Načrt pravil ,,Šolske Matice". A. Namen. § 1. ,,Šolska Matica" je pedagoško -književno društvo, ki ima sedež v Ljubljani in namen, da širi strokovno in občno -izobrazbo raed učiteljstvom in pospešuje koristi šolstva sploh. B. Sredstva. § 2. V" ta namen izdava društvo pedagoško-didaktiške in obče izobraževalne spise, učne knjige in učila za učitelje in za šolsko mladino; osnuje si za svoje delovanje potrebno knjižnioo; napravi si potrebne zbirke in priredi pedagoško čitalnico za svoje člane; podpira in nagrajuje izdavanje pedagoskih spisov; daje potne in poučne podpore; prireja pedagoška in druga popularna poučna predavanja; predlaga višjim oblastvom in raznirn korporacijam podprte nasvete, peticije in resolucije glede izboljšanja šolstva; ocenjuje spise, ki so namenjeni šoli, in vporablja v obče vsa zakonito dovoljena sredstva v dosego namena, ki je označen v § 1. »Šolska Matica" more občevati z drugimi pedagoškimi, književnimi in umetniškimi društvi ter z njimi dopisovati, kolikor se ji to potrebno in primerno zdi. C. D r u š t v e n i k i. § 3. Društveniki so: a) pravi, b) dopisujoči, c) častni, d) ustanovni in e) podporni (letni). D. Dolžnosti in pravice društvenikov. § 4. Pravi društveniki postanejo samo oni pedagoški pisatelji in pisateljice, kateri so že dokazali s svojira pedagoško-književnim delovanjem, da so sposobni in voljni pospeševati društveno književno delovanje. Vsak pravi društvenik je zavezan, da v teku 2 let, odkar je postal član, napiše eno pedagoško ali obče izobraževalno delo najraanj 5 pol v obliki društvenih spisov. To delo je izključno društvena last in se nagradi ali podpira, kolikor dopuščajo društvene razmere. Pravi društveniki imajo posvetovalni in sklepalni glas v odborovih sejah in društvenih letnih zborih, dobivajo brezplačno vse društvene spise in imajo prvi pravico do raznovrstne književne in poučne podpore v društvu. Posluževati se smejo brezplačno društvene knjižnice in društvenih zbirk. § 5. Dopisujooim drustvenikom se more postati šele tedaj, kadar je dotičnik upravnemu odboru na presojo prepustil eno pedagoško razpravo ter je isto odbor vsprejel za primerno. Taka razprava se nagradi, kolikor dopuščajo društvene razraere, ter je last društvena. Dopisujoči društveniki imajo posvetovalni glas v društvenih letnih zborih in dobivajo brezplačno vse društvene spise. § 6. Gastnim drustvenikom se rnore imenovati vsakdo, kateri si je pridobil izrednih zaslug za šolstvo v obče, zlasti za to društvo in njega razvitek. Ti člani imajo posvetovalni glas v drustvenih letnih zborih in dobivajo brezplaeno vse društvene knjige. § 7. Ustanovni društveniki so oni, kateri naenkrat ali v določenih obrokih plačajo ustanovnino. Oboine, knjižnice, šole, družbe in druge raoralne osebe plačajo naenkrat ali v 4 letnih obrokih 60 K, a posamezne osebe 40 K ali naenkrat ali v 4 letnih obrokih. Kadar ustanovni društveniki plačajo vso ustanovnino, dobe društveno diplomo in irnajo do smrti pravico do vseh knjig, kolikor jih je društvo sploh že dalo na svetlo, če so še na razpolaganje. § 8. Podporni društveniki so oni, kateri vsako leto naprej plačujejo v drustveno blagajno 4 K. Zato pa dobivajo vse spise onega leta, za katero so naprej plačali podporni prinesek. Kdor letnine ne plačuje redno, sme se po odborovem sklepu izbrisati izrned društvenikov. Plaoati je pa letnino v prvi polovici vsakega leta. § 9. Ustanovni društveniki irnajo posvetovalni glas v društvenih letnih zborih. § 10. Pravi in dopisujoči društveniki imajo društvu podajati pisana izvestja na vsa vprašanja, katera jirn stavi predsednik, in v obče v vsera pospeševati društveni namen. § 11. Pravi, dopisujoči in častni društveniki se volijo sarao v letnih občnih zborih na pismeni predlog kakega pravega člana, a to s tajnim glasovanjem in z absolutno večino navzočih članov. Glede pravih članov, kateri se nasvetujejo v imenovanje, mora nasvetovatelj obveščen biti, je li nasvetovanec voljen zadovoljiti § 4. teh pravil; tudi raora nasvetovatelj dotično izjavo priložiti svojemu nasvetu. § 12. Pravi, dopisujoči, častni in ustanovni društveniki dobivajo brezplačno društvene diplome. Stroške za pošiljanje društvenih knjig plačujejo društveniki sarai. E. Upravni odbor. § 13. Društvo upravljajo kot upravni odbor vsi v Ljubljani bivajoči in 4 vnanji pravi društveniki. Ako ni v Ljubljani vsaj pet pravih društvenikov, tedaj nadomesti občni zbor to število z dopisujočimi in častnimi člani, ki bivajo v Ljubjjani. Ti nadornestilni člani uživajo vse pravice pravih čfanov, četudi bi se ta okolnost pozneje izpreraenila. Vnanje odbornike voli občni zbor izmed pravih članov; dokler pa teh ni zadosti, voli občni zbor njih namestnike iztned dopisujočih in častnih članov; v tem slučaju iraajo namestniki vse pravice pravih članov. § 14. Na oelu društva in upravnega odbora stoji predsednik, tajnik in blagajnik, katere voli občni zbor za dobo treh let z nadpolovično večino glasov in to s tajnim glasovanjem. Morejo se zopet voliti. Predsednikov namestnik je vedno najstarejši v Ljubljani bivajoči pravi član. § 15. Predsednikom in tajnikora se morejo voliti sarao pravi člani, a blagajnikom, ako je potreba, tudi kateri dopisujoči društvenik, ki prebiva v Ljubljani, a potem uživa isti vse pravice ostalih pravih članov. § 16. Predsednik vodi vse a-ruštvene posle, zastopa društvo pred oblastmi in tretjimi osebami, sklicuje in predseduje odborovira sejam in društvenim zborom, podpisuje s tajnikom vsa opravilna pisma. V njegovi odsotnosti ga zastopa namestnik v vseh teh in drugih društvenih poslih. § 17. Tajnik opravlja vse pisarske posle, vodi zapisnike v odborovih sejah in v zborih, poroča o društveni delavnosti v obonem zboru in iraa v evidenci popis vseh članov. Blagajnik vodi blagajniški račun in izdaja po predsedniku nakazane zneske. Predsednik, tajnik in blagajnik dobivajo nagrade z ozirom na svoje delo in na društvene denarne razmere. § 18. Odbor izvoli izmed sebe knjižničarja, kateri ima v redu knjižnico in društvene zbirke, in urednika ter korektorja društvenih tiskovin; raore pa korekture poveriti tudi kakerau drugemu društveniku. § 19. Upravni odbor ima po potrebi svoje seje in dogovore zaradi upravnih društvenih poslov, presoja ali daje po dotičnih strokovnjakih presojati dospele književne spise, izvršuje sklepe in naloge društvenega zbora in prireja večkrat na leto javna pedagoška predavanja, ki so pristopna tudi nečlanom. § 20. Da so odborovi sklepi veljavni, treba je, da je navzočih vsaj pet odbornikov in da zanje glasuje absolutna večina navzočih. Pri enakosti glasov odločuje predsednik. § 21. Po vseh večjih krajih se osnujejo poverjeništva. Kot poverjenike imenuje odbor v prvi vrsti prave ali dopisujoče, ako bi teh ne bilo, pa podporne clane. Poverjeniki skrbe za prospeh društva v smislu teh pravil in po danih navodilih upravnega odbora; zlasti jim bodi skrb, da pridobivajo novih članov. § 22. Odbor si izbere društveno glasilo; vsprejema ustanovne in podporne člane; sklepa koncno o vseh društvenih stvareh, katere po § 25. ne spadajo pred občni zbor; razsoja prepire v društvenih stvareh med dru- štveniki. 0 tem, se li smejo posameznirri društvenikom in drugim prosivcem društvene knjige po znižani ceni prodajati ali podarjati, odločuje odbor, v nujaih slučajih pa tudi predsedništvo. F. 0 b č n i z b o r. § 23. Vsako leto je za časa šolskih praznikov redni občni zbor. Izredni obcni zbor mora predsednik sklicati, ako ga pismeno zahteva vsaj 10 pravih članov. Zbor veljavno sklepa, če je razven predsednika vsaj deset pravih članov navzočih. V slučaji, da bi jih toliko ne bilo, popolni se to število z dopisujočimi in častnirni. člani. § 24. Občni redni in izredni zbori se oglašajo s programom vsaj dva tedna poprej v društvenem glasilu in v javnih listih; razen tega se iraajo tudi posebej na nje pozivljati vsi pravi člani. § 25. V občnem zboru izvešča tajnik o delovanji društvenem, blagajnik pa o denarni upravi; občni zbor pregleda po 3 presojevavcih, katere izbero izmed društvenikov, letni račun o društvenem gospodarstvu in ga odobruje; voli svoje funkcijonarje in raorda potrebne namestnike v upravni odbor; določa o proraounu, katerega odbor predloži za prihodnje leto; razdeljuje nagrade za književna dela za bodočo upravno dobo, tako tudi druge izredne podpore; odrejuje vsote za knjižnico in zbirko dru.štveno, imenuje nove prave, dopisujoče in častne društvenike; razpravlja o raznih nasvetih posameznih članov, kateri so se vsaj 3 tedne poprej naznanili odboru, terjih je isti poprej odobril in postavil na dnevni red; odobrava poslovnik in druge napotke; prerainja ta pravila; odrejuje nagrade glavnirn funkcijonarjem; razsojuje prepire v društvenih stvareh raed odborniki in raed društveniki. Sklepom raora pritrditi nadpolovicna večina navzočnih društvenikov, ki iraajo sklepalni glas, razen §-a 34. in 35. Ako se pri volitvi ne doseže nadpolovična večina glasov, odločuje ožja volitev med tistimi, ki so dobili največ glasov; kadar je pri ožji volitvi enako glasov in pri vseh drugih sklepih odločuje predsednik. § 26. Izvestja tajnikova in blagajnikova, zapisniki občnih zborov in znamenitih odborovih sej se imajo priobčevati v društvenem glasilu. § 27. Z vsakim rednim občnim zborora mora biti spojena glavna slavnostna seja. V tej se proglašajo prisojene nagrade in podpore, imena novih društvenih funkcijonarjev in novih pravil, dopisujočih in častnih članov, a završuje se s pedagoškimi predavanji. Te slavnostne seje so pristopne tudi drugem občinstvu. § 28. Občni zbor more prave in dopisujoče člane, ako treba, razdeliti v razne odseke, ter ima v tem slučaju ustanoviti red in delokrog po edinih odsekov; more pa prepustiti to razdelitev tudi odboru. 6r. Društveno preraoženje. § 29. Letni stroški se plačujejo : u) iz 2/3 plačil ustanovnikov, b) iz 2/3 obresti ustanovnih vsot, c) iz letnine podpornih društvenikov, d) iz daril, dedovin in volil pod 100 K, e) iz dohodkov razprodanih društvenih knjig. § 30. Društvena glavnica so: a) V3 plačila ustanovnikov, b) XJ3 njihovih obresti, c) darila, dedovine in volila, kolikor presezajo 100 K. § 31. Glavnica raora biti pupilarno zavarovana ter se ne sme uporabljati za tekoče potrebščine. Gotovina je sproti obrestonosno nalagati. Vrednostni papirji, hranilnične knjižice in zasebna dolžna pisraa morajo biti pod 2 ključema, in sicer pod blagajnikovim in pod ključem enega odbornika kot ključarja, katerega izvoli odbor izmed sebe. H. Občne določbe. § 32. Društvo ima svoj pečat z nadpisora: ,,Solska Matica" v Ljubljani. § 33. Po teh pravilih ima odbor sestaviti poslovnik in druga navodila za notranje društveno poslovanje, a ta red in ta navodila odobrava končno občni zbor. § 34. Za premeno teh pravil je treba, da je v občnern zboru navzocih vsaj nadpolovična večina pravih društvenikov in da od teh navzocih glasujeta 2/3 za premeno. § 35. Da iraa društvo prenehati, sklepata najmanje 2/3 navzočih pravih članov. V tem slučaju sklepa občni zbor z nadpolovično večino glasov, kako se ima društvena imovina uporabiti za katerokoli književno svrho na korist šolstva. Ko bi višja oblast razpustila društvo, sklene v istem smislu kakor zgoraj o društvenera premoženju poslednji občni zbor, in kadar bi ne bilo več mogoče sklicati občnega zbora, tedaj sklene o tem odbor. /. Prehodna določila. § 36. Ko se potrdijo ta pravila, postanejo podpisanci pravi društveni člani »Šolske Matice", in v Ljubljani stanujoči tvorijo upravni odbor. Ta si izvoli izmed sebe začasnega predsednika, tajnika in blagajnika ter opravJja v smislu teh pravil vse društvene posle do prvega rednega občnega zbora, kateri potera izvoli svoje odbornike in ukrene dalnje odredbe in sklepe. V Lj ublja ni, dne . . . Ta načrt pravil »Šolske Matice" je opremljen s tem-le pismom: Blagorodni gospod! Naša pedagoška književnost ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti. Premalo se stori, da bi se razširilo duševno obzorje učiteljstva, ustvarilo pomožnih sredstev za uspešnejše poučevanje in s tem povzdignila omika naroda in se povečal ugled učiteljstva. Kar store šolski listi in obstoječa društva v tej zadevi, je sicer vse hvale vredno. Ako pa pomislimo, da je večina pedagoškega polja našega še neobdelanega, da narn nedostaja najpotrebnejŠih pedagoških knjig in učil za učitelje in učence in nam morajo še vedno služiti tuji vzori pri poucevanju, uverirao se, da dosedanje delovanje samo ne zadostuje več tolikim potrebam, in da treba torej kar najbrže pomoči. Na drugi strani pa vidirao, da je pri nas mnogo spretnih pedagoških pisateljev, ki bi mogli s svojim peresom pripomoči, da se zadelajo vrzeli na pedagoškem polju. Treba jih je le izpodbuditi na delo in jim dati prilike, da priobčujejo plodove svojega uma. Dosedanjemu pedagoškemu književnemu delovanju je nedostajalo prave organizacije in pred vsem pravega središča. Zato je v prvi vrsti treba, da združimo vse pedagoške pisateljske moči in si izberemo za središče delovanja Ljubljano. In res se čujejo črezdalje bolj klici, da se osnuje pedagoško književno društvo v središču slovenskih pokrajin, v beli Ljubljani. Uvažuje vse te okolnosti, se je poprijel podpisani odbor*) snovanja novega pedagoško-književnega društva, kateremu bodi ime ,,Šolska Matica" in ki imej najširšo podlago. V ,,Šolski Matici" bodi osredotočeno vse pedagoško-književno delovanje naše. V tem smislu je sestavil osnovalni odbor priložeiia pravila. Iz istih je razvidno, da tvorijo društvu težišče spretni pedagoški pisatelji kot pravi člani, ki se zavežejo, da spišejo za društvo v teku 2 let priraerno snov, najmanj 5 tiskovnih pol obsežno. Na ta način bi bila zagotovljena duševna stran društva. Ob tečni duševni hrani bi potem ne bilo težko dobiti društvenikov in odjemavcev. Društvena pravila bi podpisalo kakih 15—20 priznanih pedagoških pisateljev iz vseh slovenskih pokrajin, ki bi postali s tem obenem pravi člani v smislu §-a 4. in 36. Podpisani odbor se usoja Vašemu blagorodju poslati v prigibu načrt pravil ,,Šolske Matice" in Vas povabiti, da bi blagoizvolili vstopiti v smislu §-a 4. in 36. v krog pravih članov in obenem osnovateljev društva. Svoj eventualni pristop blagoizvolite v teku 8 dnij prijaviti podpisanemu odboru in obenem naznaniti, ali in katere izpremene želite v pravilih. Na ta način ne bode treba sklicavati posebnega osnovalnega zbora, ki bi bil za raztresene člane nepriličen. Ko se končno pravilom določi besedilo, poslala se Varn bodo v podpis, da se potem predlože politioni oblasti. Ako bi v 8 dneh ne naznanili svojega pristopa, se bode to smatralo za odklonitev, in povabil se bode drug pisatelj k pristopu. Z odličnim spoš.ovanjem. V Ljubljani, dne 31. mal. srpana 1899. Za osnovalni odbor: Fr. Gabršek. *) V osnovalnem odboru so gg.: Gabršek, Gangl in Dimnik. Uredn.