napov auyypa^^a, ¿Keivo; |aev |aa0r|Ti^c ÄpiaTapxou, ouTo; Se o Toü nr|poü. (Ibid., cit. iz Linke, Die Fragmente des Grammatikers Dionysios Thrax, 6-7). »
11	V takem duhu zaključi Robins v Robins, »The Authenticity of the Techne« v Dionysius Thrax and the Techne Grammatike, 13-24. Več o pristnosti oziroma nepristnosti Dionizijeve slovnice prim. Di Benedetto, »Dionisio Trace e la Techne a lui attribuita«, 169-210.
12	Angleški prevod: T. Davidson, »The Grammar of Dionysios Thrax«, 326-339. Francoski prevod: Lallot, izd., Lagrammaire de Denys le Thrace, 42-67. Nemški prevod: Kürschner, »Die Lehre des Grammarikers Dionysios«, 177-215. Hrvaški prevod: Škiljan, Gramatičko umijece, 44-201.
68
Rok Kuntner
Davidsona in Lallota, ki v svojih prevodih ostajata zvesta uveljavljeni latinski terminološki tradiciji, izkazale kot manj primerne za kalup, ki ga s svojo leksikal-no diglosijo v slovnični terminologiji predstavlja slovenski jezik. Dilema, ali je v danem sobesedilu primerneje rabiti domačo ali t. i. evro-latinsko besedo za dani slovnični pojem (npr. nedoločnik ali infinitiv), je med klasičnimi filologi in jezikoslovci vseprisotna. Ker sta v tem oziru slovenščini še najbolj podobni nemščina in hrvaščina, so se Kürschnerjeve in Škiljanove rešitve izkazale za najbolj dragocene. Nemški prevajalec poleg tradicionalnih in uveljavljenih slovničnih izrazov argumentirano13 vpeljuje še domače in z vidika ciljnega jezika bolj transparentne termine, gr. ovo^a denimo prevede kot »das Nomen [Nennwort, Namenwort]«. Ker v slovenski slovnični terminologiji vlada podobna leksikalna diglosija kot v nemščini, le da sta v našem jeziku znotraj jezikoslovja in klasične filologije obe ravni - t. i. evro-latinska in domača - razmeroma enakovredno zastopani, se z namenom ohranitve pomenske jasnosti v odnosu do izvirnika in zveste ponazoritve izvornega slovničnega koncepta v prevodu docela odpovedujem tradicionalnim evro-latinskim terminom in namesto tega posegam po prav tako uveljavljenih domačih. Ker pa v pričujočem besedilu prevajalčeva zvestoba še bolj kot uveljavljeni domači terminologiji velja izvirniku, so v prevodu nekajkrat rabljena neobičajna, mestoma morda celo zavajajoča poimenovanja - v teh primerih gre vselej za kalke iz grških besed, kot denimo ime namesto samostalnik za gr. ovo^a »ime, samostalnik«. V primerih, ko gre bodisi za zastarele ali pa za zelo specifične jezikoslovne pojme, za katere ni uveljavljenega domačega termina, se zatekam k neologiji, vendar tudi tu skušam ostati v začrtanih okvirih kalkiranja. V izogib zmedi podajam v spodnji tabeli pregleden izbor slovničnih terminov za pomoč in pojasnilo. Tabela naj nadalje rabi za ponazoritev tradicije kalkiranja slovničnih in jezikoslovnih terminov, ki sega vse do rimskih slovničarjev republikanske in cesarske dobe.14 Ti so latinski jezik popisovali in sistematizirali po vatlih grške slovnične tradicije in pri tem grške termine povečini kalkirali oziroma transparentno prevajali v latinščino, slovenski slovničarji pa so tradicijo v veliki meri nadaljevali s kalkiranjem latinske terminologije. V tem pogledu je pričujoči slovenski prevod Dionizijeve Slovnice v duhu rimskega slovničarstva, saj si zadaja nalogo v slovenščino prestavljati grške termine brez interference katere koli vmesne tradicije.15
Obravnavani termini si v tabeli sledijo tematsko, kakor si sledijo poglavja v Slovnici. Zahtevnejši in neobičajni termini so pojasnjeni v končnih opombah.16
13	Prim. Kürschner, »Questions of Terminology in a German Translation of the Tekhnë Grammatikë of Dionysius Thrax«, 164-176.
14	Kot najpomembnejši rimski stopnji služita šolska slovnica Ars grammatica avtorja Elija Donata (4. stol. po Kr.) in Institutiones grammaticae, najbolj sistematična slovnica, kar nam jih je ohranila antika, izpod peresa Priscijana iz Cezareje (fl. ok. 500 po Kr.)
15	Še bolj skrajen princip kalkiranja grških slovničnih terminov je značilen za armenski prevod Dionizijeve Slovnice. Prevajalec t. i. helenizirajoče šole posega po neologizmih tudi v primerih, ko v klasični armenščini, tj. armenščini prevoda Biblije iz zgodnjega 5. stoletja, za dano grško besedo že obstaja armenska ustreznica. Prim. Clackson, »The Technë in Armenian«, 121-131.
16	Za obširnejša in podrobnejša pojasnila prim. komentar v Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 69-256.
dlonizij Tračan in začetki slovnične terminologije
69
Dionizij Tračan	Donat in Priscijan	Slovensko kalkirano iz gr.	Slovensko ustaljeno1
	vox	glas	
TÓvo;	tonus	naglas	
ó^sia (sc. npoawóía)	acutus	ostri (sc. pripev)	akut
ßapsia (sc. npoawóía)	gravis	težki (sc. pripev)	gravis
nsptanw^év^	circumflexus	previti (sc. pripev)	cirkumfleks
(sc. npoawóía)			
|iaKpá auXXaß^	syllaba longa	dolg zlog	
ßpaxsia auXXaßr|	syllaba brevis	kratek zlog	
Koiv^ auXXaß^	syllaba communis	skupen zlog	
9Úast |aKpá	natura longa	dolg po naravi	
0¿asi |aKpá	positione longa	dolg po stavi2	
axoixsíov	»littera«	prvina	»črka«10
9wvf|sv	vocalis	samoglasnik3	samoglasnik
óí^goyyo;	diphthongos	dvoglasnik	
^lí^wvov	semivocalis	polglasnik4	
aú|9^vov	consonans	soglasnik	
a^wvov	muta5	brezglasnik6	zapornik
tyiXóv	levis	gol	nezveneč
óaaú	asprca	raskav	nezveneč pridihnjen
|éaov	media	vmesen7	zveneč
óinXóv	duplex	dvojen8	
ä|£Taßo\ov/uYp0v	liquida	nespremenljiv/tekoč9	zvočnik11
Xéfo	verbum	beseda	
|¿po; Xóyou	pars orationis	del govora	besedna vrsta
ovo|a	nomen	ime12	samostalnik
yévo;	genus	rod	spol
ápasviKÓv	masculinum	moški	
g^xukóv	femininum	ženski	
ouóéxspov	neutrum	srednji13	
KOivÓv	commune	skupni	komune
¿nÍKOivov	promiscuum,	enotni	epiceni
	epicoenon		
síóo;	species	vrsta14	
npwTÓxunov	principalis	izhodiščna15	nemotivirana
napdywyov	derivativa	izpeljana16	motivirana
naxpovu|iKÓv	patronymicum	očetno ime	patronimik
KTT|TiKÓv	possesivum	svojilno ime	svojilnik
au^KpiTiKÓv	comparativum	primerjalno ime	primernik
Ún£p0£TiKÓv	superlativum	presežno ime	presežnik
únoKopiaxiKÓv	diminutivum	pomanjševalno ime	pomanjševalnica17
napwvu|ov	denominativum	izimensko ime	izimenski samostalnik
pniaxiKÓv	verbalium	glagolsko ime	izglagolski samostalnik
(... a Kal síón		(... nadaljnje	
npoaayopsusxai)		podkategorije vrste)18	
KÚpiov	proprium	glavno ime	lastno ime
npoan^opiKÓv	apellativum	nagovorno ime	občno ime
¿ní0£Tov	adieciivam	pridevek	pridevnik
npo; Ti £\ov	ad aliquid dictum	odnosno ime	
w; npo; Ti £\ov	quasi ad aliquid	nepravo odnosno ime	
	dictum		
ó|wvu|ov	homonymum	enakoimensko ime	enakoglasnica
auvwvupov	synonymum	soimensko ime	sopomenka
9£pwvu|ov	**pheronymum	označbeno ime	
óiwvupov	**dionymum	dvojno ime	
¿nwvupov	**eponymum19	nadeto ime	eponim
£0viKÓv	ge ri i ii r	ljudstveno ime	etnonim
SpWTniaTiKÓv	interro pativum	vprašalno ime	vprašalnica
áópiaTov	infinitum	nedoločno ime	
áva^opiKÓv/	relativum/	navezovalno/	
Ó|OiO|iaTiKÓv/	similitudinis/	izenačitveno/	
ÓSiKTiKÓv	demonstrativum	kazalno ime	
70	Rok Kuntner
Dionizij Tračan	Donat in Priscijan	Slovensko kalkirano iz gr.	Slovensko ustaljeno1
TC£pl\r|TCTlKÖV	cottectivum	zaobjemalno ime	kolektiv
snt^spiZo^svov	dividuum	porazdelilno ime	distributiv
nSplSKTlKÖV	comprehensivum	vsebovalno ime	komprehensiv
nsnoin^svov	facticium	posnemovalno ime	onomatopejski izraz
YSVlKÖV	generale	splošno ime	generični izraz
iSlKÖV	speciale	posebno ime	partikularni izraz
TaKTlKÖV	ordinale	vrstilno ime	vrstilni števnik
aplG^^TlKÖV	numerate	števniško ime	glavni števnik
dno\s\u^£VOV	absotutum	neodvisno ime	
^sToualaaxlKÖV	/	soudeležbeno ime	
axn^a	figura	sestava20	
anXouV	simplex	preprosta	
QÜV0STOV	composita	sestavljena	
napaaÜV0£TOV	decomposita	izsestavljena21	
dpl0|Öc;	numerus	število	
svikö;	singularis	ednina	
SuiKÖ;	duatis	dvojina	
nX^SuVTlKÖ;	pluralis	množina	
nxwal;	casus	padež22	sklon
Öp0|/£Ü0£ia/	rectus/nominativus	pravi/ravni/	imenovalnik
ÖVO|aaaTlKr|		imenovalni	
Y£VlK|/KTT|TlK|/	genetivus/	rodilni/svojilni/očetni	rodilnik
naTplK|	poeseseivue/ paternus		
SoTlKr/snlaTaXTlKr	dativus/ commendativus	dajalni/padež naslovnika	dajalnik
aiTlaTlK|	accusativus/ causativus	vzročni23	tožilnik
kxt|tik|/	vocativus	zvalni/nagovorni	
npoaa^opsuTlKr			
pnia	verbum	glagol	
sykxiqi;	modus	naklon	
oplaxlKr	indicativus	opredeljevalni24	povedni
npoaxaKTlKi	imperativus	velelni	
£ÜKTlK|	optativus	želelni25	optativ
ünoxaKTlKi	coniunctivus	podredni26	vezni/konj unktiv
dnapsi^axoc;	infinitivus	nedoločni27	nedoločnik
6ld0sal;	genus, significatio	način	
£V£pY£la	activum, activa	tvorni	aktiv
nd0o;	passivum, passiva	trpni	pasiv
IsaÖTn;	**medium, media	srednji	medij
npÖawnoV	persona	oseba	
npwxoV	prima	prva	
SsÜTSpOV	secunda	druga	
TpiTOV	tertia	tretja	
XpÖVo;	tempus	čas	
SVsaxwc;	praesens	sedanjik	
	futurum	prihodnjik	
naps\nXu0w;	praeteritum	preteklik	
dÖplaxo;	/	nedoločeni	aorist
napaxaxlKÖc;	imperfectum	raztezni	imperfekt
napaKsi|£vo;	perfectum	priležni	perfekt
ünspauvTsXlKo;	plusquamper-fectum	naddovršeni28	pluskvamperfekt
auZuyia	coniugatio	sprega	spregatev
ßapüxova	/	težkoglasna	baritonirana29
nsplanw|sva	/	previta	cirkumflektirana30
xa si; |l X|Y0VTa	/31	ki se končuje na ^t	izglasna na ^t
i£TOxn	participium	deležnik	
ap0pov	*articutusi2	člen	
dvxwvu|ia	pronomen	zaimek	
npÖ0sal;	praepositio	predlog	
dlonizij Tračan in začetki slovnične terminologije	71
Dionizij Tračan	Donat in Priscijan	Slovensko kalkirano iz gr.	Slovensko ustaljeno1
¿mppni^a	adverbium	prislov	
xa xpóvou Ó^XwTiKd	temporis adverbia	časovni prislovi	
xa |i£aÓTr|Toc; Ó^X.	/	prislovi sredine	
Ta notÓT^To; Ó^X.	qualitatis adverbia	prislovi kakšnosti,	lastnostni prislovi
Ta noaÓT^To; Ó^X.	quantitatis adv.	prislovi kolikosti	
Ta ápi0|ou ÓnX.	numeri adv.	prislovi števila	
Ta ToniKá snipp^|aTa	loci adv.	krajevni prislovi	
Ta suxn; ^niavTiKd	optandi adv.	prislovi, ki zaznamujejo	
snip.		željo	
Ta auYKaTa0¿asw; Ó^X.	affirmandi adv.	prislovi strinjanja	
Ta ápv^asw;/	negandi adv.	prislovi tajitve/zanikanja	
áno^dasw; Ó^X.			
Ta ána^opsúas^c Ór|X.	prohibendi adv.	prislovi prepovedovanja	
Ta auyKpiasw; Ó^X. 33	comparandi adv.	prislovi primerjanja	
aúvÓsa|oc	coniunctio	veznik	
au|nXsKTiKÓc	copulativa	vezalni	
ÓiaZsuKTiKÓ;	disiunctiva	ločni	
auvanTiKÓ;	continuativa	zvezni	
napaauvanTiKÓ;	subcontinuativa	obzvezni34	
aiTioXoyiKÓc	causalis	vzročni	
ánoppniaTiKÓ;	dub tti^t^^vt^	dvomni	
auXXoyiaTiKÓ;	rationalis, collectiva	sklepalni	
napanXnpw|aTiKÓ;	expletiva, completiva	dopolnilni	
¿vavTiw|aTiKÓc	adversativa35	protivni	
Opombe k tabeli
(1)	V tem stolpcu so navedeni ustaljeni slovenski jezikoslovni termini, v primeru da se razlikujejo od tistih, rabljenih v prevodu in navedenih v tretjem stolpcu. V primerih, ko za določen jezikoslovni pojem domač izraz ne obstaja, njegovo mesto zapolnjuje ustrezna tujka, četudi gre z vidika izvirnega besedila za anahronizem.
(2)	Po naravi dolg zlog je tak, ki vsebuje dolg samoglasnik. Če pa za zlog, ki sicer vsebuje kratek samoglasnik, veljajo pravila, navedena v § 8 in 10 oz. v opombi 48, tedaj za takšen zlog v sodobni terminologiji pravimo, da je dolg po stavi. Tako so Gsast ^aKpa razumeli tudi rimski slovničarji, ki so termin prevedli kot positione longa. Ker je za tovrstno dolžino zloga dejansko odgovorna pozicija samoglasnika pred soglasniškim sklopom, je prevod smiseln. Vendar pa obstaja možnost, da je izraz Gsast ^aKpa pri helenističnih slovničarjih prvotno pomenil »dolg po dogovoru/konvenciji«. Prim. Allen, Vox Graeca, 104-5.
(3)	Izvirniku zvestejši prevod bi bil glasnik, a je spričo dejstva, da Dionizij v § 6 pravi, da se »glasniki tako imenujejo zato, ker glas tvorijo sami od sebe,« ustaljeni slovenski termin samoglasnik dejansko še bolj posrečen.
(4)	S sodobnim slovničnim terminom polglasnik, ki zaznamuje samoglasnik [9], izraz nima nič skupnega.
(5)	Vrsto paralelnih terminov, povezanih s skupnim morfemom (9WV-)
- au^wvov - ^i^ttvov - a^wvov, je latinska tradicija nedosledno ali vsaj neposrečeno, če že ne napačno, prevajala kot vocalis
72
Rok Kuntner
- consonans - semivocalis - muta namesto sonans - consonans - semi-sonans - insona, kot (z izjemo consonans) Apulej v prevodu ps. Aristotelovega dela De mundo.
(6)	Kalk brezglasnik v slovenski slovničarski terminologiji sicer ne obstaja, a je v prevodu spričo zvestobe izvirniku ohranjen. Hkrati je posrečen tudi zaradi analogije, ki sledi definiciji v §6. Trditev, da zaporniki zvenijo grše od drugih, je nekoliko svojska in je gotovo nastala zgolj ad hoc zaradi posrečene primere s tragiškim igralcem brez glasu. V sodobnem jezikoslovju uveljavljen termin zapornik (nem. Verschlusslaut, ang. stop, plosive) se navezuje na izsledke raziskav fonetike, po katerih pri izgovarjanju teh glasov govorec na različnih mestih v ustni votlini ustvarja zaporo toku zraka. Glede na mesto izgovora se zaporniki v grobem delijo dalje na ustničnike oz. labiale, zobnike oz. dentale, trdonebnike oz. velare in mehkonebnike oz. palatale.
(7)	Ker je po antičnih predstavah po izgovoru nekje vmes med golim in ra-skavim oz. nezvenečim in nezvenečim pridihnjenim, kot trdita Dionizij v §12 in Priscijan (sicer o latinskih b, g in d) sunt igitur hae tres, hoc est b g d, mediae, quae nec penitus carent aspiratione nec eam plenam possident. (Priscijan, Institutiones Grammaticae 1.26).
(8)	Dioniziju je bilo pri pripoznavanju glasovom /zd/, /ks/ in /ps/ status dvojnih soglasnikov merilo predvsem grafija (Z, Š in
(9)	O pomenu prim. §6 s komentarjem mesta v opombi 41.
(10)	Termin ato^siov pomeni sleherno zvočno prvino oz. element, ki nastaja ob govorjenju. V praktično in didaktično usmerjenem slovničarstvu je navadno soznačen s črko. V prevodu se izogibam terminološki oz. pre-gnantni rabi tujke element, zato atot^siov prevajam kot prvina.
(11)	Znotraj jezikoslovja je za zvočnik uveljavljen tudi termin resonant, podvrsta katerega sta likvidi r in l ter nazala n in m.
(12)	V prevodu prevajamo gr. ovo^a dosledno kot ime, četudi se v slovenščini ime uporablja kot domača ustreznica za apelativ, natančneje beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje a) posameznega človeka, b) posameznega iz iste vrste in c) izdelkov. (SSKJ) Kot termin se je v jezikoslovju ohranil na primer v sintagmah lastno in občno ime, četudi pri slednji ne gre za ime po zgornji definiciji.
(13)	Tako grški kot latinski termin bi dobesedno prevedli kot »nobeno od dveh«
(14)	V sodobnem jezikoslovju to ni oblikoslovna kategorija, ki bi jo določili slehernemu samostalniku, saj ne vpliva na njegovo skladenjsko vlogo v stavku. Vrsta (siSoq) skupaj s sestavo (axfl^a) predstavlja kategorijo, ki jo sodobna slovnica združuje pod krovnim terminom besedotvorje. Pri prvi gre za besedotvorni postopek izpeljevanja (podstava+pripona), pri drugi pa za besedotvorni postopek sestavljanja (predpona+podstava).
(15)	Ustrezna bi bila tudi prevoda prvotna (najbolj dobesedno) ali temeljna vrsta.
(16)	Izpeljana (sc. vrsta) je kalk po gr. napoywyov (sc. siSoq) oz. derivativa
Dionizij Tračan in začetki slovnične terminologije
73
(sc. species). Smiseln prevod bi bil tudi odvod.
(17)	Prevod hipokoristikon bi bil tukaj neustrezen, kajti ta termin ima v sodobni jezikoslovni terminologiji povsem funkcijski pomen - ne označuje zgolj pomanjševalnic in ljubkovalnih imen, temveč vsako lastno ime, ki je s produktivnimi priponami tvorjeno iz okrnjene osnove izhodnega imena.
(18)	Tukaj imamo morda opravka z avtorjevo nedoslednostjo v terminologiji, saj je termin slSoq »vrsta« sprva rabljen kot nadpomenka za npwtotunov »izhodiščno« in napd"yw"yov »izpeljano«, nato pa še za njune mešano navedene podpomenke. Na tem seznamu najdemo torej imena tako izhodiščne kot izpeljane vrste brez jasne ločnice med njimi.
(19)	Zaradi drugačnega imenoslovnega sistema pri Rimljanih (tria nomina) ti trije termini pri Donatu in Priscijanu ne pridejo v obravnavo, vendar jim v okviru tega prikaza vseeno dodeljujemo latinsko ustreznico.
(20)	Beseda ax^a »izraz, podoba, položaj itd.« je ničtostopenjska izpeljanka iz pide. korena *segh- »držati, imeti«, sorodna z gr. e^^ »imam« in tako torej tudi v bolj izvornem pomenu »nekaj, kar je v nečem drugem vsebovano oz. zajeto - tako rekoč imeto«. Mišljen je nabor različnih predpon, ki besedo opremljajo z različnimi pomenskimi niansami.
(21)	Tvorjenka druge stopnje, natančneje izpeljanka, katere besedotvorna podstava je sestavljenka, npr. pri-mor-ski ali Dionizijev primer Aya-^£^vov-L5ni.
(22)	Termin padež v pomenu »sklon« je tukaj rabljen spričo približevanja izvirniku in z namenom ponazoritve, kako so si grški slovničarji - prvi tvorci slovnične terminologije na Zahodu - predstavljali pregibanje samostalnikov: ne kot sklanjanje, temveč kot padanje. Gr. ntwatq (iz mntw »padem«) »pad(ec)« ^ lat. casus (iz cado »padem«) »pad(ec)«; prim. tudi hrv. padež. Ustaljeni slovenski izraz sklon je nastal po drugačni poti, in sicer iz sklanjati, sklanjatev lat. declino »odklonim, sklonim, sklanjam«, declinatio »odklon, sklanjatev«.
(23)	Prvotni pomen grškega termina ntwatq aitiatiK^ je gotovo »vzročni sklon«. Poimenovanje tožilnik izhaja iz latinske slovnične tradicije, ki je gr. aitia, primarno »vzrok«, sekundarno tudi »tožba«, sprva (napačno) razumela v sekundarnem pomenu, torej kot accusatio »tožba« in ne kot causa »vzrok«. Pri Donatu srečamo zgolj casus accusativus, medtem ko Priscijan ob strani navaja tudi drugo možno nazivanje: casus causativus.
(24)	Termin opiatiK^ (sc. £"yK\iaiq) prevajamo tukaj kot opredeljevalni naklon, saj je termin izpeljan iz glagola 6pi(w »opredelim, definiram«.
(25)	Naklon, tvorjen s pripono -ir|-/-i- (< pide. *-ieh1-/-ih1-) in sekundarnimi končnicami, je v klasični atiščini, kot jo poznamo iz sodobnih opisnih slovnic, v glavnem stavku nastopal v kupitivni (»želelni«) ali potencialni (»možnostni«) funkciji, v podrednem pa kot t. i. optativus obliquus (»odvisni optativ«). V skupnem jeziku (koiv^) je ta naklon ohranil samo
74
Rok Kuntner
še kupitivno funkcijo, pri čemer ga je v drugih funkcijah nadomeščal konjunktiv. Tako je bilo verjetno že v času oblikovanja grške slovnične terminologije, ki ta naklon od samega začetka imenuje suktlk^ »želelni«.
(26)	Naklon, tvorjen s pripono -£-/-o- (< pide. *-e-/-o-) in primarnimi končnicami, je imel v klasični atiščini kopico pomenov, ki so po vsebinskem kriteriju težko združljivi pod enim krovnim terminom. Tega problema so se zavedali tudi helenistični slovničarji, ki se sprva glede imena nikakor niso mogli zediniti. To je privedlo do neenotnosti in zmede v terminologiji, saj je vsak slovničar svojo izbiro utemeljil na tisti funkciji, ki se je njemu samemu zdela najbolj značilna: sicttoktik^ »dvomni«, aiTio\o"yiK^ »vzročni«, anoTsAsaTiK^ »namerni« idr. Slednjič se je uveljavil termin, ki konjunktivne oblike po skladenjskem kriteriju združuje pod krovnim imenom £"yK\iaiq unoTaKTiK^ »podredni naklon«, saj te nastopajo povečini (a vendarle ne izključno) v podrednih stavkih.
(27)	Bolj dobeseden prevod bi se glasil »nenakazan« ali »neprikazan«, saj je termin izpeljan iz zanikane osnove glagola naps^aiv« »prikažem, na-kažem, razstavim«.
(28)	Z vidika razumevanja sta še najbolj problematična izraza nedoločeni in priležni preteklik, saj njuna pomena za razliko od razteznega in naddovrše-nega iz poimenovanj nista jasno razvidna. Glede na pomenski spekter glagola 6pi(w »omejim, določim, opredelim, definiram,...«, lahko tudi termin aopiaToq prevajamo različno, denimo neomejeni, nedoloč(e)ni, neopredeljeni, s tujko celo nedefinirani. Kakšna je bila motivacija za tako poimenovanje, ni popolnoma jasno. Še najbolj prepričljiva razlaga se zdi, da je bilo to slovnično kategorijo spričo širokega spektra pomenov (ingresivni, kom-pleksivni, terminativni in gnomični aorist) težko ali nemogoče zadovoljivo opredeliti, definirati (^ neopredeljeni, nedefinirani, nedoločeni). Aorist je torej slovnični čas, ki ni strogo vezan na katerokoli absolutno časovno stopnjo, temveč se ga pogosto uporablja za izražanje splošno veljavnih, brezčasnih resnic, kot na primer v gnomični funkciji. Takemu času je torej nemogoče določiti meje funkcij, ki jih opravlja (^ neomejeni). Motivacija za grško poimenovanje perfekta priležni (sc. čas) pa morda izhaja iz pomena rezultativnega ali pa t. i. preddobnega perfekta. Prvi poudarja stanje v sedanjosti, pri čemer ponavadi implicira tudi preteklo dejanje, ki je to stanje povzročilo ali omogočilo. Slednji pa poudarja preteklo dejanje s posledicami za sedanjost. Priležnost najverjetneje ponazarja, da sta si vzrok in posledica, ki ju izraža perfektova oblika, eden drugemu tesno priležna, torej časovno blizu. O izvoru in pomenu slovničnih terminov za pretekle čase dalje prim. J. Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 171-179.
(29)	Dionizij tematske glagole razdeli glede na mesto naglasa na baritonira-ne (kalkirano sln. težkoglasne) - na nezadnjem zlogu naglašene - in na cirkumflektirane (kalkirano sln. previte). V sodobnih jezikoslovnih terminih bi slednje v opoziciji z baritoniranimi imenovali oksitonirane - na
Dionizij Tračan in začetki slovnične terminologije
75
zadnjem zlogu naglašene. Dioniziju se je pri poimenovanju te sprege očitno zdel tip naglasa (cirkumfleks) bolj značilen kot naglasno mesto.
(30)	Z modernim jezikoslovnim terminom prevoj (fr. apophonie, nem. Ablaut), ki pomeni alternacijo samoglasnika znotraj etimološko sorodnih leksemov, sintagma previta sprega nima nič skupnega. Tako se imenuje, ker je izglasna na previto naglašen oz. cirkumflektiran vokal.
(31)	V latinski slovnici ni neposrednih ustreznic imen grških spregatev, saj so rimski slovničarji pri razdelitvi glagolov zaradi drugačne narave jezika ubrali drugačen pristop.
(32)	V tistih latinskih slovnicah, ki sledijo Dionizijevi, za to slovnično kategorijo ni posebnega termina, ker določni člen v latinskem jeziku ne obstaja. Beseda articulus (^ artus »člen, sklep« gr. apGpov »isto«) je Varonova novotvorjenka, ki označuje vprašalne in kazalne zaimke quis quae, hic haec. (Kürschner, »Questions of Terminology...,« 169).
(33)	Navedene so samo pomembnejše skupine prislovov. O drugih skupinah prim. prevod (poglavje 3).
(34)	Termina auvanttKÓq in napaauvanttKÓq izvirata od stoikov in v grobem pomenita pogojne veznike. Za pojasnilo naj rabi naslednji odlomek iz Življenj in misli velikih filozofov Diogena Laertskega: »Kot trdita Hri-zip v Dialektičnih opredelitvah in Diogen v Dialektični veščini, je med sestavljenimi sodbami hipotetična sestavljena s kondicionalnim [gr. auvanttKÓq, torej »zvezni«, op. R. K.] veznikom »če«. Ta zveza sporoča, da drugo posledično sledi iz prvega, na primer: »Če je dan, potem je svetlo.« Konsekutivna (»parahipotetična« [gr. napaauvrm^svov, torej »obzvez(a)na«, op. R. K.]) sodba je, kot pravi Krinis v Dialektični veščini, tista, ki je zvezana z veznikom »ker« (ensi) in sestoji iz začetnega in zaključnega stavka, kot v primeru: »Ker je dan, je svetlo.« Zveza sporoča, da sledi drugo iz prvega in da je prvo resnično dejstvo.« (Diogen Laert-ski, Življenja in misli znamenitih filozofov, prev. Ž. Borak, G. Pobežin, M. Hriberšek [Ljubljana: Beletrina, 2015], 417.)
(35)	Pri Donatu so vezniške kategorije continuativa, subcontinuativa in ad-varsativa uvrščene med vzročne veznike (causales).
PREVOD
Prevod sledi Uhligovi kritični izdaji v Dionysii Thracis Ars Grammatica.17 Izdajatelj je besedilo pripravil na podlagi osmih srednjeveških rokopisov iz časa
od 11. do 18. stoletja.18 Besedilo Slovnice poznamo še iz armenske in sirske
tradicije. V obeh primerih gre za skoraj pikolovsko dobeseden prevod grškega
17	Uhlig, Dionysii Thracis Ars Grammatica.
18	Za prikaz steme prim. Uhlig, Dionysii Thracis Ars Grammatica, XXX.
76
Rok Kuntner
izvirnika. Nekaj drobcev grškega besedila Slovnice je ohranjenih na dveh pa-pirih iz 5. stoletja (P.Hal. 55a in P.S.I. 1.18).19
NAUK SLOVNIČARJA DIONIZIJA
§ 1 O slovnici
Slovnica je izkustveno vedenje o obliki jezika, kakršno pri pesnikih in pisateljih najpogosteje srečamo.20
Njenih delov je šest: prvič vešče branje v skladu z načeli pripeva (Kara npoa^Siav),21 drugič tolmačenje (e^"yr|aiO po ustaljenih navadah v pesništvu, tretjič običajna razlaga zastarelih besed (-yXwaaai) in zgodb, četrtič izsleditev prvotnih pomenov (¿Tu^oAo^iai), petič ponazoritev ujemanja (dva\o"yiaq ¿KAo^ia^oO22 in šestič vrednotenje pesnitev (Kpiaiq noirm&twv). To pa je znotraj tega nauka tudi najlepše opravilo.
§ 2 O branju
Branje je brezhibno izrekanje pesnitev in proznih spisov. Brati pa je treba z ustreznim nastopom (Ka0* unoKpiaiv), z ustreznim pripevom (Kara npoa^Siav) in z ustreznim premolkom (Kara 5iaatoX^v). Iz nastopa namreč razpoznamo naravni dar, iz pripeva veščino, iz premolka pa vsebovani smisel. Tako beremo tragedijo herojsko, komedijo živahno, elegije predirlji-vo, ep zanosno, lirsko poezijo blagoglasno, žalostinke pa malodušno in tožeče. Glasno branje, ki se ne ravna po teh načelih, spravi mojstrske vrline pesnikov na slab glas, umetniški izraz izvajalcev twv dva"yivwaKovTwv)23 pa izpostavi zasmehu.
19	Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 14.
20	Pri Dionizijevi definiciji pojma slovnica sem se v nasprotju s svojim splošnim vodilom pri prevajanju pričujočega besedila odločil za nekoliko parafraziran in blagoglasnejši prevod. Dobesedni prevod bi se glasil: »Slovnica je izkušnja tega, kar je pri pesnikih in pisateljih pogosto govorjeno.« (rpa|i|aaTiKr| eariv e^neipia t6v napa noir|Tai; Te Kal auyypa^euaiv 6c; eni to no\u Xeyo^evwv.) Na skoraj dobesedni prevod Dionizijeve definicije slovnice naletimo pri Varonu: »Ars gramma-tica [...] scientia est <eorum> quae a poetis historicis oratoribusque dicuntur ex parte maiore;« in nekoliko svobodneje pri Diomedu: »Grammatica est specialiter scientia exercitata lectionibus et expositionibus eorum quae apud poetas et scriptores dicuntur.« Robins, »The Initial Section of the Techne Grammatike«, 4.
21	V najširšem smislu pravilen oz. običajen način izgovora posameznega zloga. Pri Dioniziju so mišljene opozicije v naglasu, pridihu in kvantiteti zloga.
22	Dobesedno »natančen preudarek ujemanj, sorazmerij«, namreč med istimi slovničnimi oblikami različnih besed. Gre za prikaz slovničnih pravil oziroma pravilnih slovničnih paradigem, torej tistih, za katera veljajo ista pravila pregibanja.
23	Dobesedno »drže/veščine/nastope beročih«.
dlonizij Tračan in začetki slovnične terminologije
77
§ 3 O naglasu
Naglas je odzvanjanje melodičnega glasu (ànlxnaiÇ	švap^oviou), in si-
cer z okrepitvijo v ostrem, s pojemkom v težkem in s prelomitvijo v previtem.24
§ 4 O piki25
Pike so treh vrst: (1) končna, (2) vmesna26 in (3) podpičje. Končna je znamenje zaključene misli, vmesna znamenje, ki se ga uporablja, da se zadiha (nvsù^atoç svsKsv), podpičje pa je znamenje misli, ki še ni zaključena, temveč je nepopolna.
V čem se pika27 razlikuje od podpičja? V trajanju: pri piki je namreč premolk dolg, pri podpičju pa povsem kratek.
§ 5 O rapsodiji28
Rapsodija je del pesnitve, ki zaobjema neko tematiko (ttva ûnoGeaiv). Rapsodija, ki je nekakšna rabdodija,29 se tako imenuje po lovorovi palici, s katero so naokoli potovali pevci Homerjevih pesnitev.
§ 6 O prvini
Črk od a do w je štiriindvajset. Imenujejo se črke (-ypâ^aTa), ker se jih zapisuje s črtami (^pa^at)30 in razami (Çua^ai). Zapisati (-ypâtyai) je pri starih pomenilo vrezati (Çùaai), kakor na primer pri Homerju:
vûv ôé |i' èmypàYac; xapaov noôoç eu^eai auTœç. (Il. 11.388) Zdaj pa se ustiš zaman, ko si komaj me oprasnil po nogi.31
Črke pa imenujemo tudi prvine (aToi^eia), ker so v nekakšni vrsti (aToî^o;) in redu (Tà^iç).
24	Neizražena odnosnica je tukaj pripev (npoawôia). Prim. tabelo v poglavju 2.
25	Pike (ariy^ai) v grški slovničarski terminologiji pomenijo toliko kot stavčna ločila.
26	Tako imenovana vmesna pika še najbolj ustreza naši vejici.
27	Gre za eno izmed očitnih nedoslednosti v Dionizijevi slovnici (prim. Collinge, »Dionusios Anomalos?«, 55-68.) Mišljena je seveda reXeia aTLy|a| »končna pika«, ki je bila očitno v slovničnem žargonu pogosto imenovana preprosto oriy^i »pika«.
28	Neki antični sholiast je mnenja, da je poglavje o rapsodiji neumestno. Za citat sholiasta in razpravo o tej trditvi prim. Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 93.
29	Papôwôia, dobesedno »palični spev«, iz gr. pà^ôo; »(popotna) palica« in 6ô| »spev«.
30	Besedi ypà^^a in črka imata v etimološkem smislu isto motivacijo. Prvotni pomen slovenske besede je namreč »(v les) vrezano znamenje, zareza«. Gre za izpeljanko iz glagola (psl. *čbrkati), ki pomeni »delati zareze (v les)«. (Slovenski etimološki slovar 3.)
31	Prevod A. Sovrè; gl. Homer, Iliada, 11.388.
78
Rok Kuntner
Sedem je samoglasnikov: a, £, n, i, o, u in Tako se imenujejo zato, ker glas tvorijo sami od sebe. Od samoglasnikov sta n in w dolga, £ in o kratka, a, i in u pa so dvočasni; tako se imenujejo, ker se lahko podaljšujejo ali krajšajo.32
Predložnih (npotaKtiKa) samoglasnikov je pet: a, £, n, o in Tako jih imenujemo zato, ker tvorijo zlog, če jih položimo pred (npotaaao^£va) i in u, na primer ai in au. Priložna (unotaKtiKa)33 sta dva: i in u. Y pa je lahko včasih tudi predložen i-ju, na primer v besedah ^uia in apnuia.
Dvoglasnikov je šest: ai, au, £i, £u, oi in ou.34
Preostalih sedemnajst je soglasnikov: p, 7, 5, Z, 0, k, X, v, Š, n, p, a, t, 9, x in Tako jih imenujemo zato, ker glas tvorijo zgolj, če so postavljeni skupaj s samoglasniki, sami od sebe pa ne.
Od teh je 8 polglasnikov:35 Z, Š, X, v, p, a/;. Tako jih imenujemo zato, ker so manj krepki od samoglasnikov, vsebujejo pa mrmranje in sikanje. Brezgla-snikov je devet: p, 7, 5, k, n, t, 0, 9, x Tako jih imenujemo zato, ker zvenijo bolj neblagoglasno (^aXXov KaK09wva) od drugih, kakor tudi za tragiškega igralca, čigar glas zveni grdo (KaK09wvov), pravimo, da je brez glasu (&9wvov).
Od teh so trije goli: k, n, t; trije raskavi: 0, 9, x; trije pa vmesni: p, 7, 5.36 Slednje imenujemo tako, ker so bolj raskavi od golih in bolj goli od raskavih: tako je p vmes med n in 9; 7 med k in x in 5 med 0 in t. Raskavi pa ustrezajo37 golim na naslednji način: prvini n ustreza 9, kot na primer v
aAAa |ioi £19' onr| sa^«; iwv ¿u£pyea vrja (Od. 9.279)
Zdaj pa še to mi povej, kje ladja pristala je tvoja;38
prvini k ustreza x, kot na primer v
auxix' o |isv xXaivav T£ xiTwva T£ svvut' 'OSuaa£u; (Od. 5.229)
brž Odisej si nadene hiton in vrhno odevo;39
32	Namreč ker za vsakega od njih, nasprotno kot pri ejevskih in ojevskih samoglasnikih, obstaja samo po en grafem, ki ne notira opozicije v dolžini. Ta predstava izvira iz dejstva, da so grški slovničarji izhajali iz pisanega jezika, pa še to zgolj iz besedil tistih avtorjev, ki so jih imeli za najboljše. Pogovorni jezik so antični slovničarji odpravili kot nižjo in gršo obliko jezika ter ga pustili izven obravnave.
33	Dobesedno »podložen«, a tukaj in dalje spričo večje jasnosti priložen, uveljavljena protipomenka k predložen.
34	Iz neznanega razloga je Dioniziju pri seznamu dvoglasnikov, ki naj bi povzel odstavek o dvoglas-nikih, izpustil diftong ui, četudi ga kot posebnost omeni v predhodnem stavku. Prim. Collinge, »Dionusios Anomalos?«, 57.
35	Prim. tabela v poglavju 2.
36	Zaporniki so ob vsaki omembi navedeni v drugem vrstnem redu, in sicer vselej tako, kakor si sledijo v alfabetu - prijem, ki ga Collinge označi kot »pedagogically disastrous policy,« saj je abecedni red za nauk, ki ga avtor želi približati bralcu, popolnoma brez pomena. N. E. Collinge, »Dionusios Anomalos?«, 57.
37	Z »ustrezajo« misli Dionizij asimilacijo nezvenečih zapornikov na pridihnjene.
38	Prev. A. Sovre; gl. Homer, Odiseja, 9.279.
39	Ibid. 5.229.
Dionizij Tračan in začetki slovnične terminologije
79
0 pa ustreza prvini t, kot na primer v
£^a9', o'i 5' apa navTC; aK^v eyšvovTo aiamfj (II. 3.95) To je dejal in vsi obstali v globokem so molku.40
Od soglasnikov naslednjim pravimo dvojni: Z, Š in To pa zato, ker vsak od njih sestoji iz dveh soglasnikov: Z iz a in 5; Š iz k in a; iz n in a.
Nespremenljivi so štirje: X, v in p. Tako jih imenujemo, ker se ne spreminjajo niti v oblikah prihodnjika niti v padežih imen.41 Imenujemo jih tudi tekoči.
Končnih prvin imen moškega rodu v imenovalniku ednine je pet: v, Š, p, ; in kot na primer v besedah Aiwv, OoivtŠ, Nsarap, napi; in nsXoty. Pri imenih ženskega rodu jih je osem: a, r|, v, Š, p, ; in kot na primer v besedah Mouaa, 'EXsvr|, KXaw, xsXi5wv, sXiŠ, |^|Tr|p, ©¿ti; in XaiXaty. Pri imenih srednjega rodu jih je šest: a, i, v, p, ; in u, kot na primer v besedah ap^a, ^sXi, 5sv5pov, u5wp, 5sna; in 5opu. Končne prvine imen v imenovalniku dvojine so tri: a, £ in kot na primer v besedah Atpd5a,"EKTop£ in 9iXw; v imenovalniku množine so štiri: i, ;, a in r|, kot na primer v besedah 9iXoi,"EKTop£;, PiPXLa in |sXr|.
§ 7 O zlogu42
Zlog v ožjem smislu (Kupiw;) pomeni zajetek (auXXr|tyi;) soglasnikov skupaj s samoglasnikom oziroma samoglasniki, na primer Kap in |ou;, v širšem smislu (KaTaxpr|aTiK&;)43 pa tudi en sam samoglasnik, na primer a in r|.
§ 8 O dolgem zlogu
Dolg zlog nastane na osem načinov: na tri po naravi, na pet pa po stavi. Po naravi je zlog dolg, če (1) ima eno od dolgih prvin,44 kot na primer v ali če (2) vsebuje eno od dvočasnih45 prvin, privzetih po podaljšanju, kot na primer v Apr|;; ali če (3) vsebuje enega od dvoglasnikov, kot na primer v Aia;. Po stavi pa je zlog dolg, če (1) se končuje (X|"yr|) na dva soglasnika, kot na primer
40	Prev. A. Sovre. Homer, Iliada, 3.95.
41	Torej ne podlegajo zgoraj omenjenim (deloma zgolj pisnim) spremembam Kyx + a > š, + a > y in a + 5 = Z. Z drugimi besedami: v določenih (»sigmatskih«) oblikah nominalnih (imenoval-nik ednine in dajalnik množine) ter verbalnih paradigem (futur in aorist) ostanejo nespremenjeni. Za pojasnila neobičajnih izrazov, kot sta padež za sklon in ime za samostalnik, prim. tabelo v poglavju 2.
42	2u\Xa|3r| dobesedno »kar se skupaj vzame«, v definiciji au\Xr|Vlc; pa »ujetje, zajetje, zapiranje«.
43	Kupiw; ... KaraxpnaTiK&; lahko prevajamo tudi kot »po pravilni rabi ... po napačni rabi.« To bi pomenilo, da Dionizij zlogov, ki sestojijo zgolj iz enega samoglasnika, nima za prave zloge.
44	Mišljen je kateri koli od dolgih samoglasnikov. Za delitev samoglasnikov prim. § 6.
45	Za definicijo dvočasne prvine prim. § 6.
8o
Rok Kuntner
a\ç; ali če (2) kratkemu ali skrajšanemu46 samoglasniku dva soglasnika sledita (ènt^épntai),47 kot na primer v ôypôç; ali če (3) se zlog končuje na enostaven soglasnik, naslednji pa se začenja na soglasnik, kot na primer v ep^ov; ali če (4) vsebuje dvojni soglasnik, kot na primer v e^œ; ali pa če (5) se končuje na dvojni soglasnik, kot na primer v Apaty.48
§ 9 O kratkem zlogu
Kratek zlog nastane na dva načina: (1) bodisi vsebuje enega od samoglasnikov, kratkih po naravi, kot na primer v pps^o^; ali pa (2) eno od dvočasnih prvin, privzeto po okrajšanju (Kara auatoX^v), kot na primer v 'Apr|i.49
§ 10 O skupnem zlogu50
Skupen zlog nastane na tri načine: (1) bodisi se končuje na dolg samoglasnik, naslednji zlog pa se na samoglasnik začenja, kot na primer v
ou Ti |ioi amg_£tfai, Ssoi vu |ioi arnoi elmv (Il. 3.164) nisi mi ti zakrivila, bogovi so krivi gorja mi;51
ali (2) kratkemu oziroma skrajšanemu samoglasniku sledita dva soglasnika, od katerih je drugi nespremenljiv, prvi pa po en brezglasnik, kot na primer v
ndTpoK\£ |^oi Ssi\fl nXsiaTov Ks^apta^svs (Il. 19.287) Patroklos, joj mi nesrečni, ti mojemu srcu najdražji;52
46	Skrajšan oz. eden od dvočasnih, privzet po skrajšanju. Dvočasni samoglasniki so po antični predstavi lahko podaljšani (Kar' ŠKTaaiv) ali skrajšani (Kara auaTo\r|v ali Ppa^uvo^evoi). Prim. opombo 32.
47	Pomembna je razlika med se končuje (A.|yr|) in sledi (éniçépriTai). Prvo pomeni, da so soglasniki ozloženi skupaj s predhodnim samoglasnikom, drugo pa, da so ozloženi v naslednji zlog.
48	Shematični prikaz vseh možnih kombinacij dolžine po stavi, pri čemer »v« pomeni kratek samoglasnik, »C« enojen soglasnik, »X« dvojen soglasnik, »|« mejo med zlogoma in »#« konec besede: (1) -vCC#, (2) -v|CC-, (3) -vC|C-, (4) v|X- in (5) -vX#. Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 110. Pojasnilo k tipu (2): gre za tip, kjer po naravi kratkemu samoglasniku sledi sklop zapornika in zvočnika (muta cum liquida), ki ima po Dionizijevem jezikovnem občutku vrednost enega soglasnika in je tako ozložen v naslednji zlog. Prvi zlog, ki vsebuje kratek samoglasnik, je torej po naravi kratek (à|ypôç). Ker pa so v dobi starejše epike sklope muta cum liquida izgovarjali kot dva ločena soglasnika, pri čemer je bil zapornik ozložen v prvi zlog, le-tega zapiral in tako tvoril dolžino po stavi (ày|pôç, kot tip (3) ep|yov), Dionizij tukaj tudi sinhrono dopušča možnost dolžine. Po Dionizijevi terminologiji gre pri tem za t. i. skupen zlog; prim. (2) v § 10.
49	Nadaljnji pogoj, da je zlog po naravi kratek, je seveda ta, da se ne podaljša po stavi v skladu s pravili, navedenimi v § 8, a piscu se je to verjetno zdelo samo po sebi umevno.
50	Vsebinsko povednejši a manj dobeseden prevod naslova nepi Koivifc; au\\a|3f|c; bi se glasil »O dvolikem zlogu«, tj. takšnem, ki je lahko po stavi dolg ali kratek.
51	Prev. A. Sovrè; gl. Homer, Iliada, 3.164.
52	Ibid., 19.287.
Dionizij Tračan in začetki slovnične terminologije
81
ali (3) po naravi kratek zlog zaključi del govora,53 sledi pa zlog, ki se začenja na samoglasnik,54 kot na primer v
Nšatopa 5' ouk £Xa0Ev_laxn nivovTd nep £|xnr|c; (Il. 14.1)
Nestor sedi pri pijači, vpitje pa vendarle sliši.55
§ 11 O besedi
Beseda je najmanjši del sestavljenega govora (o Kara auvta^tv X6"yo;). Govor (X6"yo;) pa je skupek besed v prozi, ki izraža dovršeno misel.56
Delov govora je osem: ime, glagol, deležnik, člen, zaimek, predlog, prislov in veznik. Nagovorno ime je namreč kot vrsta podrejeno imenu.57
ZAČETEK OSMIH DELOV GOVORA
§ 12 O imenu
Ime je del govora, vsebujoč padež58 (ntwtiK6v), ki zaznamuje telo (aw^a), na primer Xi0o; »kamen«, ali stvar (npa^a),59 na primer nai5da »vzgoja«. Ime se uporablja občno, na primer av0pwno; »človek« in inno; »konj«, ter lastno, na primer ZwKpdtr|; »Sokrat«. Imenu pripade pet kategorij: rod, vrsta, sestava, število in padež.
Rodovi so trije: moški, ženski in srednji. Nekateri pa tem pridajajo še dva rodova: skupni, na primer inno; »konj, kobila« in kuwv »pes, psica«, ter enotni, na primer xsXi5wv »lastovica« in a£t6; »orel, orlica«.60
53	Del govora tukaj pomeni toliko kot beseda. Prim. § 11 o osmih delih govora.
54	Sodobna metrika tovrstne primere dolžin razlaga kot sled digame. Ta po izpadu v izgovoru za seboj pusti dolžino (nadomestna podaljšava), ki jo je sicer sinhrono nemogoče upravičiti brez ad hoc pravila, kot je ta, ki ga na tem mestu navaja Dionizij. Helenistični slovničarji so digamo sicer poznali, a zgolj kot posebnost dorskega in ajolskega pesništva, niso pa vedeli, da bi jo bilo treba predpostaviti tudi za epski jezik. Prim. Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 116-7.
55	Prev. A. Sovre; gl. Homer, Iliada, 14.1.
56	Pravzaprav je to v sodobnih terminih definicija povedi in ne govora, toda ker je tako v tej kot v predhodni povedi v izvirniku rabljen termin \6yoc;, ga spričo doslednosti v obeh primerih prevajamo kot govor.
57	To mesto je pomembno za diskusijo o pristnosti Slovnice. Prim. poglavje 1.
58	O razlogu za takšno prevajanje tega slovničnega termina, prim. opombo 22 k tabeli slovničnih terminov v poglavju 2.
59	Ta Dionizijeva razdelitev utegne sodobnega bralca zmesti. Če sklepamo iz navedenih primerov, je z opozicijo a&|ia : npay^a mišljena opozicija med materialnim (stvar) in nematerialnim (pojem).
60	Skupni rod oz. genus commune zaznamuje živa bitja, ki imajo za ženski in moški naravni spol po eno slovnično obliko (o inno; »konj« in ^ inno; »kobila«), enotni rod oz. genus promiscuum/ epicoenum pa tista, pri katerih tega razlikovanja ni (^ xe^'5^v »lastovica«, tj. tako lastovičji sa mec kot lastovičja samica).
82
Rok Kuntner
Vrsti [imen] sta dve: izhodiščna in izpeljana. Izhodiščno [ime] je tisto, ki je izrečeno po prvi stavi (Kara t^v npwrr|v Gsaiv), na primer Ti] »(boginja) Zemlja«. Izpeljano pa ima svoj izvor v neki drugi besedi, na primer raqToq (Od. 7.324) »Zemljin«.61
Izpeljana [imena] imajo sedem podvrst: očetno, svojilno, primerjalno, presežno, pomanjševalno, izimensko in glagolsko.
(1)	Očetno ime je v ožjem smislu ime, tvorjeno iz očetovega imena, v širšem smislu pa tudi ime, tvorjeno iz imen prednikov, kot je Ahil na primer nr|A.£tSr|i ali AiaKiSr|i. Moška očetna imena so treh tipov (Tunoi): tista na -Sr|i, na primer ATpdSr|i, tista na -wv, na primer Atpdwv, in tista, lastna Ajolcem, na -aSioq, na primer 'YppaSioq - Hirov sin je bil namreč Pitak.62 Ženski patronimi so prav tako treh tipov: tisti na -iq, na primer npia^iq, tisti na -aq, na primer ns\iaq, in tisti na -vr|, na primer ASpr|CTTivr| (Il. 5.412) »hči Adrasta«.63 Homer iz imen mater ne tvori pa-tronimnih vrst, vendar pa to počno mlajši pisci.
(2)	Svojilno ime zaznamuje nekaj, kar je prešlo v posest, zaobjame pa tudi ime posestnika, na primer Nr|A.^Toi innoi (Il. 11.597) »kobile Ne-leove pasme«,64 'EKTopsoq xi™v (Il. 2.416) »Hektorjeva odeva«65 in n\aTwviKov Pip\tov »Platonova knjiga«.
(3)	Primerjalno ime vsebuje primerjavo bodisi posameznika z enim ena-korodnim, kot A^iAAsu^ avSp£ioT£poq AiavToq »Ahil je pogumnejši od Ajanta« ali posameznika z več raznorodnimi, kot A^iAAsu^ avSp£ioT£poq twv Tpwwv »Ahil je pogumnejši od Trojancev«.66 Primerjalni tipi pa so trije: tisti na -T£poq, na primer o^uT£poq »ostrejši« in ppaSuT£poq »počasnejši«, tisti čisti na -wv, na primer PsXtiwv »boljši« in KaWtwv »lepši«, ter tisti na -wv (sc. nečisti oz. posebni, nepravilni, op. pr.), na primer Kpsiaawv »boljši« in ^aawv »slabši«.
(4)	Presežno ime zaznamuje posameznikovo lastnost, privzeto po povzdi-gnjenju (to KaT' emTaaiv napaXa^Pavo^svov) nad mnogimi v primerjavi.67 Presežna tipa sta dva: tisti na -TaToq, na primer o^uTaToq »najostrej-ši« in ppa5uTaToq »najpočasnejši«, ter tisti na -Toq, na primer apiaToq »najboljši« in ^s^iaTo^ »največji«.
61	Prev. A. Sovre; gl. Homer, Odiseja, 7.324.
62	Namreč Pitak, ki ga poznamo iz Alkajeve politične poezije. Fr. 129 da slutiti, da je Hirov sin Pitak odpadel od Alkajeve fratrije, potem ko so se njeni pripadniki pod sveto prisego zarotili proti takratnemu tiranu Mirsilu. Pitakovo izdajstvo je privedlo do razkritja zarote in posledičnega strtja upora, sam Alkaj pa je moral v izgnanstvo. Prim. tudi fr. 130B. Henderson, Greek Lyric I: Sappho and Alcaeus, 296-302.
63	Prev. A. Sovre; gl. Homer, Iliada, 5.413.
64	Ibid., 11.597.
65	Po Ibid., 2.416.
66	Dionizij navaja samo dve od šestih teoretičnih možnosti primerjave: enega z enim, enega z množico, množico z enim, in sicer med istorodnimi in raznorodnimi.
67	Manj dobeseden, a nekoliko jasnejši prevod tega mesta bi se glasil: »Presežno ime je ime, ki izraža presežnost posameznika glede na mnoge.«
Dionizij Tračan in začetki slovnične terminologije
83
(5)	Pomanjševalno ime je prikaz pomanjšanja izhodiščne vrste brez primerjave, na primer av0pwmaKoq »človeček«, AiGa^ »kamenček« in ^£tpaKuXXtov »deček«.
(6)	Izimensko ime je tvorba iz imena, na primer ©¿wv »Teon« in Tpu^v »Trifon«.
(7)	Glagolsko ime je izpeljanka iz glagola, na primer	»Filemon« in No^wv »Noemon«.
Imenske sestave so tri: preprosta, na primer Ms|rvwv »Memnon«, sestavljena, na primer Aya^£^vwv »Agamemnon«, in izsestavljena, na primer Aya^£^vovi6n^ »Agamemnonid« in ®i\inmSr|i »Filipid«. Sestavljene imajo štiri različice: (1) tiste iz dveh popolnih, kot Xsipiao9oq »Hejrisofos«, (2) tiste iz dveh nepopolnih, kot Zo^okA^ »Sofokles«, (3) tiste iz ene nepopolne in ene popolne, kot OiAoSr^o^ »Filodem«, in (4) tiste iz ene popolne in ene nepopolne,68 kot nspiK\^q »Perikles«.
Števila so tri: ednina, na primer o "O^npo^ »Homer«, dvojina, na primer tw	»Homerja«, in množina, na primer oi "O^npoi »Homerji«. Obstaja
pa tudi nekaj edninskih oblik, ki zaznamujejo množino, kot na primer »ljudstvo«, xopoq »zbor« in o^Aoq »množica«, pa množinskih oblik, ki zaznamujejo ednino in dvojino, na primer za ednino AG^vai »Atene« in ©^ai »Tebe« ter za dvojino a^oTspoi »oba (dva)«.
Padežev imen je pet: pravi, rodilni, dajalni, vzročni, in zvalni. Pravega imenujemo tudi imenovalni in ravni, rodilnega tudi svojilni in očetni, dajalne-ga tudi padež naslovnika, vzročnega fpo vzročnem,f69 zvalnega pa nagovorni.
Imenu pripadejo tudi naslednje vrste:70 glavno ime, nagovorno ime, pridevek, odnosno, nepravo odnosno, enakoimensko, soimensko, <označbeno,> dvojno, nadeto, ljudstveno, vprašalno,71 nedoločno, navezovalno, ki se imenuje tudi izena-čitveno, kazalno in soodvisnostno, zaobjemalno, porazdelilno, vsebovalno, posne-movalno, splošno, posebno, vrstilno, števniško, neodvisno in soudeležbeno ime.
(1)	Glavno ime zaznamuje lastno bistvo (iSia ouaia), na primer "O^npo^ »Homer« in ZwKpaTr|i »Sokrat«.
(2)	Nagovorno ime zaznamuje občno bistvo (koiv^ ouaia), na primer av0pwnoq »človek« in innoq »konj«.
(3)	Pridevek je to, kar se pridene glavnemu ali nagovornemu imenu in izraža hvalo ali grajo. Zajema pa iz trojega: iz duše (ano	kot »razumen« in aKoAaaToq »neobrzdan«, iz telesa (ano aw^aToq), kot
68	Kot odnosnico si lahko mislimo besedo ali (sestavni) del.
69	Izvirnik je na tem mestu skvarjen. V armenskem prevodu stoji naslednje dopolnilo izvirnega besedila: »Spraševalni (hayccakann) je poizvedovalni (xndrakan) ali v grščini vzročni (pcastakan) sc. sklon.« Spraševalni in poizvedovalni se navezujeta neposredno na primarni pomen glagola airew »sprašujem«. Clackson, »The Techne in Armenian«, 130.
70	Bolj dosledno bi morali kategorije, ki sledijo, imenovati podvrste. Prim. tabelo v poglavju 2.
71	Uvrščeno med imena, torej samostalnik in ne (samostalniški) zaimek.
84
Rok Kuntner
ta^u; »hiter« in ppaSu; »počasen«, in iz zunanjega (ano twv ekto;), kot nXouaio; »bogat« in nsvr|; »reven«.
(4)	Odnosno ime je na primer nat^p »oče«, uio; »sin«, 9iXo; »prijatelj« in Ss^io; »spreten«.
(5)	Nepravo odnosno ime je na primer vu^ »noč«, ^¿pa »dan«, Gdvato; »smrt« in »življenje«.
(6)	Enakoimensko ime je tisto, ki ga v enaki obliki uporabljamo za več (sc. vsebinsko različnih primerov, op. pr.); na primer pri glavnih imenih Aia; o TsXa^wvio; »Ajant, Telamonov (sc. sin)« in Aia; o 'IXsw; »Ajant, Ile-jev (sc. sin)«,72 ter pri nagovornih 0aXdaaio; »morska miš« in
»kopenska miš«.
(7)	Soimensko ime je tisto, ki z različnimi izrazi zaznamuje isto, na primer aop »meč«, »meč«, ^d^aipa »bodalo«, and0r| »rezilo« in ^aa^avov »meč«.
(8)	Označbeno ime je tisto, ki se ga nadene po nekem dogodku, kot Tiad^svo; »Maščevalec« in Ms^ansvGn^ »Veležalujoči«.
(9)	Dvojno ime označuje dve imeni, ki se ju nadene enemu glavnemu (Ka0' evo; Kupiou),73 na primer AXs^av5poq o Kal ndpi; »Alekdander, ki je tudi Paris«, pri čemer ni vzajemnosti, saj vendar ne drži, da je neki poljuben Aleksander nujno tudi Paris.74
(10)	Nadeto ime, ki mu pravimo tudi dvojno ime, je to, kar se skupaj s še enim glavnim imenom uporablja za eno osebo, kot 'Evoat^S^v »Potresnik« za Pozejdona in Ooi^o; »Fojb« za Apolona.
(11)	Ljudstveno ime označuje pripadnost ljudstvu, kot Opu^ »Frigijec« in raXdtnq »Galačan«.
(12)	Vprašalno ime, ki mu pravimo tudi poizvedbeno, se uporablja za postavljanje vprašanj, na primer ti; »kdo«, noto; »kakšen«, noao; »kolikšen« in nr|XiKoq »kolikšen, koliko star«.
(13)	Nedoločno ime se uporablja nasproti vprašalnemu (tw epwtn^atiKW evavtiwq), na primer oati; »kdor (koli)«, onoio; »kakršen«, onoao; »kolikršen« in onr|XiKo; »kolikršen, kolikor star«.
(14)	Navezovalno ime, ki mu pravimo tudi izenačitveno, kazalno in sood-visnostno, označuje izenačitev, na primer toiouto; »takšen«, toaouto; »tolikšen« in tr|XiKouTo; »tolikšen, toliko star«.
72	Tukaj ne gre za velikega Ajanta, Telamonovega sina, temveč za njegovega manj slavnega so-imenjaka Ajanta, Ojlejevega sina, kralja Lokride in poveljnika lokrijskih bojevnikov pred Trojo.
73	Že neki antični sholiast opaža, da je v rokopisih prevladujoče branje Ka0' evo; Kupiou nesmiselno in tako celotno trditev raje preoblikuje v »8i6vu|iov Se eari ovohata 8uo Kupia Ka0' evo; TeTay|ieva,« kar se prevede »dvojno ime sta dve glavni imeni, ki se ju nadene enemu (sc. posamezniku).« Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 154. Alternativno lahko Kupio; razumemo kot gospodar sc. imena, torej oseba, ki je njegov nosilec. V tem duhu prevaja Škiljan: »Dvostruko /ime/ dva su imena dana jednoj osobi.« Škiljan, Gramatičko umijece, 127.
74	Pojasnjevalno priredje je tukaj neumestno, saj ne pojasnjuje trditve v glavnem stavku, temveč manjkajočo trditev, ki bi se lahko glasila denimo »dvojno ime ni posplošljivo.« Torej ni nujno, da ima vsak Paris še drugo ime Aleksander in obratno. Dalje o tej in o podobnih nedoslednostih v Slovnici prim. Collinge, »Dionusios Anomalos?«, 55-68.
Dionizij Tračan in začetki slovnične terminologije
85
(15)	Zaobjemalno ime z ednino izraža veliko množico, na primer »ljudstvo«, xopoq »zbor« in o^Aoq »množica«.
(16)	Porazdelilno ime se navezuje na eno izmed dveh ali več oseb, na primer £Kat£poq »vsak izmed obeh« in £Kaatoq »sleherni«.
(17)	Vsebovalno ime kaže na to, kar je vsebovano v njem samem, na primer Sa^vwv »lovorov gaj« in nap0£vwv »domovanje devic«.
(18)	Posnemovalno ime je tisto, ki se ga izgovori z oponašanjem lastnosti naravnih zvokov, na primer ^Aoia^o^ »šumenje, vrvenje«, poi(oq »brenčanje, brnenje« in opvy^aS6q »hrušč, ropot«.
(19)	Splošno ime je tisto, ki se ga da razčleniti v več vrst, na primer (wov »žival« in 9utov »rastlina«.
(20)	Posebno ime pa zaznamuje to, kar je razčlenjeno iz splošnega, na primer Pouq »govedo«, innoq »konj«, a^n£Aoq »trta« in eAaia »oljka«.
(21)	Vrstilno ime zaznamuje vrstni red (ta^iq), na primer npwtoq »prvi«, S£Ut£poq »drugi« in tpitoq »tretji«.
(22)	Števniško ime zaznamuje število, na primer »en«, Suo »dva« in tp£iq »tri«.
(23)	Neodvisno ime je tisto, ki se razume samo po sebi, na primer 0£oq »bog« in A6"yoq »beseda, govor«.
(24)	Soudeležbeno ime je tisto, ki je udeleženo pri nekem bistvu75 (to ^cte^ov ouaiaq Tivoq), na primer nupivoq »pšeničen«, SpuTvoq »hrastov« in ¿\d9ivoq »jelenji«.
Načina imena sta dva: tvorni, kot KpiT^q »tisti, ki sodi« in trpni, kot KpiToq »tisti, ki je sojen«.
§ 13 O glagolu
Glagol je beseda brez padeža (As^iq anTWToq), ki zajema čas, osebo in število ter izraža tvornost ali trpnost. Glagolu pripade osem kategorij: naklon, način, vrsta, sestava, število, oseba, čas in sprega.
Naklonov je pet: opredeljevalni,76 velelni, želelni, podredni in nedoločni.
Načini so trije: tvorni, na primer tuhtw »tolčem«, trpni, na primer TunTo^ai »tolčen sem«, in srednji, ki izraža zdaj tvornost zdaj trpnost, na primer n£nrpya »pritrjen sem«, Sis^Gopa »uničen sem«, enoinad^nv »naredil sem si« in e^pa^d^nv »napisal sem si«.77
75	Alternativen prevod bi se glede na tri pridevnike, ki jih Dionizij navaja kot primere, glasil »pri neki snovi.«
76	Prim. tabelo v poglavju 2.
77	V primerih nennya in Sie^Oopa pravzaprav formalno ne gre niti za pasivni niti za medijalni obliki, temveč za aktivni obliki stativnega perfekta, ki izraža stanje v sedanjosti. Obliki enoir|ad|ar|v in ¿Ypay&|ir|v pa sta obliki medijalnega imperfekta glagolov noiew »delam« in yp&9w »pišem«.
86
Rok Kuntner
Vrsti sta dve: izhodiščna, na primer apSw »zalivam«, in izpeljana, na primer apSeuM »zalivam«.
Sestave so tri: preprosta, na primer 9povw »imam razum«, sestavljena, na primer KaTa^povw »preziram«, in izsestavljena, na primer avTi"yoviZw »sem na Antigonovi/Antigonini strani« in 9i\inm(w »sem na Filipovi strani«.
Števila so tri: ednina, na primer TunTM »tolčem«, dvojina, na primer TunTSTov »tolčeta«, in množina, na primer TunTo^ev »tolčemo«.
Osebe so tri: prva, druga in tretja. Prva zaznamuje tistega, od katerega govor prihaja (a^* oč 6 X6"yoq), druga tistega, kateremu je namenjen (npoq ov 6 X6"yoq), tretja pa tistega, o katerem poroča (nspl oč 6 X6"yoq).
Časi so trije: sedanji, pretekli in prihodnji. Pretekli čas pa ima štiri različice: raztezno, priležno, naddovršeno in nedoločeno.78 Od teh so po trije med seboj sorodni: sedanji z razteznim, priležni z naddovršenim in nedoločeni s prihodnjim.
§ 14 O spregi
Sprega je zaporedno pregibanje glagolov (aK6Xou0oq prmaTMv KXiaiq).
Spreg težkoglasnih glagolov79 je šest:
(1)	prva se končuje80 na p, 9, n ali nT, na primer \eipw, ^pa^M, T£pnM in k6htm;
(2)	druga na 7, k, x ali kt, na primer Xs"yM, nXsKM, Tps^M in tiktm;
(3)	tretja na 5, 0 ali t, na primer &Sm, nX|0M in avuTM;
(4)	četrta na Z ali na aa, na primer 9pa(w, vuaaM in opuaaM;
(5)	peta na štiri nespremenljive soglasnike - X, v in p - na primer naXXw, vs^M, KpivM in ansipM;
(6)	šesta pa na čisti m, na primer innsuM, nXsM in PaaiXsuM.
Nekateri pa uvajajo še:
(7)	sedmo, ki se končuje na £ in na primer dXs^M in
Sprege previtih glagolov81 so tri:
(1)	prva se v drugi in tretji osebi končuje na dvoglasnik si, na primer vow, voeiq, vod;
(2)	druga na dvoglasnik a (z dopisano i, ki pa se je ne izgovarja skupaj z a),82
78	Za poskus razlage teh pojmov prim. tabelo v poglavju 2.
79	Prim. tabelo v poglavju 2.
80	Mišljeno je seveda, da je glagolska osnova, torej morfem, na katerega se sinhrono gledano na-plasti končnica, izglasna na naveden element.
81	V sodobnih terminih t. i. konjugacija skrčenih oz. kontrahiranih glagolov.
82	Iota subscriptum (a, p, o>) oz. adscriptum (ai, ni, Mi) kot drugi del dolgih dvoglasnikov se v he-lenistični Koivr| ni več izgovarjala. Dolgi -i-dvoglasniki so bili sprva realizirani kot [ai], [ei] in [oi] (prim. lat. tragoedia za gr. Tpay«i8ia). V atiščini je /ei/ že ok. 400 pr. Kr. monoftongiziran
Dionizij Tračan in začetki slovnične terminologije
87
na primer Poaq, ^oa; (3) tretja na dvoglasnik 01, na primer xpuaw, xpuaoiq, xpuaoi.
Sprege glagolov, ki se končujejo na ^t,83 so štiri:
(1)	prva se tvori iz prve sprege previtih glagolov, tako da iz tt0w nastane tiGr^i;
(2)	druga iz druge, tako da iz iatw nastane 1'atn^i;
(3)	tretja iz tretje, tako da iz SiSw nastane 5i5w^i;
(4)	četrta pa iz šeste sprege težkoglasnih glagolov, tako da iz nrpyvuw nastane § 15 O deležniku
Deležnik je beseda, ki je udeležena (^sts^ouaa) pri lastnostih tako glagolov kot imen. Pripadejo pa ji iste kategorije kot imenu in glagolu brez oseb in naklonov.
§ 16 O členu
Člen je del govora, vsebujoč padež, ki je pregibanemu imenu predložen ali priložen; kot predložen (npotaKtiKov) na primer o, kot priložen (unoTaKTiKov) na primer oq.84
Členu pripadejo tri kategorije: rod, število in padež. Rodovi so trije, na primer o noir|T^q, ^ noir|ffK in to notr^a. Števila so tri: ednina, dvojina in množina. Ednina: o, ^ in to; dvojina: tw in Ta; množina: oi, ai in Ta.
Padeži pa so o, tou, tw, tov, & in	Tfl, t^v, &.85
in tako sovpade z dolgim ozkim e <ei>. V atiščini [äi] <ai> in [oi] <wi> v 3. stol. pr. Kr. izgubita element -1 (prim. lat. rhapsodus za gr. paywiöoc;). Enak razvoj v Koivr| doživi neatiški in ana-loško restituirani [ei] <r|i>. Joto adscriptum v srednjem veku nadomesti jota subscriptum (Rix, Historische Grammatik des Griechischen - Laut- und Formenlehre, 52.)
83	Danes tej spregatvi pravimo atematska, saj glagolske oblike prezentove osnove tvori brez tematskega vokala. Od klasične dobe dalje so v vseh grških narečjih razen v delu ajolskih glagoli arhaične atematske spregatve po analogiji prehajali v produktivne in »bolj običajne« paradigme tematskih glagolov. Slednjič je atematska spregatev popolnoma izginila. Diahrona obravnava grškega jezika nas torej pripelje do spoznanja, da je v resnici zgodovinski razvoj ravno obraten, kot ga prikazuje Dionizij: iz oblike Ti0r||ii po analoškem prehodu nastane Ti0ö in ne obratno.
84	Oziralni zaimek je pri Dioniziju uvrščen pod kategorijo člen, in sicer kot priložni, tj. zapostavljeni, člen. Za razpravo o tem prim. Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 191-2.
85	V prikazu sklonskih oblik določnega člena so se izmuznile oblike za srednji rod oz. spol in sploh celotna množinska paradigma. O tem prim. dalje Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 194. O nedoslednostih v Slovnici prim. Collinge, »Dionusios Anomalos?«, 55-68.
88
Rok Kuntner
§ 17 O zaimku
Zaimek je beseda, ki jo uporabljamo namesto imena in ki zaznamuje določene osebe.
Zaimku pripade šest kategorij: oseba, rod, število, padež, sestava in vrsta.
Osebe izhodiščne vrste so ¿7« »jaz«, ai »ti« in i86 »on«, izpeljane pa »moj«, aoq »tvoj« in oq »njegov«.
Rodovi izhodiščne vrste se ne ločijo po glasovni podobi, ampak po kazal-nosti (Sei^iq), na primer ¿y«.87 Od izpeljanih pa na primer o ¿^oq, ^ ¿^ in to e^ov.
Števila izhodiščne vrste so ednina: ¿7«, ai in i; dvojina: vwT in a^&T; in množina:	in a^si^. Izpeljane vrste pa ednina: ¿^oq, aoq in oq; dvo-
jina: ¿^«, a« in &; in množina: ¿|^oi, aoi in oi.
Padeži izhodiščne vrste so pravi: ¿7«, ai in i; rodilni: ¿^oi, aoi in oi; dajalni: ¿^oi, aoi in oi; vzročni: ¿^s, as in s; in zvalni: ai. Izpeljane vrste pa pravi: ¿^oq, aoq in oq; rodilni: ¿|^oi, aoi in oi; dajalni: aw in vzročni: ¿^ov, aov in ov.
Sestavi sta dve: preprosta, na primer ¿^oi, aoi in oi, ter sestavljena, na primer ¿^auToi, aauToi in aiToi.
Z vrstami pa je tako, da so ene izhodiščne, kot ¿7«, ai in i, druge pa izpeljane, kot vse svojilne oblike, ki se imenujejo tudi dvoosebne (Sinpoawnoi), izpeljemo pa jih na naslednji način: iz ednine dobimo oblike, ki zaznamujejo enega posestnika, tako iz ¿^oi »mene« dobimo ¿^oq »moj«; iz dvojine dobimo oblike, ki zaznamujejo dva posestnika, tako iz vwT »midva« dobimo vw'i'T£poq »najin«; iz množine pa dobimo oblike, ki zaznamujejo več posestnikov, tako iz »mi« dobimo ^¿T£poq »naš«.
Nekateri zaimki stojijo brez člena (daivapGpoi), na primer ¿7«, drugi pa s členom (aivapGpoi), na primer o ¿^oq.
§ 18 O predlogu
Predlog je beseda, predpostavljena vsakemu od delov govora, in sicer tako v sestavljenki (¿v auvGsasi) kot v besedni zvezi (¿v auvTa^a).
Vseh predlogov pa je skupaj osemnajst; od teh je šest enozložnih: ¿v »v«, »v«, ¿^ »iz«, aiv »s/z«, npo »pred« in npoq »k/h, proti«, ki ne menjajo položaja (oiK dvaaTps^ovTai).88 Dvozložnih pa je dvanajst: dva »na«, KaTa »po«,
86	"I je izmišljena oblika, ki služi zgolj zapolnitvi vrzeli v defektni paradigmi. Mnogi antični slovni-čarji so težili k ponazoritvi nekakšne, četudi navidezne, simetrije in kolumnalnosti v slovničnih paradigmah. O tem prim. dalje Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 204.
87	Tj. po tem, na kar kažejo, torej ali denimo ¿y6 označuje oz. kaže na osebo ženskega ali moškega naravnega spola. Dionizij skuša povedati, da je razlika med naravnima spoloma razvidna iz konteksta, zgolj formalno pa ne. Gre torej za epicene zaimke, kot so jaz, ti, kdo idr.
88	Torej se jih nikoli ne zapostavlja kakor dvozložne, temveč vselej stojijo pred besedo ali besedno zvezo.
dlonizij Tračan in začetki slovnične terminologije
89
Sta »čez«, ^sta »s/z«, napa »pri, proti«, avti »namesto«, eni »na«, nspi »o,
okoli«, a^i »okoli«, ano »od«, uno »pod« in unsp »čez«.
§ 19 O prislovu
Prislov je nepregiben del govora, ki se izreka glede glagola ali skupaj z glagolom.89 Od prislovov so eni preprosti, kot ndAai »davno«, drugi pa sestavljeni, kot
nponaAai »zelo davno« .
<Pomenske skupine prislovov:>90
(1)	Časovni prislovi, na primer vuv »zdaj«, tots »takrat« in ač0iq »zopet«. Tem pa so kot vrste podrejeni prislovi, ki zaznamujejo trenutek, na primer a^spov »danes«, aupiov »jutri«, to^pa »do tedaj, ta čas«, »dotlej« in nr|viKa »kdaj«.
(2)	Prislovi sredine,91 na primer Ka\wq »lepo« in	»modro«.
(3)	Prislovi kakšnosti, na primer nu^ »s pestjo«, AdJ; »z nogo«, ^otpuSov (Il. 2.89) »zbrane ko jagode v grozd«92 in aysAr|Sov (Il. 16.160) »v krdelih«.93
(4)	Prislovi kolikosti, na primer noAAdKiq »pogosto« in 6Ai"ydKiq »redko«.
(5)	Prislovi števila, na primer Siq »dvakrat«, tpiq »trikrat« in tstpdKiq »štirikrat«.
(6)	Krajevni prislovi, na primer avw »zgoraj, gor« in Kdtw »spodaj, dol«. Ti zaznamujejo tri razmerja: na kraju, na primer oiKoi »doma«, na kraj, na primer oiKaSs »domov«, in s kraja, na primer otKoGsv »od doma«.
(7)	Prislovi, ki zaznamujejo željo, na primer si0s, ai0s in a^aAs »o, da bi«.94
(8)	Tožbeni prislovi, na primer nanai, iou in ^su »ojoj«.
(9)	Prislovi tajitve ali odrekanja, na primer ou »ne«, ou^i »ne«, ouS^ta »nikakor ne« in	»nikakor ne«.
89	Tj. ki (podrobneje) določa glagolsko dejanje ali se dodaja glagolu. Sicer gre za precej težavno mesto, ki je v obup spravilo tudi Lallota (prim. Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 221). V pomoč pri razumevanju naj bralcu služijo grški izvirnik ter angleški, nemški in francoski prevod: »Kara pr||aaTOc; Xeyö^evov ^ ¿niXeyö^evov prhati«; »said of a verb or added to a verb« (Davidson, »The Grammar of Dionysios Thrax«, 337); »der vom Verb her ausgesagt oder dem Verb hinzugefügt wird« (Kürschner, »Die Lehre des Grammarikers Dionysios«, 205); »dite du verbe ou appliquée au verbe« (Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 63).
90	Dod. prev. za večjo jasnost besedila. Dodatek se naslanja na vzporedno mesto pri Donatu, ki ima kot eno izmed treh pripadnosti (lat. accidentia) prislovov navedeno significatio »pomen«.
91	Sredina lahko pomeni toliko kot »sredinska oz. nevtralna oblika pridevnikov na -o;, -a/r|, -ov« ali »sredinska oz. vmesna oblika med pridevnikom, iz katerega je tvorjena, in glagolom, ki ga določa.« Obe razlagi najdemo pri sholiastih. (Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 227-8). Sicer gre pri tej skupini večinoma za lastnostne prislove.
92	Prev. A. Sovrè; gl. Homer, Iliada, 2.89.
93	Ibid., 16.160.
94	Sodobna slovnica tovrstne besede uvršča med členice. Tako imenovani prislovi, navedeni pod številkami (8), (9), (10), (11), (12), (13), deloma (14) in (17), (22), (23) in (26) pa spadajo med členice, členke ali medmete.
90
Rok Kuntner
(10)	Prislovi strinjanja, na primer vai »da« in vai^i »seveda«.
(11)	Prislovi prepovedovanja, na primer ^ »ne«, ^n5^Ta »nikakor ne« in
»nikakor ne«.
(12)	Prislovi primere ali nalike, na primer »kot«, wan£p »kakor«, ^ut£ »kakor« in Ka0an£p »ravno tako kot«.
(13)	Občudovalni prislovi, na primer papai »hoho«.
(14)	Prislovi domnevanja, na primer iaw;, Ta^a in Tu^ov »morda«.
(15)	Prislovi vrstnega reda, na primer ¿Š^; »po vrsti«, ¿9^; »po vrsti« in Xwpi; »posebej«.
(16)	Prislovi zbiranja, na primer ap5nv »vsi skupaj«, a^a »hkrati« in ^Xi0a »silno«.
(17)	Prislovi velevanja, na primer £ia, a"y£ in 9sp£ »daj«.95
(18)	Prislovi primerjanja, na primer ^aXXov »bolj« in ^rrov »manj«.
(19)	Prislovi spraševanja, na primer no0£v »od kod«, nnviKa »kdaj« in »kako«.
(20)	Prislovi povzdigovanja, na primer Xiav »zelo«, a9o5pa »zelo«, navu »povsem«, a^av »preveč« in ^aXiaTa »najbolj«.
(21)	Prislovi povzemanja, na primer a^a »hkrati, skupaj«, o^ou »skupaj« in a^u5i; »skupaj«.
(22)	Prislovi zanikanja v prisegi, na primer ^a »pri«.
(23)	Prislovi pritrjevanja v prisegi, na primer v^ »pri«.
(24)	Prislovi zatrditve, na primer 5nXa5^ »jasno«.
(25)	Nujnostni prislovi, na primer ^a^nTsov »treba se je poročiti« in nX£uaT£ov »treba je pluti«.96
(26)	Prislovi božanske navdahnjenosti, na primer £uoi in £uav.
§ 20 O vezniku
Veznik (auv5£a^o;) je beseda, ki povezuje misel v redu (^£T& TaŠ£w;) in razkriva vrzel izjave (ep^nv£ia; K£xnvo; 5nXouaa).97
Vezniki so lahko vezalni, ločni, zvezni, obzvezni, vzročni, dvomni, skle-
palni in dopolnilni.
(1) Vezalni so vsi, ki povezujejo v neskončnost nadaljujočo se izjavo. So pa tile: 5s, te, Kai, aXXa, ^¿v, i5e, aTap, auTap, ^Toi, ksv in av.
95	Vzklik eia danes uvrščamo med medmete, obliki aye »daj« in çépe »isto« pa sta okameneli ve-lelniški obliki glagolov ayw »ženem« in çépw »nosim«.
96	Gre za oblike, ki jih sodobna slovnica poimenuje z ohlapnim terminom verbalni adjektivi na -teov za izražanje nujnosti (prim. lat. gerundiv) in jih torej postavlja v nekoliko netransparentno soseščino deležnikov in deležij.
97	Ni čisto jasno, kaj je Dionizij mislil z vrzeljo. Nekateri sholiasti imajo to trditev za absurdno in v protislovju s prvim delom stavka, češ, če je bilo ravno rečeno, da vezniki misel vežejo in torej zapolnjujejo morebitne vrzeli v njej, tedaj ni mogoče, da hkrati vrzeli tudi izražajo oz. razkrivajo. Za razpravo o tem prim. Lallot, La grammaire de Denys le Thrace, 233-6.
dlonizij Tračan in začetki slovnične terminologije
91
(2)	Ločni so vsi, ki izjavo sicer povezujejo, njene elemente pa med seboj ločujejo. So pa tile: ^tot in
(3)	Zvezni so vsi, ki sicer ne izražajo obstoja (unap^iO, zaznamujejo pa posledico (dKoXou0ia). So pa tile: si, sinsp, dS^ in dS^nsp.
(4)	Obzvezni so vsi, ki izražajo obstoj in hkrati red. So pa tile: ensi, ensinsp, enetS^ in enstS^nsp.
(5)	Vzročni so vsi, ki se jih uporablja za podajo vzroka. So pa tile: Iva, o^pa,
svsKa, ouvsKa, Sto, Stoti, Ka0' o, Ka0' oti in Ka0' oaov.98
(6)	Dvomni so vsi, ki jih navadno nizajo govorci v negotovosti. So pa tile: dpa, Kara in
(7)	Sklepalni so vsi, ki so primerni za sklepe in zaključke dokazov (em^opat Kal	twv dnoSd^swv). So pa tile: apa, dXXa, dXXa|^v, toivuv, toi^aptoi in toi^apouv.
(8)	Dopolnilni so vsi, ki se jih uporablja zavoljo mere (^stpov) ali okrasa. So pa tile: S^, pa, vu, nou, Toi, 0^v, ap, S^ta, nsp, nw, |^v, av, ai, vuv, oiv, ksv in Y£.
Nekateri pa tem pridajajo še (9) protivne, na primer e^nr^ in o^wq.99
LITERATURA
Allen, W. S. Vox Graeca: A Guide to the Pronunciation of Classical Greek. Cambridge: Cambridge University Press, 1987.
Clackson, J. »The Techne in Armenian.« V Dionysius Thrax and the Techne Grammatike, izdala Vivien Law in Ineke Sluiter, 121-131. Münster: Nodus, 1995.
Collinge, N. E. »Dionusios Anomalos?« V Dionysius Thrax and the Techne Grammatike, izdala Vivien Law in Ineke Sluiter, 55-68. Münster: Nodus, 1995.
Davidson, T. »The Grammar of Dionysios Thrax.« The Journal of Speculative Philosophy VIII, 4 (oktober 1874): 326-339.
Di Benedetto, V. »Dionisio Trace e la Techne a lui attribuita.« Annali della Scuola Normale Superiore di Pisa II, 27 (1958/59): 169-210.
Diogen Laertski. Življenja in misli znamenitih filozofov. Prevedli Ž. Borak, G. Pobežin in M. Hriberšek. Ljubljana: Beletrina, 2015.
Dionizije Tračanin. Gramatičko umijece. Izdal in prevedel D. Škiljan. Zagreb: Latina et Gra-eca, 1995.
Henderson, J., izd. Greek Lyric I: Sappho and Alcaeus. Loeb Classical Library. Cambridge (MA): Harvard University Press, 1990.
Hertz, M., izd. Prisciani Grammatici Caesariensis Institutionum Grammaticarum Libri XVIII. V Grammatici Latini II, Leipzig: Teubner, 1855.
Homer. Odiseja. Prevedel A. Sovre. Ljubljana: DZS, 1951.
98	Nadvse nenavaden se zdi izostanek veznika oti, enega statistično najpogostejših grških vezni-kov. O nedoslednostih v Slovnici prim. Collinge, »Dionusios Anomalos?«, 55-68.
99	Iskreno zahvalo sem dolžan v prvi vrsti doc. dr. Mateju Hriberšku za mentorstvo pri pripravi pričujočega prevoda in spremne študije ter doc. dr. Luki Repanšku in izr. prof. Jerneji Kavčič za strokovni pregled, podajo konstruktivne kritike in predlogov. Zahvaljujem se tudi kolegici Nataši Martini Pintarič za jezikovni pregled.
92
Rok Kuntner
Homer. Iliada. Prevedel A. Sovre. Ljubljana: DZS, 1982.
Keil, H. Probi, Donati, Servi quae Feruntur De Arte Grammatica Libri. Leipzig: Teubner, 1864.
Kürschner, W. »Die Lehre des Grammarikers Dionysios.« V Ancient Grammar: Contents and Contexts, izdala Pierre Swiggers in Alfons Wouters, 177-215. Pariz/Leuven: Pe-eters, 1996.
Kürschner, W. »Questions of Terminology in a German Translation of the Tekhne Grammatike of Dionysius Thrax.« V Ancient Grammar: Contents and Contexts, izdala Pierre Swiggers in Alfons Wouters, 164-176. Pariz/Leuven: Peeters, 1996. Lallot, J., izd. in prev. La grammaire de Denys le Thrace. Paris: CNRS Editions, 1989. Linke, K. et al., izd. Die Fragmente des Grammatikers Dionysios Thrax. Die Fragmente der Grammatiker Tyrannion und Diokles. Apions Glossai Homerikai. Berlin/New York: De Gruyter, 1977.
Rix, H. Historische Grammatik des Griechischen - Laut- und Formenlehre. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 1992. Robins, H. R. »The Authenticity of the Techne.« V Dionysius Thrax and the Techne
Grammatike, izdala Vivien Law in Ineke Sluiter, 13-24. Münster: Nodus, 1995. Robins, R. H. »The Initial Section of the Techne Grammatike.« V Ancient Grammar: Contents and Contexts, izdala Pierre Swiggers in Alfons Wouters, 3-15. Pariz/Leuven: Pe-eters, 1996.
Steinthal, H. Geschichte der Sprachwissenschaft bei den Griechen und Römern mit besonderer Rücksicht auf die Logik. Berlin: F. Dümmler's Verlagsbuchhandlung, 1863. Uhlig, G., izd. Dionysii Thracis Ars Grammatica. Leipzig: Teubner, 1883.
POVZETEK
V jedrnem delu prispevka podajam integralni prevod Slovnice Dionizija Tračana s komentarji zahtevnejših oziroma manj jasnih mest v opombah, v spremni študiji pa pojasnjujem kontekst njenega nastanka, predstavljam njene posebnosti in razpravljam o grški slovni-čarski tradiciji, ki ji sodobno slovničarstvo med drugim dolguje skorajda celotno slovnično izrazje. Ponazoritvi tradicije prevajanja slovničnih izrazov služi tabela, ki ponazarja princip kalkiranja grških terminov v latinščino in dalje latinskih v slovenščino. S tem namenom in z namenom zveste ponazoritve izvornega slovničnega koncepta tudi v prevodu rabim uveljavljeno domače slovnično izrazje. Kadar je uveljavljeni izraz pomensko ali konceptualno oddaljen od izvirnega grškega izraza, tedaj le-tega po principu kalkiranja prevedem s pomensko bolj transparentnim, četudi v slovničarstvu neuveljavljenim ali zastarelim, domačim izrazom, mestoma celo z neologizmom.
dlonizij Tračan in začetki slovnične terminologije
93
SUMMARY
Dionysius Thrax and the Beginnings of Grammar Terminology
The centrepiece of the paper is an integral translation of the Grammar by Dionysius Thrax, furnished with annotations on the more obscure passages as well as a study. The study explains the context of its composition, outlines its distinctive features, and discusses the Greek grammarian tradition, to which contemporary grammar studies owe practically all their terminology. The tradition of translating grammar terms is illustrated by a chart presenting the principle of calquing Greek terms into Latin and Latin terms into Slovenian. With this purpose, as well as for the sake of faithfully illustrating the original grammar concepts, the translation employs the established Slovenian terminology. When the established term is semantically or conceptually removed from the original Greek term, the latter is calqued with a more transparent Slovenian term - even if dated or not widely acknowledged - and with an occasional neologism.