165. itev. Izhala rasen poncie&jiia In tfneua po prazniku vsak dan epe!«isn. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'20. Uradni razglasi, postano ter notice isti prostor K 1‘tO. Pfi večjem naročilu popust. Pavšalni franke v SHS. V Liubllani, v lelriek 32. luliia 1926. 1 *V-: ‘: ! STŠŠt?« f . '»1 s v -5 'mA; .& mr Posamezna Žtev. 1 krono. Leto EV. ■ pil tm sp* dlesii© iugeslev. socSlaIno>d8ntobstliit« stranke. TeSefestska £t. 312* Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol Jet^ K 120, za četrt o-eodba. Šef štaba naznania deželi, da ir. unanie na mir maihno ter onoml-nia liudi. ki so se boievali da \'oino končalo. da nai bodo pripravlieni nadaline voine. Dvajset vojen, ki bo , , za nam‘- >n še mnoi. ki ie bila elavnl vir eosno-darskee-a živlienia v Evroni. ie bila Dremišlieno do Dariški occodbi od-yzeta mdustriiska moč. Gospodarsko Jpdrc Avstro-Oerske ie bilo uničeno, !n večina srednie in vzhodne Evrope „'ia razdeliena v države ki so ne-mozne, da bi živele gospodarsko °todvisno. Pret>ivalstvo Velike Britanije co-vsem««axa^' visokih cen. veruie na Dra ;? domišljane vzroke, a sla^u ,se ne *oti Jez' se na CCI1C se v, r ne napravi Da nič. da bi kul?0- avili Nemčiia in Avstrija, mu n'uVs"^stc^j sta daiali britanske-Plačuie kruh n?i^?ad'kor pred voino. je kakor Dred voštlrlkra, drilZ' bril5ke„7 ;“ Velika »c.'ina če anS Dreb'valstva dooušča mol-^anelesko politiko nroti Rusiii. ki Potuhnjeni klerikalci. ve Desetletja že dlvia bratomorni boi in ker ie še nekai liudi v naši ozki domovini ki se iini prav za malo zdi. da bi vedno le v takužalosti in sramoti živeli in zaslužene bunke registrirali. so se snravili na kolosalna ideio medseboine snriivc v Kristu. iz katere bi se da!' iztisniti neoreračun-liivi kanitali enoine oolivke s katero bi notern obmetavali z večiim Dri-dom one nebosdience. ki so se upali zrasti svoiim bolaželinim lerobom čez clave !n iim očitali erehoto nil-hoveffa umazaneea Dnčetia. Morda me ne razumete? Govoril sem namreč o nekem novem žonderstvu naših Političnih komunistov — slovenskih klerikalcev. Stvar bi nas nazad-nie prokleto malo brigala in če potoči »Slovenec« ali kateri drugi slovenski buržoaz'iski list nar krokodilovih solz nad lastno ookvarienostlo ali nad nroralostio svolih nolitičnih naspro tniko V-kapl t a 1 is to v. ni naša naloga, da bi lovili nieeove lažniive solze v nastavlleno nerišče. Ampak, ker se skrfvaio za vsem tem še važni nečedni nameni in ker ta zadnii slu-čai tako žarko osvetliuie vso duševno enilobo naših klerikalno-liberal-nih farizeiev. ne morem kar tako mimo. »Domovinarii« so namreč izdali brošuro ki razkrinkuie del^-vanie SLS od leta 1914 nanrei in klerikalci, ki iim ie naibob neprijetno, če se do- takneš nMoveea črno-žoltetra lueo-slovanstva. se zviiaio v onemoelih krčih in skušalo potlačiti svoio raz-! galieno sramoto. Sestavili so si v ta j namen kniižico. ki bi noi pomagala iavnostl preko tetfa. zanie tako ne-nrebavliivesra erižliaia. Ampak ka-l ko'? I iublianski rimliani dobro noznafo svoie' nolitične metode. Oni vedo. da se obraniš nasDrotnikovih Dodtikani nailažle na ta način, če nie-f*a samega kal nedostolnecra obdolžiš. Da to dosežeio. so si skovali parolo: zločin nad domovino! neodnu-stliiv zločin, če se predrzneš nlim. neznačainirn šviea-švagoin. očitati niihovo preudarieno nedoslednost... da iim nakane bolie uspeio. so si nadeli masko tezuitskesra odnuščania. češ: Pripravlieni smo vse pozabiti, kar ie bilo Priznajte svoi ereh in mi vam odpustimo. Tu naša roka sezite vanio. da ne bo voine med nami! — To se iim ni posrečilo, slovenskim kaifežem in pismoukom: kako tudi. sai so dokazali še isti dan da iim ni do odkritosrčnega paktirania, ampak da iih oni. ki so razkrili niihovo gnilobo. soet onereio pred svetom 1 To ie tista žalostna in vesela sto-riia o nesrečni liubezni med obema vladaiočima strankama na Slovenskem. Ustvarieni. da zbereta pod svoie okritie vse. kar le crnileea in nazadnjaškega med slovenskim narodom in navzlic tem in še drueim skupnim ciliem. .<5e sovražita med se-boi in se lažeta drmra drueo. Slovensko delavstvo na ve. kam meriio vse tiste sentimentalne in zahrbtne iere-miiade. ki so se dvitrnile noslednil čas iz tabora liudstva Izraelovevra. Klerikalci se čutiio od tetra zadnleea udarca omamliene in osamliene in ker so dovoli nizkotni, da se skušalo obraniti z vsakim sredstvom (po jezuitskih metodah'), so ponudili zvezo svoiim zakk n sovražnikom —* ne iz ljubezni, kakor sem že rekel, ampak ker vedo da se sami ne bodo modi doltro obdržati na tistih tleh. kler so bili doslei suvereni... v izkoriščanju naroda in sleoeniu prole-tarilata. No. sociialno-demokratična stranka bo pazila, da se iim namen pone-sreči tudi Če bi prišlo do kakeea kompromisa med obema meščanskima strankama To ie sicer neverietno. toda bodimo pripravlieni 1___________ Politični pregled. + Demlsiia belgrajske ccntralnc vlado. Dernisiia centralne vlade je gotova stvar. 2e ves čas odkar obstoja Vesnlčeva koncentracijska vlada smo Čutili, da v narodnem predstavništvu ni vse v redu gleda podpiranja vlade. Morda so v prvi vrsti krivi temu nesporazumju deloma Cisto osebni motivi in pa ambicije močnejših strank zlasti radikalcev v Srbiji, narodnega kluba na Hrvaškem 'm SLS v Sloveniji, ker sedaj niso mogle Izrabljati svojega ftHiva tako Izrečno v sebične namene. Navajajo pa tudi prav stvarne razloge, to so zlantl agrarna reforma in sestava deželnih vlad, za katero se tudi pri nas v Sloveniji biia med klerikalci in liberalci hud notranji politični boj. Skoro enako važno vlogo v teh sporih Ijrra tudi Izvozna In carinska politika Ministrski svet le Imel včeraj svojo sejo In je sklenil podati demisfjo. Direktni povod temu sklepu Je dalo glasovanje v narodnem predstavništvu. Na dnevnem redu je bilo namreč glasovanje o točki, ki učiteljstvu ne dovoljuje pasivne volilne pravice, enako kakor uradnikom. Za ta predlog le glasovalo 64 poslancev, protf pa 68, kar je Vesniča tako razburilo, da je podal izjavo, da s tem izidom glasovanja pada. Narodno predstavništvo je zaradi tega Incidenta odgodeno, dokler ne bo vladna kriza rešena. Regent je demisijo sprejel. Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je predlagal regentu, da poveri sestavo nove vlade zopet Vesniču, ki naj sestavi, če mogoče, zopet koncentracijsko vlado. Vprašanje pa je, aii bo Vesnlč to nalogo sprejel ali ne in če se mu posreči. Ako bi se Vesniču ta naloga ne posrečila, prihajata dalje v poštev Pribičevič in Protič. Zlasti Protič se čuti poklicanega, da vzame zopet vajeti centralne vlade v roke, kar bi prav posebno ugajalo našim kleri- LISTEK. 1-oon Trocki: fcoljševiška revolucija. (Dalje.) Stale so približno v istem razmerju na-»roti celokupnemu spodnjemu osobju, ka-°f stari armadni odbori napram masam yoiakov v frontnih zakopih. Zgodovina je j^ed »zgoraj« in »spodaj« zarezala globoko r:>zdo. Vsaka breznačelna kombinacija s od revolucije že povsem obrabljenl-. voditelji od včeraj je bila zapisana ne-^°£ibnemu fiasku. Treba je bilo torej j^reti se trdno in odločno na spcdnje slo-> da se ž njimi vred premaga tudi sabo-in aristokratične prctencije gornjih (ji°iev- Vse brezuspešne poizkuse za ze-so'- 6 iu sporazum smo Prepustili levim -laiističuhn revolucionarjem. Kaša poli-jl a nasProtno jc obstojala v tem, postavl-Podnje delovne sloje vsem onim za-"!«*•» organizacijam nasproti, ki so ijj,,P!ra*e rc^l,n Korenskega. Ta nepotnir-ja a p°L>tika je celo pri voditeljih naše ,slran^c povzročila razprtije in celo Otlbg raz^°1- V centralnem eksekutivnem j0 r.u So levičarji socialističnih revolucl-p0]^rjev Protestirali proti strogim ukre-dril0-VS v*at*e ,z n,e Izstopili. Nekate-U£i strankini pristaš} so se izjavili, da so ž njimi načelno solidarni. To je napravilo na intelektualne in meščanske kroge silen vtis, češ, če že praporščaki in kozaki Krasnova niso mogli premagati boljševl-kov, je pa sedaj povsem jasno, da bo marala sovjetska vlada propasti zaradi svojega notranjega razkroja! Mase pa niso tega razkola niti opazile. Podpirale so sovjet ljudskih komisarjev soglasno; in to ne samo zoper 'protirevolucionarne zarotnike in saboterje, temveč tudi zoper vse posredovalce in skeptike! Usoda koustiiuante. Ko so vladajoče sovjetske stranke po pustolovščini Kornliova poizkušale potua-viti (o, kar so glede protirevolucionarne buržoazije vsled svoje popustljivosti zagrešile, so zahtevale, da se čimprej sestane ! konstituantni zbor. Kerenski, katerega so sovjeti pravkar rešili iz preljubeznjivega objema njegovega zaveznika Kornilova, jc bil s tem prisiljen, odločiti se za gotova priznanja. Sklicanje konstituantnega zbora se jo določilo na zadnje dni meseca novembra. Toda razmere so med tem časom postale take, da ni bilo prav nobenih garancij več, da bo konstituanta dejansko tudf sklicana. Na fronti se je odigraval temeljit razkroj; dezertacijc so bile dnevno pogostejše; vojaške mase so grozile, da v celih polkih in armadnih zborih zapustc zakope in se podalo med pustošenjem v zaledje. Po deželi se je z elementarno silo udejstvovalo razlaščevanje zem|ie veieposest-ništev. V nekaterih okrajih je bilo razglašeno obsedno stanje. Nemci so nadaljevali svoio ofenzivo; zavzeli so pravkar Rigo in ogrožali Petrograd. Desno krilo buržoazije ni prikrivalo svojega škodoželjnega veselja, da se nahaja revoiuclionarno glavno mesto v nevarnosti. Iz Petrograda so evakuirali vladne urade in vlada Kerenskega se je pripravljala na izselitev v Moskvo. Vse to je imelo za poslcdico, da je nastalo ne samo vprašanje, če se konstituanta sploh skliče, temveč tudi, da je bilo sklicanje prav malo verjetno. S tega stališča \zeto, jc oktobrski prevrat ne le sprečil konstituanto, marveč tudi rešil revolucijo. Odkrito smo govorili takrat, ko smo trdil!, da pot do konstituantnega zbora ne vodi skozi ZeretelliJev pred-parlament, temveč skozi sovjete, kadar dobe oblast v svoje roke. NeJogledno odlašanje s konstituantnim zborovanjem je glede njega tudi marsikaj Izpremeniio. Konstituanta, zaplojena v rrvih dneh revolucije, je prišla šele po osmih do devetih mcsccih dolgotrajnega in strastnega boja med razredi in strankami na svetlo. Prišla pa jc prepozno, da bi bila mogla igrati še kako produktivno ulogo, Nieni notranji nedostatnosti je bilo krivo dejstvo, k! sc je moglo spočetka zdeti sicer nevažno, ld pa je v nadaljnem poteku zadobilo glede na usedo konstituante velikansko važnost. Številčno najvažnejša stranka revolucije v njeni prvi fazi je bila stranka socialističnih revolucionarjev. Govoril smo že o njen! brezličnostl in o njenem pisanem socialnem ustroju. Revolucija je neizogibno vodila k notranji opredelitvi vseh onih vrst socialističnih rcvolucijonarjcv, ki so nastopale pod skupnim praporom »narednikov«. Čhndaie-bolj se je odločalo od stranke njeno levo krilo, ki je vodilo del delavstva In široke sloje siromašnega kmetlštva. Levo krilo je na ta način prešlo v nepomirljivo opozicij l napram malomeščanskim In sredntemeščan-skitn -kapacitetam stranke socialističnih revolucionarjev. Toda neokretnost strankine organizacije in tradicije je neizogiben razkol za čas še zadrževala. Proporcionalni volilni sistem temelji, kakor znano, povsem le na listah posameznih strank. Ker so bile te liste sestavljene dva do tri mesece pre-J oktobrsko vstajo in cd takrat niso bile prav nič izpremenjene, so figur;rali zaporedoma kot kandidatje tako levičarji, kakor tudi desničarji socialističnih revolucionarjev pod zastavo ene in iste stranke. Na ta način so bile za časa oktobrskega prevrata, t. }. takrat, ko so desničarji socialističnih revo-lucijon. ev zapirali levičarje in so se levf-čarji pridružili boljševikom, da vržeio socialističnega revolucionarja Kerenskega, stare liste še polnoveljavne in kmetiške mase so morale pri volitvah v konstituanto voliti na podlagi list, na katerih prvem mestu Je stalo ime Kerenskega hi so za njegovim sledila Imena levičarskih socialističnih revolucionarjev, ljudi torej, ki so se udeležili zarote proti Korenskemu. Ko so se v Casu nekaj mesecev pred oktobrskim prevratom mase pomaknile na levo in so dclavci. vojaki in kmetje drli v tabor boljševikov, se je to gibanje v okviril stranke socialističnih revolucionarjev izražalo v Jačanju levega krila na škodo desnega. Toda še vedno so v strankinih listati socialističnih revolucionarjev dominirala v tričetrtinski večini !,tara imena \z desnega krila — sama Imena, ki so se med tem. v času koalicijo z liberalno buržoazijo, svojega revolucionarnega prestiža že povsem iznebila. In poleg vsega tega so se volitve iz* vršile takoj v prvih tednih po oktobrskim prevratu. Vest o izpremembi, ki se Je izvršila, se je raznesla razmeroma zelo počasi; v koncentričnih okrožjih iz glavnega mesta v provinco, iz nust.v vasf. KrrietiSke rrase so si bile marsikje prav malo na jasnem, kaj da se Je dogajalo v Petrogradu i.i Moskvi. Glasovale so za »z.cmlio iu svobodo«, za svoje zastopnike v podežeinih odbniih, ki so povečini stali pod praporom »narodnikov«; s tem pa so glasovale 'za Kerenskega n AkscntSeva, ki sta ravna *e podeželne odbore razpustila in ukazala njihove člane pozapreti. Končni rezultat ie bil politični paradokson, ki se na prvi mah zdi Stran 2. NAPREJ, Stev. 165. kalcem in hrvaškim narodnim klubašetn. Tako živimo od samih kriz, ki naj bi Jih že vendar enkrat nadomestila konstituanta. + Člen 15. volilnega zakona, radi katerega je nastala kriza v vladi, se glasi: Uradniki in vsi, ki se drugače nahajajo v državni službi, kakor tudi predsedniki občin, izgube, ako bi bili izvoljeni za poslanca in bi sprejeli mandat, svoje mesto. Predsedniki občin se ne smatrajo na odsotnosti od dne, ko pristojni volilni odbor proglasi Izvolitev, dokler narodna skupščina ne potrdi njihove volitve. Svoje uradno mesto obdrže skupno s poslanskim mandatom: 1. ministri v službi in na razpoloženju, 2, člani državnega sveta, 2. izvenredni poslaniki, diplomati in člani agencij v inozemstvu, 4. predsedniki in člani višjih sodišč in sodišč prve stopnje, 5. profesorji vseučilišč, srednješolskih in strokovnih šol, 6. inženirji in zdravniki, ki so v državni službi, 7. vpokojeni uradniki na razpoloženju, 8. ban odnosno predsedniki pokrajinskih vlad. (LDU) + Vtis Jugoslovanskih demonstracij v Italiji Vse Italijansko časopisje prinaša sedaj obširna situacijska poročila o demonstracijah po Jugoslaviji zaradi znanih tržaških dogodkov. Socialistično č 4sje kon-statira, da vlada v Jugoslaviji splošna liladnost in mirnost »Lavoratore« prinaša daljši dopis svojega dopisnika iz Zagreba, v katerem omenja tudi ljubljanske demonstracije. List poudarja pred vsem, da povoda tej hladnosti ni Iskati v mirnosti meščanstva, ampak v proletariatu, katerega giba nje ustvarja vladi resne skrbi. Po vsej staii-zaclji sodeč je dopis izšel Iz komunističnih krogov, kajti z veliko emfazo omenja vukovarski kongres. + Bell teror. Iz Budimpešte poročajo, dn so hoteli častniki Ostenburškega detaš-mana udreti v ječo, kjer se nahajalo ljudski komisarji In večina še nesojenih političnih Jetnikov. Zendarmerija le preprečila njihove namene. Vendar obstoja še vedno bojazen, da ne Izvedejo beli teroTlsti svojih krvavih načrtov, ker so se ustalili v neki šoli blizu ječe in čakajo ngodnega trenotka, da pomorilo vse politične jetnike. + Zagrebški Usti o vladni krizi. Vsi tukajšnji listi prinašajo članke o krizi v Belgradu, ki krizo komentirajo. Listi Hr-vatske zajednlce dolže demokrate, češ da so oni izzvali kriza A demokratski listi dokazujejo, da so povzročili krizo drugi. Listi tudi trdijo, da se v ministrskem svetu ni mogel doseči sporazum glede vprašanja deželnih vlad. Kakor javlja »Hrvat«, ni mogoče predvideti izhoda 12 te krize. Ni Izključeno, da se sestava novega kabineta poveri zopet Vesniču. »Narodna Politika* piše, da traja kriza lahko tudi en mesec ali dva; Za časa krize bo vodil posle sedanji kaIHneL Snočl je priredil ministrski predsednik Vesnlč soarejo, 'katere so se udeležili prestolonaslednik, minister Svetozar Pribičtvlč in min. Momčflo Nlnčič. (LDU) Razvoj naše stranke. Pred d verni mesec! ie morala na-Ja stranka prestati veliko krizo, ker so io hoteli nekateri liudie na zavraten način oslabiti. Posluževali so se ondlih obrekovani in podtikani. Pri tem delu iim le tudi zlasti služilo klerikalno časonisle. zaradi česar smo bili boli in boli mnenia. da to razdirajoče delo ne more biti odkrito, ne oošteno. tembolj, ker vemo. da le vsako avitacito. liste in tiskovine motreče zmazati Ie. če ie denar. Ako delavstvo samo poskrbi s svolimi orea-mzaciiami za potrebna sredstva, se lahko vsai zanesemo, da so poštena in da so nameniena res delavski stvari. Drugače na le. če ie to tui denar: kdo nai nam earantira. da ni to tako-zvani Judežev novec? ImeU smo krizo. To Driznamo; danes te krize ni več. ker le delavstvo snoznalo. da le v oreanizacliah potrebna stroga disciolina. zaupante organizacijskim zaupnikom, ne oa Dritejnencem ki hočeio le igrati z de- slcer neverjeten: ena izmed obeh strank, kf Je dopustila, da se je konstituanta izjalj-vlla — predvsem levičarji socialističnih re-volucijonarjev — Je vsled skupnih list pa-sirala na istem mestu s stranko, ki je dah Jtonstituanti večinol Ta stvarni položaj lepo in jasno označuje, za koliko da Je konstituanta zaostala za razvojem političnega boja in grupiranjem strank! r Preostaja nam Ie še, da premotrimo načelno stran vprašanja. (Dalje prih.) Fran Erjavec: Slovenska Socijalna Matica. (Iz talniškeea poročila, podanega na občnem zboru Sl. Soc. Matice dne 18. iuliia 1920 y mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani.) Kakor znano, ie leta 1917 začelo močno vreti v avstrijskem lavnem živllcnlu, zlasti na še med nami Jugoslovani. Slutili smo, da se pripravlja neka! velikega. silnega. zato se ie začelo «a vseh koncili in krajih z intea- lavstvom. Dogodki pred 'dveml meseci so to tako resno pokazali, da med delavstvom v tem oziru ni nobenega dvoma več. Organizacije naše so zopet vzpostavljene tako. da se zopet lahko prične z tesnmi delom, ki ie vsled nesrečnih naivnih poizkusov bilo silno moteno. Škodovali so ti ljudje Iz-prva stranki, danes ie drugače. Sklepalo se naše vrste trdneie. Da postanejo še trdneie. da bodo imeli sodrugi stalno vez med seboi nal naroče vsi »Naprej«, zakai to ie potrebno, ker se v komunističnih listih razširia toliko laži o nas. da so sodruei prav i*n-formirani. Železna metia proti trboveljskim komunistom. Ni bil naš namen, da posegamo javno v debato, ali bolje rečeno v prepir s trboveljskimi komunisti, ker vemo, da Je blatenje poštenih sodrugov njih glavno delo, ter da je nemogoče z njimi pregovoriti pametno besedo. Ker pa napadanja po »Rdečem praporu« ni konca in kraja in ker izliva ta list na nas vso gnojnico, smo primorani izpregovoritL Izve nai naše delavstvo, kdo so tl komunisti in kal so že vse za proletarljat storili, da sl vstvarijo sodbo, kaj Je od njih pričakovati. Da smo se odločili za ta korak, ter se bomo poslu-žill čiste resnice, nas le privedel dopis »Rdečega prapora« t dne 10. Julija tl,v katerem nas napadajo prav po metodi »Večernega lista«; razlagajo komunistično zavednost ter jih boli, da je naše delavstvo priborilo nekaj drobtinic, katere bi jim najrajši odvzeli, da bi obdržali delavstvo v pomanjkanju in po njihovem ustvarjali i delavsko bedo revolucljonarno razpoloženje. O ironija! - I.) Naj vzamejo prijatelji gospodje komunisti na znanje, da nismo še nikdar na Javnem shodu sestavljali zahtev, ker je to nemogoče In prt nas neizvedljivo, marveč, da jlb sestavlja vedno odbor Unije slov. rudarjev ali odbor podružnice Unije rudarjev, kateri je dobil zaupanje 2 februarja 1919 od stokovno organiziranega delavstva; ko so še gospodje In gospodične, sedanji komunistični vodje, sedeli pri meščanski mizi v sokolskih in orlovskih srajcah. To poudarimo posebno na adreso do-plsnikom »Rdečega prapora« Iz Trbovelj, zaradi katerih dopisov se ne čudimo, ker so se ti junaki ie prej navadili, bojevati se proti zavednemu organiziranemu delavstvu. —- Ker pa ni naša navada veliko govoriti pa nič delati, ampak, delavstvu v resnici pomagati, zato smo tudi znašali drobtinice, katere so pa gospodje komunisti odpeljali delavstvu s senenim vozom Da Je to res, pove Vam delavstvo, ki dobro občuti, kaj vse ste zakrivili s frazami o veliki delavski svobodi, e obljubljeni deželi, katera iim je pa s svojo otročjo romantično politiko skovali verige, reakcijo In preganjanje. Z gotovostjo trdimo, da Vaših 99% že vzdavnej ne odgovarja resnici, ker Vas 30% niti takrat ni bilo, ko ste ImeH na svoji strani vse verne pristaše »Večernega lista«, »Slovenca« Itd. 2.) V zahtevi po občnem zboru podružnice Unije slovenskih rudarjev poudarjate to že Kak sami, da to ni Vaš referat. Zato se ne spuščajte v strokovne organizacije, ker Vas ta nič ne briga. Zapomnite si pa. da bo v strokovni organizaciji odločevalo strokovno organizirano delavstvo, nikdar pa ne politična stranka komunistov. Ce imate veselje do občnega zbora, skličite občni zbor tistih, katere ste z Vašo razdirajočo politiko spravili iz strokovne organizacije, pa jhn povejte, kakšne neumnosti ste delali, 3.) Vzemite na znanje, da se Je odbor podružnice, kakor tudi delavstvo v Trbovljah vedno pokoravalo navodilom svoje osrednje organizacije Unije ali strokovne komisije. Še nikdar pa ni poslušalo posameznih neodgovornih Perdanov, Kačnikov itd.; vedno Je natančno sledilo bratskim navodilom, ne pa komisijam Vaše sorte, ki je zapeljala delavstvo v pogubo, ravnalo sfavko na 48 ur v sredo o polnoči, a VI ste nade na uspeh, popolnoma brez programa: samo v Vašo zabavo. Ker, kakor znano, je strokovna komisija proglasila protestno stavko na 48 ur v sredo v polnoči, a Vi ste jo proglasili že na sredo zjutraj ob 6. nri brez vednosti strokovne organizacije, in ste vse proglase za stavko žigosali z društveno štambiljo, ne da bi imeli dovoljenje od odbora in ne da bi bil v Vaši sredi le en član odbora. Po preteku 48 urne protestne stavke je bila proglašena tridnevna splošna stavka za druge stroke, katera bi morala končati v ponedeljek zvečer, kakor je velelo navodilo v listu »Naprej«, ki ga ie izdala strokovna komisija; a Vi ste namesto, da bi delavstvo pozvali na delo ter ga obvarovali velike materijelne in tudi moralne škode, izdati zopet oklic, da naj še nadalje vztraja v stavki, ki je bil podpiran od strokovne komisije. S tem ste delavstvo osleparili in mu škodovali, da je bilo v desetdnevni brezpomembni stavki, In sto bili bolj siti delavskih žrtev. Zdaj pa naj presodi zavedno delavstvo, kdo je solidaren, ta ki se posluži vsega, samo da delavstvu škoduje ali oni, ki zvesto stoji na strani vsega mednarodnega zavednega delavstva, ter se pokori sklepom organizacij. Zapomnite sl pa, gospodje komunisti, če ste politična stranka, da se ne vmešavate v strokovne organizacije, ki smo si jih zgradili sami in Jih ne pustimo izrabljati za Vaše pustolovščine, še manj pa od Vas voditi, ker imate ravno toliko pojma v potrebi delavstva in o delu v organizaciji kot zajec na boben. — Da pa še sedaj vztrajamo v delu za delavstvo bi njega organizacije Je vzrok ta, ker smo primorani, če nočemo, da delavstvo ne propade, zakaj Vi ste že pokazali svoje zmožnosti; poznamo Vas že od novembra lanskega leta, ker ste v tem času delavstvu škodovali za stotisoče in stotisoče, a koristili niste niti za ficek. Vse. kar ste napravili Je to, d ste spravili nekaj nedolžnih ljudi na cesto in v zapor. Ko se Je pa pričelo delavstvo preganjati, ko je I bilo treba delavstvu pomagati, ste se poskrili v gozdove in nihče od preslavnih gospodov ni hotel biti več delavski zaupnik, nihče ni ganil z mezincem, ko se je pričelo delavce pri. delu šikanirati, Jim trgati plače. Ce je prišla stranka po pomoč, ki ste io prej vlekli za nos, ste jo poslali proč, rekoč: pojdite k »ta starim«, to imajo oni, ml nimamo nič v rokah, mi še nismo pripozna-nl. Boli pošteno bi se izrazili, če bi rekli; ml samo vpijemo, a oni delajo, mi smo nezmožni, mi ne poznamo Vaših potreb, naša politika je velika, svetovna politika v oblakih, ker mi še nismo izkusili proletarskega jarma Da smo prišli v organizacijo, nas le privedlo samo to, da delavstvu škodujemo, mu razbijemo, kar je z veliko težavo desetletja zgradilo. Taka Je sedaj perspektiva, ni Vam treba nobenega eksperimenta več, delavstvo je že sito, se že zaveda, da je bilo zapeljano. A sedaj, gospodje, preglejte, kje so Vaš. člani in puzna, ste žc .... e-li višek vaše slave in, da metla prav temeljito pometa v komunističnih vrstah ter da bo v kratkem dokončala svoje prepotrebno delo in lahko se kmalu povrnete tja, kicr ste bili. Prah ste bilk v prah se spremenite! Sle translt glorla nrmdk batnih klubov za rdeče gardiste, dalje tudi izobraževalne kurze za vzgojo vaških učiteljic. Pred nekaj tedni so otvorlli gledišče, ki ima tudi dramatično in slikarsko šolo. — Obletnico Jaures-jevo smrti bodo zraznovaii 31. t. m. v Parizu z velikim slavjem. — Žrtev kapitalističnega reda. Pavel Jonauen, tajnik železničarskih strokovnih organizacij v Alaisu, se je ustrelil. Ker ni mogel prenašati posledic zadnje ponesrečene stavke. Vse delavstvo v Alaisu je vsled tega dogodka globoko prestrašeno. — Kriza Irskih železnic. Irski železničarji se upirajo prevažanja čet in municlje. Kriza postaja od dne do dne zamotanejša. Angleško vlado čakajo morda še huda presenečenja. — Ostanek Culiinanovega diamanta so, kot menljo,našli v nekem južnoafriškem diamantnem polju. Tu je bil najden namreč velik, belomoder diamant, nepoškodovan ter brez napak in tehta 1500 karatov. Vrednost mu cenijo na 6 milijonov šilingov. Po vsem bo ta ogromni diamant doslej pogrešani del Culiinanovega diamanta, ki tehta 3000 karatov in Je največji dragi kamen na svetu. Ta je bil z nožem vdrt in kazal je na sebi znake ziomijenja. Kiiub najskrbnej-šemu iskanju še niso prišli na sled delu. ki manjka. Cullinana so zbrusili in sedaj krasi konico angleškega kraljevskega žezla. Novice. — Nemci v Rusiji. Cete nemških izseljencev odhajajo na Rusko. Obstojajo večinoma iz kovinarjev in zidarskih delavcev. Prvi parnik z izseljenci je odplul 17. t. m. iz Stettina. — Ruska sovjetska vlada je pritrdila po sibirskih oblasteh predlaganemu dovoljenju za prevoz v Sibiriji se nahajajočih vojnih ujetnikov v Vladivostok po posredovanju mednarodnega komiteja Rdečega križa. — Cliiford Allen v Londonu. Iz Londona poročajo, da se je povrnil iz Rusije Cliiford Allen, član delavske delegacije. Bolezen ga je bila zadržala v Rusiji. 2 njim je dospel tudi sodr. Buyton. — Kulturno delo v SovdepllL V Čeljabinsku so ustanovili v zadnjem času 5 de- Dnevne vesti. Na naglov g. Ivan Deržiča! V »Slov. Narodu« od 18. julija 1920 berem, da ste govorili na Javnem protestnem shodu železničarjev o zadevi podražitve cen trboveljskega premoga dne 16. t. m. Pri tej priliki ste prinesli v javnost — če »Narod« Istino poroča —tudi senzacijo,dasem se »zastopnik proietarijata« udeležil dineja, ki ga je plačala Trboveljska premogokopna družba iz veselja nad povišanjem cen premoga Sicer bi na udeležbi pri takem dineju ne videl ravno smrtnega greha, a obračam sc vendarle do Vas, da mi poveste če in kedai se Je tak dlne vršil in Je-ll sem bil res Jaz pri dotičnem dineju. Na podlagi Vašega odgovora bom potem presojal ali imate samo bujno fantazijo ali namenoma lažete. V Belgradu, dne 19. julija 1920. Dr. Milan Korun. Državna posredovalnica za delo. Dela iščejo: pisarniške moči, trgovski sotrudniki In sotrudnice, dninarji in dninarice, kuharice, služkinje, natakarji m natakarice, poljski delavci in delavke, slamnikarice, sluge, ključavničarji itd. — V delo sprejmejo: služkinje, gozdni delavci, poljski delavci in delavke, kuharice, vaienci razne stroke, zidarji, pletarjl, železolivarji itd. Podražitev premoga. Prejeli smo in ob-' javljamo, Trboveljska premogokopna družba je predložila dežeini vladi novo prodajno ceno za premog Družba zviša tono od 368 K na 523 K 45 vin. torej za 155 K 45 v. pri-toni; to Je cena za debeli premog. Drobni premog bo po 495 K 45 v tona. Da družba zviša produkcijo premoga, bo investirala letos v svoj obrat 100,000.000 K. Zato zahteva, da se od tega kapitala vračuna 43,000.000 K v prod. ceno premoga. Če bi družba ne investirala vsega omenjenega kapitala, še bo določila pri kontroli kalkulacije koncem leta tangenta, ki se sme vračunati v prodajno ceno na 43% faktično investiranega kapitala. Akcijska družba se je izrekla pripravljeno, da prenese tekom dveh mesecev svojo knjigovodstvo z Dunaja v Ljubljano ie takrat bo ■ omogočena redna kontrola. Trboveljska družba se zavezuje, da bo oddajala aprovizaciji za reveže in dobrodelnim zavodom letno okroglih 1000 vagonov po 4000 K (zvišanje bo tukaj znašalo 30 K pri toni). Železniški deputat (samec 100 kg, oženjen 300 kg mesečno) Je le neznatno zvišan glede cene in sicer za samca za 15 K, za oženjenega 45 K na mesec. Učiteljski kongres v Belgrndu, katerega se je udeležilo vse učiteljstvo Jugoslavije, je sklenil, da se izvede enotna organizacija vseh učiteljskih organizacij v Jugoslaviji. Kongres združenega učiteljstva zahteva: 1. da se uvede enotno prosvetno zako- zlvnim. koncentriranim, kulturnim, gospodarskim. socialnim hi nolifčnun delom. Pri nas so na novo oživele nairazličneišeonranizaciie in DodietJa. ustanavljala so se nova in vse strem-lienie le šlo za poglobitvijo najrazličnejših panog kulturnega in političnega živlienia. Zlasti političnega. to poudarjam, sai smo vedeli vsi. da z našo tozadevno oredveino mentaliteto nikakor in pod nobenim noeoiem ne smemo pričakovati dogodkov io nalog. ki so ram hiteli s tako brzimi koraki nasproti, To ie bilo zlasti še potrebno z ozirom na nroletariiat. ki ie začel stopati tedai kot enakopravni faktor v politično areno. Vsi vemo. kako le bilo z našhn proletariatom do tedai. Niegova or-vamzacia ie bila šibka in revna, velika masa je nezavedna in brezbrižna žiyotanla svoie bedno življenje dalie Kar smo imeli do tadal pri nas v tem oziru pozitivnega, skoro vse ie bilo Ie odmev velkeera socialnega in kulturnega eibania drncih narodov, ki so živeli z nami no d isto državno strehg- Vsi smo dalle vedeli, da bo prišlo liudstvo iz svetovne volne popolnoma nreroieno. Dri nas smo na nolee tesra tudi vedeli, da se bo moral Jugoslovanski nroletariiat postaviti od-slei na s vole lastne nove in živeti odslej svoie lastno živlienle. Socialno eibanie v bodoče nri nas ne bo več le šibak odmev socialnega vibama nri drncih narodih, ampak bo dvorilo svoio lastno vsebino iz svoie lastne smernice. Natova inteligence, zlasti pa še kulturnih delavcev ie tedai. da daio tem nalogam. teni sti emlleniem in tem perspektivam neko obliko in poglobitev. , , . To smo imeli nekateri pred očmi. ko smo začeli misliti na lesen 1. 1917 na ustanovitev Slov. Socialne Matice.. S tem ii le bil dan samo po sebi p rov ram in namen. Ona nai bi bila oi ganlzacila socialno In pa demokratično mislečega izobraženstva v nal-širšeni pomenu besede, ki ima resno volio im oa pošten namen delovati na poglobitev našega kulturnega žtv-llenia v smislu demokratizma in soci-ializma. Nicn značaj nal bi bil torel eminentno kuturen in nal bi odeo-varlal nekako znameniti Eahifev* družbi na Angleškem. ki ierra v,ta”*’ katšniem kulturnem, političnem m so-ciialnem živlienfu tako«*}crr£^1 v UP Nien končni eili bi bil morda ustvaritev nekakega jugoslovanskega tina socbalizma. sai vidimo vsepovsod in tudi živo živlienie nas lasno uči. da soeiializem nikakor ni in ne sme biti kaka diktirana doema ali na med štirimi stenami skombinirana doktrina, amoak zeoll le produkt živeča živlienia. v kakoršniem se na-haia narod, ki živi okrov in okrog nas. Kakor so si ustvarili Angleži, Francozi. Rusi. Nemci in drugi naro-d svoio lastno obliko in svoi lastni tio sociializma. ki odgovaria niihovemu mišlieniu. in čustvovanju, ki ie le plod stoletnega, da tisočletnega kulturnega. sociialnega. gospodarskega, političnega in sploh naciiomalnega živlienia dotičneva naroda, tako si moramo ustvariti tudi ml Jugoslovani svoi lastni tip sociializma. če hočemo, da bo naše liudstvo kedai umelo in vzpreielo soeiializem kot nekako ito- nodajstvo za vso državo; 2. da se ustvari možnost, da more učiteljstvo stalno ali začasno služiti tudi zunaj prejšnjih pokrajinskih mej; 3. da se država briga za graditev; in vzdržavanje narodnih šol, da se zenačijoi učiteljske doklade v pokrajinah zunaj Srbije s 1. decembrom 1919, kakor tudi od dneva, ko je zakon o premembah v zakonu glede narodnih šol leta 1904 stopil v veljavo; 4. zenačenje učiteljev in učiteljic v vsej državi z ukaznimi uradniki, in da se sprejmejo, ko bo sprejeta naredba o plačah in dokladah, v one činovniške razrede, v katere spadajo po svoji izobrazbi in po važnosti posla, ki ga vršijo; 5. pravico, da učitelji volijo poslance in da se izvolijo za poslance, ne da bi izgubili službo in plačo, ker se ta pravica priznava tudi drugim, ki se ne zanimajo za narodno življenje toliko, kolikor se interesirajo učitelji, ali ga pa tudi ne poznajo; 6. kongres zahteva, da morajo biti v vsaki komisiji, kjer gre za zakonodajne načrte glede osnovanih narodnih ^ in učiteljstva, ali kjer se rešujejo vprašanja, ki se tičejo narodnih šol in učiteljstva, tudi zastopniki organiziranih učiteljev 1» učiteljic. Otvoritev telefonske centrale pri poštnem uradu Podnart. Pri poštnem uradu Podnart se je otvorila dne 16. julija t. I. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet Številni utopljenci. V dobi vroče kopalne sezone se množe slučaji utopljencev. Na Savi, kamor prihaja sedaj zelo številno občinstvo v mrzle valove hladit vročino, se danzadnem dogajajo slučaji, da pridejo osebe, ki niso vešče plavanja, v nevarnost utopljenja. Tovariši jih pravočasno še Izvlečejo. - Na Pasjem brodu pa je v ponedeljek zvečer utonil mesarski vajenec, 181etni Josip Adamič, Truplo ie ležalo vso noč v globini, v dva metra globokem blat«, tako da Je bilo silno težavno je izvleči na suho, kar so šele včeraj dopoldne izvršili. Premetena tatvina. Pred voiaško delavnico IV. aumije so prišli v soboto P°* poldne že boli proti večeru vojaki z vojaškim vozom, neki narednik in podnarednik ter so na podlagi izborno ponarejenih dokumentov vzeli avtodiferencial v vrednosti 60.000 K. Zlikovci, neki Pavel in Loize Tepina ter Loize Minol, so ie pod ključem. Razširjenje selske službe. Z dnem t. avgusta se razširi pri kr poštnem urada Radovljica dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši na sledeče vasi: Globoko, Vošče, Brda in Selca. Dostavljanje se bo vršilo vsak dan razim nedelje. Konsulat Čehoslovaške Republike v Ljubljani se je preselil na Breg št • 8/1. nadstropje in uraduje vsak dan od 8. do 2. ure popoldne. V nedeljo se ne uraduje, na praznik od 9 do 12 Obrtna razstava v Zagreb«. Društvo »Hrvatski radiša* v Zagrebu namerava od 18. avgusta do 3. sepetembra t I. pri « t* pod imenom »Radiški zbor« obrtno razstavo, da pokaže domačemir in tujemu svetu stopnjo, na kateri se danes nahaja obrt, zlasti tudi domača obrt: po možnosti tudi stanje industrije, trgovine in novčarstva, šolstva in higijene, naših zdravilišč, letovišč ter prirodnih krasot Jugoslavije. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani opozarla obrtnike na to razstavo, ’ tere se nameravajo udeležiti tudi slovenski obrtniki v svo ji posebni »Slovenski sobi«. Obrtniki, ki se Je nameravajo udeležiti, na) sporoče Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, kaj mislijo razstaviti ter naj stavijo uradu tudi svoje nasvete. Pristojbine za vldlranje potnih listov lnozemcev. Ministrstvo za finance Je sporočilo deželni vladi za Slovenijo: Po po-oblaščenju v 1. dodatku T. Br. 228 zak. C taksah Je g. minister za finance s svojint sklepom od 7. aprila 1920, l. Br. 2803 odločil: »Da naša poslaništva, konzulati io misije v inozemstvu, kakor tudi ostale pri' stojne oblasti v tuzemstvu zahtevajo tujih državljanov za vizum potneg Isto takso in v istem novcu, kak takso ".Valo tuje In v kakršnem novcu jo hH, vo relicriin. nekako srčno ootrebo. da soeiializem ne bo nrazna fraza, v ko-ie imenu bi se vzcaialo fanatizem ht gojilo golo demagogijo. Torej izoblikovanje takega jugoslovenskega tipa sociializma smo si stavili za cili oni, ki smo ustanovili naso Slov. Socialno Matico. Pot no kateri smo hoteli doseči ta cili. ie bila Dred vsem izdaianie kniig. Vsak ve. da Slovenci danes nimamo orav nobene politično-znanstvene še mani na nolitično vzsroine literature. Se inteiigentu primanjkuje danes vsakih knjig, če se hoče poglobiti v aktualna sodobna polit, m socijalna vnrašania. Kal nai Da rečemo o našem delavcu? On nima ničesar ra-zun svoiega časopisa in oa propagandne brošurice. vsak oa ve. da to ni in ne sme biti edina duševna hrana, ki to nudimo našim masam, če Jih hočemo kulturne dvigniti. Vvsoka kulturna stoonla širokih mas ie pa prvi. da ne rečem sploh edini predpogoj za uresničen!© socializma^ ^ lerjavajo te takse od tujih državljanov, zahtevati plačilo teh taks v oni vsoti In novcu, v kateri zahtevajo to takso tuje oblasti v naši državi. Generalna direkcija posrednih davkov je dobila od ministrstva za zunanje stvari izvestilo, da zahtevajo tuja poslaništva, konzulati in misije v naši državi na račun omenjene v nastopnem razmerju: 1. Čehoslovaško poslaništvo a) za trgovce 63 dinarjev, b) za privatne osebe 21 dinarjev, 2. Poljsko poslaništvo 8 dinarjev. 3. Grško poslaništvo 50 dinarjev. 4. Italijansko poslaništvo 50 dinarjev. 5. Avstrijsko poslaništvo 30 dinarjev. 6. Romunsko poslaništvo 10 dinarjev. 7. Francoski konzulat 10 frankov. 8. Švicarski konzulat 25 dinarjev (v Švici se samo za prehod [vise pour transiter la Suisse sans arret] plača 5 švicarskih frankov). 9. Madžarska delegacija 31 dinarjev. 10. Belgijsko poslaništvo a) za navaden vizum 10 frankov, b) za vizum z rokom od šestih mesecev do dveh let 25 dinariev. Radi tega imajo naše pristojne oblasti v državi zahtevati od državljanov odgovarjajočih držav ravno toliko takso ta v istem novcu. Slovensko srce. odpri se! Pred štirinajstimi dnevi je apeliral podpisani oddelek Poverjeništva za socijaino skrb na slovensko javnost, da bi ista priskočila na pomoč stradajoči dec! na Dunaju. Na oni poziv se ie priglasilo, reci in beri — štirinajst nižin! Otrok pa moramo porazmestiti 172. e enkrat apeliramo na slovenske družine, a bi sprejele za čas počitnic stradajočo slovensko deco z Dunaja v brezplačno oskrbo Za zgled naj nam bodo Cehi. med aterimi se ie priglasilo na prvi poziv »Češkega srca- za sprejem češke dece * Dunaia — 10 0(10 družin Prijave sprejema do 26. iulija Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece in mladine. Društvo Jugosiov. dobrovoljcev opozarja svoje člane, ki so se javili za civilno obleko, da se ista začne Izdajati 30. t m ob delavnih dneh. Nakaznice za Ljubljano se dobe v društveni pisarni, za Maribor pri 8- Vizjaku, davčno okr oblastvo. za Ceiie OTI g. Rismalu. Žalec Ministrstvo za soc. Politiko poziva vse dobrovoljce ozir rodbine padlih dobrovoljcev. da si preskrbe potrebna uverenia o tem. da so dobrovoijci To uverenje mora imeti vsak dobrovoliec brez obzira na objavo, ki lo je dobil dt! svoji komandi Prošnje nai se pošliejo preko društva iugoslov. dobr . kolek 3 dinarje. Formular! za prošnie so poslani tajnikom okrožnih klubov. — Odbor Na državni obrtni šoH v Ljubljani se razpisuje s pričetkom šolskega leta 1920/21 petnajst profesorskih mesi IX oziiurna Vili činovnega razreda in sicer: a) štiri inže-nerska učna mesta za gradbeno stroko: b) tri inženirska učna mesta za strojno stroko; c) eno inženirsko učno mesto za elektrotehnično stroko; d) dve učni mesti za matematiko; c) eno učno mesto za liziko, f) eno učno mesto za prostoročno risanje; s) epo učno mesto za slovenščino; h) eno učmAmesto za srbohrvaščino; i) eno učno mesto za nemščino S temi službami so spojeni prejemki, ki jih določa zakon z dne 19. septembra 1908, drž zak. št. 175, in običajne draginjske dokla. Prosilcem se v oziravrednih primerih vračuna do 8 let njih tehnične, umetniške ali učiteljske prakse v Pokojnino in za odmero petletnic. Kompe-entom z daljšo tehnično prakso se prizna udi takoj 8. čin. razred. Prosilci, ki že slu- na drž. srednjih učiliščih, obdrže, če 7°do imenovani, dosedanje plače in prejemke. Prosilci za razpisane službe naj Iz-roče pravilno kolkovane prošnje, naslovlje-De n» Poverjeništvo za uk in bogočastje. u drž' obrtne d0 dne 15 popis dosedauiProžniarn ie Prilož,ti kratek krstnl in domoevta^V'ienia to Psposobljenostna IpS’ T ? “ ? zdm • '^Pričevala in uradno- ravmško tzpneevalo: kdor ni v drž. lužbi mora tudi pridejati nravstveno izpri- ui M POtrjeno po Pristojni politični okraj-oblasti. Kot pogoj za namestitev se za-eva ad a), b) in c), da ie prosilec pravil-no *n uspešno dovršil dotične študije na teh-uieni visoki šoli (H. drž. preiskušnja), ad c) ° i), da je prosilec akademično izobražen " za srednje šole usposobljen. Za Inžcnir- u^ua 'uesta imajo prosilci z daljšo tehnično prakso prednost. Prosilci naj se, če JUogoče, osebno predstavijo ravnateljstvu. Iz stranke. Celie. Jugoslovanska soc. dem. stranka priredi v nedelio. dne 25. iu-liia 1920 ob 9. uri predpoldne v Ito-tLtu Unionu velik iaven liudski shod. : a shodu poročata ss. Anton Kristan Jn Svetek iz Liubliane. Vabimo na la shod tudi vse naše zaupnike celi-Sseea okrožia. Sodruei! Delavci in fnietie. aeritiraite za to zborovanje, dokažite, da še živimo! — Odbor. Maribor. V nedeljo, dne 25. julija 1920. ~e bo vršila v prostorih »Križevega dvora* okrožna konferenca strokovnih organizacij, rične ob 8. url dopoldne. — Vse strojne organizacije nahajajoče se na ozom-1U “arlborskcga okrožja, ki sega do všte-j6ga Pragerskega, Ptuja, Dravograd - Meža 0 Radgono, so dolžne, da se po svojem od-oslaneu udeleže te važne konference. — S' delegati, ki pridejo na konferenco so morajo Izkazati s pooblastilom one podružnice, ki jih je delegirala. Shod čevljarske In usnjarske podružnice v Mariboru se bo vršil v soboto, dne 24 t. m. zvečer. Shod čevljarjev v Tržiču se bo vršil, dne 25. t. m. dopoldne ob 10. uri v prostorih konsumnega društva. Shod čevljarske podružnice' v Žlreh se bo vršil 25. t. m. dopoldne. Iz narodnega predstavništva in vlade. Belgrad. 19. iuliia. 114. redni sestanek začasnega Narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob 17. Tajnik Bojinovič prečita zapisnik prejšnje seie ki se spreime brez pripombe. Potem se nrečitaio prošnie in pritožbe. Med prošnjami se nahaia prošnja Zveze iueoslovenskih dobrovobcev iz 7avreba ki zahteva, da se reši dnbrovoliskn vorašanie še ored zimo. Med interpelacijami se nahajata dve interpelaciji oosianca dr. Lončarja. in sicer ena o ureditvi stališča davčnih uradnikov v Slovenili, druga na se tiče aretiranih Jueoslovenov v času regentovega orihoda v Maribor. Na dnevnem redu ie bilo potem šest vnrašani. na seii oa ni bil prisoten niti eden onih ministrov, na katere so bila vorašania staviiena: zato so se odložila na prihodnjo selo. — Poslanec S>ebič vpraša ministra prosvete. ali ie vollan da uredi učiteli-ske nokoinine in ali hoče viada v tem pogledu s svoie strani ukreniti Potrebno. Minister dr. Pribičevič odgovori na orvi del vorašania da vlada v tem ozira še ni storila nobenih korakov na druei del na odgovori enostavno z »Da!« Zbornica preide na nadaiino točko drevneva reda: na debato o volilnem zakonu, in sicer o § 16. O tem naravrafn «se razvile debata Poslanec H ič govori proti temu da bi se 'dala učiteliein pasivna volilna nra-vica Poslanec Voglar pravi, da ne razume, kako se more še debatirati o taki popolnoma rarumliivi stvari, ali PTreio učiteli' spreleti n ;■ 'dni a'i ne. Izjavil ie. da bo elaso; al za pasivno volilno pravico učiteliev Minister za konstitnanto Protič govori moti pasivni volilni nravici in nravi ako se da nčteHorn pasivno volilna pravica se ne more stoj iti to v korist samo eneva dela uradnikov temveč bi bilo treba da hi se dala Potem ra pravica tudi vsem drugim uradnikom brez razKke tziavf da bi bilo »a Men treba spreleti fak kakr-Ministrski predsednik dr. Vesnič prosi Narodno predstavnici ve da spreime ta člen tak kakršen ie in nravi’ »To ie tnoie stališče Vi ste narlament. Vi boste odločili iaz na bom. kar se tiče mene izvajal konsekvence.« Te besede so iz zvale velik hrun. Z raznih strani st čuieki vzkliki’ »To ni vnrašanie za-urania!« Podpredsednik dr Ribar neprestano zvoni, hrušč se nadaliu-ie. V tem brušču so se izrekle tudi razžaliive besede nmti katerim se ministrski predsednik Vesnič zavaruje in zahteva ugotovitev da Narodno Predstavništvo nima nravice predrugačiti ta člen tako. kakor se nredlava od posameznih strani, in zato. nadaliuie ministrski predsednik; »Dokler bom laz Imel čast. stati na čelu vlade se Gada ne more stri-niati S takim nredru«ra£enlem. — Posl. Zuiovič pravi v svoiem gov«. ru. da ie to vse samo icra »ki io ie začel Pribičevič. nadaljeval Korač. vi (Narodno predstavništvo) na io završuiete.i Posl. Korač protestira nroti taki iziavi. kakor io ie oodal posl. Zuiovič. — Nato podaiaio posamezni poslanci ponovna pojasnila. Preden preide zbornica na clasova-nie. iziavi poslanec Smodei v imenu Jugoslovanskega kluba in dr Polič v imenu Narodnega kluba da sta bila ta dva kluba spočetka tudi za nalširšo pasivno volilno pravico, da na sta odstopila od tega načelnega stališča samo z ozirom na koncentracijo in na disciplino, kakršno zahteva koncentracijska vlada. Preo glasovanjem predlaga posl. Gior-gjevič, da se tudi učiteljem da pasivna volilna pravica. — Glasovanja se ie udeležilo 132 poslancev, in sicer 6S za. 64 proti. Podpredsednik dr. Ribar konštatira. da znaša število prisotnih poslancev 132 in da to število ni zadostno za kvorum ter sa-kliuči seio in odredi orihodnio za Jutri ob šestnajstih. * Gospodarsko finančni odbor ministrov ie snrelel važno odločbo za pridobitne kroge, rvoliedelce in trgovce. Izvozna carina za koruzo se na predlog poljedelskega ministra dr. Velizaria Jankoviča zmaniša od 60 na 20 dinarjev. —• Na predlog mini- strstva za promet se bo vršila 26. lu-liia t. 1. železniška konferenca v Mariboru. na kateri bosta zastopani naša država in avstrijska republika. — Obravnavala se bodo ob tei priliki vsa vorašania. ki se tičeio železniške, carinske, poštne, brzojavne, telefonske. ooliciiske in sanitetne službe na obmeinih železniških postaiah. Zastopana bodo vsa pristoina ministrstva, liublianski komisariiat za promet Jn obratno ravnateljstvo iužne železnice. — Minister prosvete ie odobril belgraiski občini kredit 15 miliionov dinariev. ki se bo dal občini takoi na razpolago. — Z ozirom na težki Položaj invalidov ie prometni minister odredil, da se vse restavracije in kavarne na železniških postaiah in parnikih stavHaio v prvi vrsti na razpolago invalidom. Radie pred sodiščem. RADIČEV PROCES KONČAN. Zagreb. 20. V današnjem nadaljevanju raznrave nroti Radiču, kj se ie vršilo v niegovi odsotnosti, se ie nadaljevalo čitanie spisov. Po čita-niu ie povzel besedo državni orav-nik ki ie v dolgem govoru dokazoval Radičevo krivdo. Državni pravdnih v celiti še sedal stoii na stališču, katero ie zavzel v obtožnici. Razprava le tako dovršena. V nekoliko dneh se bo razglasila obsodba. (LDU.) *v V*1 m ms. (Vesti LDl.) VLADNA KRIZA- Bel g rad. 20. Ministrskega predsednika ie danes ODOldne soreiel v avdlienci reeent prestolonaslednik, v političnih krogih, ki stole blizu dvora *e trdi. da le ministrski predsednik noda! demisilo celokupnega kabineta. Belgrad. 20 Ako bo- regent prestolonaslednik Aleksander soreiel ostavko koncentracijskega kabineta, pomni bo. kakor se govori v parlamentarnih političnih kroeih sorei“t volilni zakon, ratifikacija mirovnih pogodb ter bi bile odobrene tudi proračunske dvanajstine. Nato na bi se vršdp vobtve. KONFLIKT GLEDE APAŠKE DOLINE. ■Gradec, 20. Dunajski korespondenčni urad objavlja: Deželna vlada je preiela v nedeljo vest. da so se v bližini apaške kotline pojavile srbske čete ter da stoje ob demarkacijski črti v pripravljenem stanju. Sef ententne misije za nadzorstvo 'z-praznitve Radgone, polkovnik Oos-set. je protestiral na prošnjo deželne vlade i gladi v Ljubljani proti morebitni zasedbi apaške kotline. Ne glede na to. so srbske čete, okoli 1000 mož z 1 strojnico in 4 topovi, prodrle naprej in zasedle Apače, kakor tudi grad Freudenau, kjer je nastanjena ententna misija. Deželna ‘ vlada se je obrnila z ostrim prote-! stom na ljubljansko ^vlado ter r»o- 1 tom avstrijskega državnega urada za zunanje stvari na kompetentna !■ ententna mesta in ie odposlala svojega uradnika v obmejno ozemlie. Po tem, ko je ratificirana st. ger-’ mainska mirovna pogodba, imajo Jugoslovcni dolžnost, izprazniti Radgono. Špilje in druga Avstriji prisojena ozemlja. Apaska kotlina pripada vsekakor P° besedilu mirovne pogodbe Jugoslaviji, vendar pa mora že poslujoca obmejna komisija izvršiti mejne popravke, pri katerih se mora vpp^evab gospodarska skupnost raznih ozemelj z Avstriio. Avstrijski urad za zunanje stvari ie označil v svojem komunikeju za odkrito. primitivnemu pravnemu čutu nasprotujočo kršitev pogodbene zvestobe, nk° .posloveni ne izpraznijo po mirovni pogodbi Avstriji priznanih ozemelj in ako zasedejo apaško kotlino. Avstrijska državna vlada je radi tega proti postopanju srbsko - hrvatsko - slovenske vlade brzojavnim potom pri poslaniškl konferenci v Parizu najostreje protestirala in pri tem opozorila na to, da mora z ozirom na ogorčenje obmejnega prebivalstva, ki ga je že doslej komaj zadrzavala, odkloniti vsako odgovornost za protipravno postopanje Jugoslovanov. DOKUMENTI O SPLITSKIH DOGODKIH. Belgrad. 20. Snoči ie prišel v Belgrad kurir dalmatinske vlade Lavrič ter oredal ministrskemu predsedniku dr. Vesniču dokumente dalmatinske pokrajinske vlade o krvavih dogodkih v Splitu. Istočasno le prinesel poročilo generala Miliča za vojnega ministra PREISKAVE O SPLITSKIH DOGODKIH. Belgrad. 20. V političnih krogih se govori, da ie ameriški admiral, ki ie vodil preiskavo snlitskih dogodkov. v svoiem poročilu dognal, da Jiigoslnvene v nikakem nrimeru in na noben način ne zadene niti nai-maiša krivda na tem. kar se ie pripetilo in da so vse to izzvali Italiiani. Admiral bo pri zaveznikih storil korake. da se odstrani italiianska mornarica iz dalmatinskih pristanišč in nadomesti z angleško in francosko, ker italiianska mornarica neprestano covzročuie incidente Francoska In angleška mornarica ostaneta v lukah do končnoveliavue rešitve Jadranskega vorašania. Zagreb 20. »Narodno Di:lo« prinaša iz Belgrada vest. da ie naša vlada noslala zaveznikom spomenico o zadnjih dogodkih v Splitu. Spomenico so izročili vsem poslanikom zavezniških vlad. V spomenici zahteva naša vlada da vrhovni svet zaveznikov nrenreči nadallnie pustošenje ter se zahteva odškodnina za ookvarie-m> imovino naših državljanov. RUSIJA SKLENE S POLJSKO LE TRAJEN MIR. Dunal. 19. »Ruskaia Pravda«, glasilo Trockega iziavila da sklene Rusi ia s Poljsko le trafen mir. ki bi ea podpisali sovjetski vladi Rusije in Pollske. NEODVISNI SOCHALISTI V NEMČIJI Berlin, 20. »Vossische Zeitune« lavlia Iz Hamburga: Na zborovanju obratnih svetov in načelnikov ki ga le sklicala nemška nemška neodvisna sociialnn-demokratska stranka v Velikem Hamburgu, so sklenili ustanoviti na revolucionarni podlagi sto-iečo organizaciio obratnih svetov Glavni točki iz programa nove orea-nizačhe sta’ 1 Propagirani«* snlcšne stavke, da se s tem doseže diktafrn nroletarMata 2. Pripravlianie na to. da prevzame nrodukeito delavstvo. BOLGARIJA HOČE DOBRUD20. Pariz 20. ..Journal des Debats" javlja iz Bukarešte, da se Take .Ionescu v resnici pogaja z Bolgarijo, s katero bi se rad sporazumel radi Uobrudže. 17 PROCFSA PROTI OGRSKIM KOMISARJEM. Budimpešta. 29. V procesu proti bivšim fittdskini »overtenfleom te padal Agosthn trefU dan svoieva zaslf-ševania podrobno Potocn.lM n razsulu na italijanski fronti. Med sovjetsko Madžarsko in sovietsko Rusiio. le de.al obtoženec, ie obstoialo pogodbeno razrnerie. Sicer ne ve. ali sta se Bela Kun in T:bor Szamelv naha-iala nroti Lieninu v nodreienem raz-meriu. soomtnia na se. da ie Lienin madžarski sovietski vladi večkrat nošilial šifrirane brzoiavke. VELIKA ZAROTA V TURČIJI? Amsterdam, 20. Dopisnik „Ti-mesov“ javlja iz Carigrada, da je odkrila turška policija veliko zaroto. ki je bila naperjena proti sultanu in vladi. Zarotniki so hoteli sultana umoriti ia sestaviti novo začasno vlado. ZAPADNA MADŽARSKA SE PRIKLJUČI AVSTRIJI. Dunaj, 10. V današnji seji narodne skupščine je predložila državna vlada načrt o sprejemu Burške (Zahodna Madžarska) v ozemlje republike Avstrije. Načrt določuje, da bo Burska imela po vstopu med avstrij ske dežele iste pravice in dolžnosti, kakor druge dežele. Šopronj postane glavno mesto dežele. Državna vlada mora takoj predložiti narodni* skupščini deželni red in začasni volilni zakon. Volitve se moraio vršiti na podlagi splošne, neposredne, osebne in tajne volilne pravice, in sicer po proporcu. Državna vlada mora v najkrajšem času razpisati volitve ter jih izvesti, nato pa naj se takoj skliče državni zbor, da sestavi avtonomno deželno vlado. Do tedaj pa izvršuje v deželi vso javno oblast državna vlada po svojih za to poklicanih organih, to je po vrhovnem pooblaščencu republike Nemške Avstrije s sedežem v Šopronju. Ta je tudi predsednik začasnega deželnega sveta, ki obstoji iz sedmih zaupnikov, ki jih za to določi vlada izmed prebivalstva Burške ter iz petih članov, ki jih voli narodna skupščina. Pravo, ki je doslej veljalo v Burški, ostane tudi odslej v veljavi. Državna vlada ima pa popolno pravico, da v sporazumu z deželnim svetom eventuelno tudi izpremeni zakone, ki veljajo za Burško z ozK rom na koristi prebivalstva vse to ako se zdi, da so taki ukrepi Iz važnih razlogov potrebni, Izpremembe i se morajo predložiti popreje narodni skupščini. MADŽARSKA IRIDENTA NA SLOVAŠKEM. Pečuh, 20. Madžarska iredenta! (društvo za agitaciio in povratek izgubljenega ozemlja ter širjenje madžarske ideje) je zasnovalo veliko propagando na Slovaškem. Razposlalo je razne proglase. V teh proglasih posebno rujejo zoper žide. V nekem proglasu je čitatj besede: „Pazite se in pomnite, da tuje oblasti ne bodo dolgo vladale na naši zemlji. Tedaj bomo mi obračunali z židi in grešniki bodo nvusmiljeno kaznovani." KONFERENCA V BRUSLJU. London. 20. Mednarodna finančna komisiia. ki bi se imela vršiti dne 23. Iuliia v Bruslju, se odvodi za 14 dni. Zavezniki se še nred to konferenco sestanem z nemškimi zastoDniki v Ženevi, da končnoveliavno rešiio vsa vorašania ki se tičeio odškodnin. BOI! IRCEV ZA SVOBODO. London. 20. Polkovnik Smvth. divizijsko komisar irskih konstabler-Icv le bil v Gorku ustrelien. Po njegovem umoru so se razvili še snoči v Corku med voiaki in ooliciio na eni strani in med sinfainovci na drugi srditi bok'. Iz Slovenije, Šoštanj. Kakor po vsej Sloveniji, predavalo se je dne 14. julija t l. po posredovanju tukajšnje Čitalnic« tudi pri nas o Koroški. Obenem se Je ustanovil t. tv. koroški odbor. Predaval je nadučitelj Vincenc Stopar, ki je po kratkem ztiodovlnskein pregledu zanimivo oslikal sedanje politično razmere in delovanje sa plebiscit. Zdravstvo. Orlža (dlzenterija) nastopi kakor že V tadnjih letih tudi letos precej pogosto. Povzročajo Jo bacili griže, ki s hrano pridejo v črevo In tani povzročajo vnetle, Je torej nalezljiva bolezen črevesa. Krčevte bolečine spremljalo pogosto izločevanje Jako Žlemnatega, včasih krvavega blata. Bacil griže, povzročitelj bolezni, Izloča se z odpadki, In se drži vsega, kar se ž njimi no-posredno ali posredno onesnaži (roke, perilo, posode, stranišča). Muhe, ki oblezejo izločke, prenašajo bolezenske kali tudi na Jestvine. Po umazanih prstih, licih Itd. in po Jestvinah pridejo te kali v prebaviine organ« zdravega la povzročajo tako obolenje. Po zraku ae bolezen ne prenaša. Vsake oerednost v prebavllnlb organih pospešuje okužbo. Da se ubranimo griže, pazimo na sledeče: I, Varujmo se vseh težka prebavnih jedJ, predvsem onih, k! so morda onesnažene; ne vživajmo neolupljenega sadja,ne kumar.ne solate. Ne pijmo surovega mleka. V obče uživajmo le kuhane jedk 3. Na straniščih paziti Je na naivečjo snago; po možnosti uporabljati Jo le domačo stranišče. 3. Osnažimo sl roke po vsaki uporabi stranišča In pred vsakim kosilom oziroma južino. 4 Pri sumilivih znakih (bolečine v trebuhu, bljuvanje, driska) povprašati je takoj zdravnika. Prireditve. Slušateljem medicine v Pragi, ki so že zapustili Prago, sporočam, da je 17. Julija razglasil dekanat o pravici vpisa med drugim tole: Pravico vpisa imajo; 1. slušatelji iz kr. SHS, ki dokažejo Izgubo najmanj 6 semestrov, 2. slušatelji vpisani po prevratu, ki dokažejo izgubo dveh let med maturo in vpisom na fakulteti. Kdor je imel vpisan ianjskl počitniški semester, more vpisati letošnjega, ako a) je položil 'L rigo-roz in b) dokaže izgubo najmanj 5 semestrov. ŠPORT IN TURISTIKA. Izid nogometne tekme »Wtener Sport-ldub«-»Ilirija* z dne 20. t. m. je 7 : 0 v prid »NVIener Sportkhiba«. Kombinacija igre moštva »Ilirije« je bila nedostatna, dočiiu Je bila pri moštvu »VViener Sportkluba* vzorna. Udeležba občinstva prav dobra. _ ODOzariamo na oglas elektroteh« ničnega zavoda Mihelčič in Janežič. Trpite na revmatizmu In glhilčnlh bolečinah? Vdrgnjenie s pravim Fel-lerievim Elza - fluidom. Is takorekoč dobrodejno! 6 dvoinatih ali 2 veliki špeciialni steklenici 36 K. Rabite milo odvalaloče sredstvo? Fellerjeve prave »Elza-krog-Ijice« izvršuleio svojo dolžnost! 5 škatliic 18 K. — Zagorski sok zoper kašeli in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okrepčuioča tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebei. a naiceneie Eugen V. Feller, Stubica dGnia. Elzatra Št. 252 (Hrvatskc), —E— 939 Izdajatelj: Ivan Mlinar. AnenSnl za^ed Dr.Besellak. vjitDlfana, Cankarjevo nabrežje 5 pstpcrcša sledeče tvrdke in podjetja: y ilubllanl: Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Treo Gosposvetska cesta 10. 8 Skaboform se zopet dobiva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescha orig. Skabofoi movo mazilo. Ne maže, nc pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabaform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico pri »Zlatem jelenu" IV., - - - Marijin trg. - - - ! Prodaja in popravila pis. strojev The Rex Co. SeSenbun ova ulica 7/1. Rihard Sušnik Kupi se majhna parcela v velikosti 150 do 300 m2. Ponudbe na AnonČni zavod Draga Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje st. 5. Elektrotehnični predmeti „ Svetla" Mestni trg 25. Fotograf Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5. Kleparstvo in vodovodna instalacija Alojzij Goršič Sp. Šiška, KavSkovfi c. 224. Oblast, konces. zavod la pokončavanje miSi in mrčesa Miroslav Zor j Kolodvorska ulica Stev. 39/11. Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, autogaraža J Goreč GospoBVtdska e. 14. Manufaktura in zaloga oblek Sehwab & Bizjak Dvorni trg 3. il! ttsv sok ta Jiii • EEsiiiM pi—? drogerijam, zdrsvljiščam itd. (succus) prozorno čist, na drobno in debelo onim, in ki razpolagajo z sladkorjem. za izdelavo pokalic so vedno razpoložljive za Sodavičarje. Srečko Potnik, Ljubljana« S oRiikova uhca 27. 209 Katera cenjenih dam želi imeti hitro, ceno in lepo izdelane lasne fiate naj pošlje svoje izčesane lase brivec En Easnčcap = Viž pri LIublianE. ~—• 7DSIP-5UG Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. ZLATOROG MILO najboljše in najcenejše se povsod dobi. (Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to-sveee in toaletno milo. varna mila Maribor. Pil Ljubljana Rimska c. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. IzvrSitev tožna. Zmerne cene Za vsa izvršena dela jamčim dve leti. Stavb, in pohištveni pleskar in ličar Josip Jug Rimska cesta št. 16. Raznoiev/ilno aparate Opalographe In potrebščina k istim dobavi The Rex Co. Selenburgova ul. 7. &P«dicija F. & A. Uher Selenburgova ulica 4. Beton, ielezobeton in vodne rgTadbe Inž. dr. Miroslav Kasai Hilžerjeva ulica 7. Proda sennsestVO Kakšne neposredne - davke imamo in -kako jih plačujemo? Naš komplicirani davčni sistem praktično pojasnuje ta nova knjiga, ki bo vsakomur potrebna, ki ima opravka z davkarijami. Zlasti bo iz-vrstno 8lužHa_zadrugam, denarnim zavodom in tudi posameznikom :: Cena posameznemu izvodu K 5 * 50. Naroča se pri založništvu: ^0 ležeče v bližine postaje Dobrepolje na Dolenjskem, obstoječe iz skoro popolnoma nove hiše, ki obstoji iz pet sob, dveh kleti in pritiklin, vrta in dveh njiv po zelo ugodni ceni. Posestvo je zelo prikladno za kakega penzionista ali manjšega obrtnika. Od istega posestva se prodasta tudi dw® lahki Kočiji« ki sta skoro popolnoma novi. Nadaljnja pojasnila daje iz prijaznosti Anton Gros, posestnik na Krki pri Stični. 'K‘ Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6. J5xport čevljev Aleksander Oblat Sv. Petra c St 16. Krojaška delavnica Krekov trg št. 10 v hiSi Ijnpex, V Mariboru: Nakup in prodaja posestev H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva ulica 6. Napravo električnih central, napeljavo luči, telefonov in zvonil ter vsa popravilia te stroke izvršuje točno in vestno tvrdka Mihelčič in Janežič, elektrotehnični zavod v Ljubljani Hrenova ulica štev. 18. Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! Graver A. Černe Dvorni trg 1. Žarnice „ Sveti a“ Mestni trg St. 25. lil Ešaznašalko Zeleno jamo* Uprava „NAPSSJA“. Sprejme se ved mizarskih pomočnikov; nastop lakoj, plača po dogovoru. M. POLIČAR, splošno mizarstvo b strojnim obratom. Blcd-MIino. Gonilne Jermene nudi DRAVA Im timska in indusfiiiska Celita Ha M&R1BBR. Mariia Tičar, = Ljubljana = Selenburgova ulica. Tovarniška zaloga papirja :: in razglednic :: ftvokolesa, nova z dobro pnevmatiko po K 2500*—. Plašči in zračne cevi po znižai i ceni. utni.LiueuniW3, Oblačilno blago do 50°|o ceneje, p Manufakturo a trgovina JOS. STOPAR Ljubljana, Dunajska cesta štev. 5. hlačevine, medt o iska, zdirja, klofa. rszre podloge, štofov, sukanca i. dr. na Bregu pri Ptuju je pričela z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga iz najfinejšega usnja* V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. Naročila se izvršujejo po nainižjih cenah. v m — Belnilka (jlavntra _ K 39<&eo.ooo. Sprejema vtoge j Ljubljanska kreditna banka proti I “* Brzojavni naslov: Banka. v IjMfefJeni. Telefon štev. 261. žice in tekofci račun __ a ................ Ugodnemu obratovanju.. I Podrulnices W Seižiu. CeJevcu. Trstu, Ssta[£vu, Sorici« Celfa, Mznteom in | Borovllal« ter bančna ekspozitura v Padita. 3ss^BSSaEa«5eB3ra!aBeacoz5!E«!P,sK'* * □P OP PP Rcieml fondi okregto k 20,ooe.ooe. Kupuje tn i roda; a vse vrsto vrednostnU^j^ap^ioVi^Jin^l^^ erarirne Gobave in dovoljuje _ vsakovrstne kredite. 3C550 Tisk »Učiteliske tiskarne" v. Uubljanl,