----    83    ----
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 55. Lansko vino je bilo zelo slabo ter se še sedaj ne da očistiti. Izkušal sem z beljako in z žolčjo (želatioo), a cič ne pomaga, skoraj da je neužitno. Kako bi ga vsaj toliko popravil, oziroma očistil, da bi bilo pitno za dom in družino? (A. Tr. v S. J.)
Odgovor: Da se vino ne čisti, ali kakor pravimo, da čistila ne vzprejme, prihaja od tod, ker je v njem premalo čreslovine. Dodenite vinu tanina (fci ga v lekarni doboste), in sicer na hektoliter 10 do 15 gramov, ter potem čistite vino z enoliko množico žolča, kolikor ste vzeli tanina.
Vprašanje 56. Uže dvakrat sem zasadil češpljevo drevje po zelo brežnem, a solnčnem obronku. Vselej se je prejelo, dve leti prav dobro raslo, a v tretjem letu se vselej   posušilo. Kaj utegne biti vzrok? (M. N. v   S.)
Odgovor: Ni nam mogoče iz teh kratkih vrstic Vašega pisma posneti vzroka, vendar pa mislimo, da utegne uriva biti preplitva in presuha zemlja. Morda ima kdo izmed čitateljev o tem kaj izkušenj. Prosimo poročil.
Vprašanje 57. Ali je z ruskim lanenim semenom drugače ravnati nego z domačim? Kedaj ga je sejati in ali redkeje ali gosteje nego domače seme? (Ž. J v K. na Št.)
Odgovor: Z ruskim lanenim semenom se ravna kakor z domačim. Priporočamo Vam pa lan, zlasti ruski, gosteje sejati, ako hočete pridelati fino laknastega. Ruski lan pri nas navadno nekaj dni pozneje zori.
Vprašanje 58. Imam zelo lepo žrebe od cesarskega žrebca, veliko je, zdravo in čilo. Le nekaj ga kazi, ima namreč kodrasto grivo in rep, ki mu oboje tudi slabo raste. Rep je sicer pričel postajati lepši, griva se pa nič ne izpremeni. Tukajšni zvedenec pravi, da to prihaja od drgnenja, ker ima žrebe uši. Drugi zopet trdijo, da je konj takega rodu. Ker bi bilo žrebe drugače zelo lepo, rad bi vedel, kaj je vzrok kodrasti grivi. (Fr. S. v Št. V.)
Odgovor: Kodrasto grivo in rep konj tudi dobi od drgnenja ako ga srbi, a mnogo konj ima tako grivo uže od narave. Če ima konj uši, ali če se drgne od srbečice, to lahko vidite. S snaženjem se lahko odpravi ta neprilika, in ob enem rast žimi pospeši. Kodrasta griva pa je lahko tudi konju prirojena, in tedaj ni nič pomoči. Plemeniti konji imajo vedno gladko žimo, kodrasta je pa znak ponavadnjih konj. Če je imela žrebetova mati tudi lepo žimo in je oče bil cesarski žrebec, vendar se lahko primeri, da dobi žrebe kodrasto grivo in rep, ker se pogostokrat pokažejo na mladiči lastnosti njegovih starišev iz drugega, tretjega i. t. d. člena. Zaradi kodraste grive ni konj nič manj raben, pač pa kazi lahke konje. Cesarski žrebci ne smsjo imeti kodraste žime, in po krajih, koder je lahko konjsko pleme, kodrastih  živali tudi  ne  obdarjajo.  Pri   težkih
pincgavskih   konjih   pa   kodrasta   žima   nima   nikakega pomena, ker ti konji i tako niso plemenite krvi.
Vprašanje 59. Imam pol hektara veliko njivo, katero bi rad izpremenil v travnik. Zemlja je pusta kremenica, njiva leži ob bregu proti severu, in sicer kakih 800 *"/ nad morjem. Blagovolite mi odgovoriti: Katera travna semena in koliko bi jih moral sejati na ta prostor? (J. T. v Cr. V.)
Odgovor: Travnih in tudi vseh vrtnih semen doboste popolnoma svežih in kalivih pri gosp. Josip Lenarčiču na Vrhniki, kateri Vam bode tudi prav rad povedal,  koliko in katerega semena rabite za svoja   tla-
Vprašanje 60. Namenil sem si saditi na njivo, katero sedaj izpremenim v travnik, sadno drevje. Zemlja je rjava in sviščasta. Ker sama ta zemlja po mojem mnenji ni pripravna za mlado drevje, prosim pouka, kako drevje saditi in kedaj, da bode potem dobro uspevalo? (J. R. v Kol.)
Odgovor: Iz popisa posnemamo, da je Vaša zemlja rahla in gorka. V tako zemljo drevje saditi je najboljšj jeseni. Ako je zemlja slaba, nasuti je okoli korenin druge rodne ali pa kompostne prsti. V slabi zemlji priporočamo Vam potem vsako leto drevju gnojiti, in sicer ali mu po zimi pognojite z gnojnico ali pa natrosite jeseni oroIi debel gnoja, katerega pomladi proč pograbite ter zemljo okoli drevja okopljite.
(Dalje prihodnjič.)
------    84    -------