277. številka
Ljubljana, v ponedeljek 30 novembra 1903.
*XXVI. len.
■naja ,   -vi oac »vačei, hm&Bi  nedelje ;c praznike, ter velja po t>o*4l pr^^ma.*! aa avstro-        ^    . - v -*>tc a*>      *t>£ vi et* tb K, ea -"eurt leta r> R bU n. ^a edec. mesec z a jo a.  /a t-juDijame • 14*11 «»^,«13
B« Jon* za vse leto 84 K, za pol ista 18 K, za tetrt leta B K, *a eden t\ob?c S K. Kdor hodi «waa $*><2Jf •»■Ji aa celo teto 82 rV, pol teta 11 K za četrt teta B K BO h, za edet mesec 1 K % h. - Z» «ujs <$•*•!• toliki v -cf kol'kiT iroasa pofttu'na, — Ka narcCbo brez udobne tfpoSiljatve j ftsoftolno as ozira - »KettMSIa £»«£vt]e ae od peteroatopnt imtit-vrste po 12 h, c* se oznanilo enkrat nska, pc ir« h, de se ivasrat, ic po m h, fi» i« lr*Jtrat ali večkrat treka, — Dopisi naj se tevoke* rracfcovati — Rokopisi •<* ne vračajo — UnMm*<va in «*r«vnl*tvo Je na Kongresnem trga §t. 12. — Opravntstva naj se blagovolilo   pošiljati oarnCmne, realamaci)«, oaoanUr
t. }. admini* fativno *tvari. — Vhod v arudu atvo M a ItapJM aiice ftt. 8, vhod v apravmecvo pa s Kongresnega trga ftt. 12.
.Slovenski Harođ" telefon At. 34. Fosam^e* fcfcsvilke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon At. 85.
ji'
Napredek in narodnost.
K'istova nauka o nesebični ljubezni do svojega bližnjega in o ubo-štvu. se nista nikdar izvrševala in živela, tudi v srednjem veku ne, ker nimata v sebi življenske moči. Ta nauka sta se učila že pred Kristom; ko« špecijelno Kristova jib imenuje le katoliška cerkev. Poživljenje teh naukov ima svoj vzrok v tem, da je bila sebičnost razvita za Kristovih časov do skrajnosti in če bi te ne bilo, bi ne bilo Krista, kakršnega si predstavljamo danes. Milosrdnost in usmiljenje nele proti vsem ljudem, temveč tudi napram vsem živim bitjem je priporočal že budizem, Rabbi Hillel pa je učil eno stoletje pred Kristom ljubezen do bližnjega in da pomagajmo svojim sovražnikom, so učili tudi Stoioi.
Nauk o popolni ljubezni do svojega bližnjega brez vsakega egoizma je nemogoč, ker je vsaka ljubezen v temelju egoizma To je dokazal zadosti jasno že Schoppenhauer. Ravno tako nemogoč je nauk o uboštvu, ker se ta ne more skoz in skoz dejansko izvršiti. Naravnost absurden pa je nauk, da je zemlja le nekaka ječa, kraj nasprotstev in bede. Vsi ti kardinalni nauki krščanstva nam pri-stojajo danes le še kot odraslemu otročja obleka, zato jih pa tudi dandanas nikdo, razun nekaterih kratko-umnih, ne upošteva in smelo trdim da danes niti najpriprosteji kmet ni več pravi kristjan. »Vsa življenje in stremljenje olikanih narodov našega časa temelji na svetovnem naziranju, katero je Kristovomu svetovnemu naziranju naravnost nesprotno« — pravi D. F. Straus*. In v resnici bije ves napredek našega časa, kakor tudi vBi produkti znanosti in umetnosti, vse tehnične iznajdbe &ršč*nstvo v obraz. Vse, kar diši danes po teh naukih, a kolikor se ti izvršujejo, je le zunanje, formelno, v vnotrajnosti pa prodira evobodna misel, ki je vzklila iz empiričnih ved in kmalo bo ta kot zmagovalka   izpodbila pi-
edestal zadnjemu krščanskemu načelu. V velikih narodih ta misel že triumfuje do malega na celi črti, nam pa, ki se obračamo zelo počasno in neokretno, bo postalo to novo svetovno naziranje, mišljenje in tedaj tudi delovanje kmalo popolnoma tuje Zaostali ptiči bodemo in kot take nas bodo tisti, ki korakajo pred nami, v narodnem in gospodarskem oziru zvo-dili in ogoljufali in mi bomo kot narodnost — preminuli.
Slovenci smo majhen narodič, ki je že veliko zgubil na svoji individuval-nosti, to pa zbog krivde posamezni kov z njegove srede, ker se krčevito oprijemljejo tega, čes&r so se oprijemali njihovi očetje. Mesto one potrpežljivosti in onega mehkega čustvo vanja naj bi gojili energijo, naj bi ne gledali toliko na stran, tafco obzirno in prizanesljivo, ampak z bistrim očesom tudi na svojo lastno korist. Iz te šele se izcimi blagostanje, šele potem zamorete  prospevati znanost in umetnost.   Ali so morda ravnali veliki narodi, ki danes vladajo, drugače? To je boj za obstanek in brez tega ni misliti ne obstoja in ne napredka in ravno  ta boj tvori temelj narodne   individualnosti,   tak boj krepi v gmotnem in duševnem oziru. »Vedno in vedno moramo čuti o zlu bogastva in o grešni ljubezni do denarja;  in   vendar ni  nobena druga strast človeštvu napravila toliko dobrega. Njej se ima zahvaliti vsa trgovina in obrt.   Ti dve ste nas seznanili s produkti tujih dežela, vzbudili vedoželjnost, vsled občevanja z drugimi narodi raznih navad, jezika | in misli razširili naše ideje, privadili ljudi podjetnosti in priučili nas ko ristmh   imetnosti  in nam pridobili neprecenljiva sredstva za zmanjšanje bolečin in rešitev življenja. Za vse to se zahvalimo ljubezni do denarja. Če bi se posrečilo teologom, izgnati jo, tedaj bi vse to prekinilo in padli bi nazaj v barbarstvoa — pravi Tomaž Buckle.
Kantove fantastične  sanjarije o državi miru so in ostanejo fantomi.
Brez vojne si države ne cnoremomisliti in duševni aristokrat bo vedno vladal maso. Absurdnost je bratstvo in enakost, ki ste stremljenje socialne demokracije. Vsak posameznik gleda, da izpodrine svojega nasprotnika in če bi tega ne bilo, bi zavladal mir, ki je vir smrti. Ravno taka je praksa in stremljenje velikih narodov, da Čim preje podjarmijo manjše narode in da jih asimilujejo. Končno bi morala ostati le ena velikanska država. Ali bi vladal morda v tej mir? Nesmisel. Bistvo narave je boj, ker brez njega ni življenja. Znano pa je, da zmaguje tisti, kateri je močneji in sicer danes, kdor je duševno močan. Kaj bi se neki zgodilo, če bi se moral postaviti v bran naš narod, ki še vedno zre nazaj, mesto naprej, narodu, ki stoji na vrhuncu moderne vede. Najbrž bi ravnal po svetopisemskem izreku: »če te kdo udari na levo lice, ponudi mu Še desno«. To bi bilo veselje gledati ponižne ovčice, ki resignirajo v svoji najiv-nosti in slabosti brez vsakega boja Ker so tedaj boj, napredek, veda, umetnost nasprotni krščanstvu, tedaj nam ne preostaja drugo, kakor ravnati po razsodni pameti in zapustiti krščanstvo. V nas Slovencih bo pač potreba pričeti z razširjevanjem em piričnih ved, da dobimo zavest, da je potreba ravno življenje izrabiti do slednje sile, da ni naša zemlja kraj trpljenja, temveč kraj radosti, kjer se vrši najplemenitejši proces, proces razumnega življenja. To je triumf narave!
V Nemcih zginja krščanstvo kakor pomladni sneg. To njegovo propadanje je tam pospešil protestanti zem, katerega pri nas m. Poleg tega pa ima tisti narod proroka Nietzscheja, čegar spisi so ga dodobra vzpodbudili in navdušili. Da svojo sebičnost vsled tega se višje povzdigujejo, je umevno.
Jasno je tedaj ko beli dan, da S3 zamoremo upirati germanskemu navalu le tedaj, če spoznamo njegovo orožje, da se  prebudimo iz zastare-
lega mrtvila, da se v prvi vrsti gmotno in duševno okrepimo. To ravnanje pa neti najbolj zavest, da pripadamo k celokupnemu narodu, ker s tem dobimo čut moči. Danes se nam je okleniti svoje očetnjave s podvojeno silo in kdor drugače del a tisti nima vesti ali pa ima mreno na očeh. A. D.
Iz ogrskega pari amenta.
Vihar traja dalje. Grof T is z a je prav utemeljeval predlog za dvojne seje na dan rekoč: »Opozicija naj vendar pomisli, da morajo milijoni ljudi 10 do 12 ur delati v lastnem interesu , koliko patrijotičnejše je, ako poslanci 9 ur na dan žrtvujejo javnim zadevam. Napravite kar hočete, vaše naklepe bomo štrli in pri tem izpolnili svojo dolžnost«. Pred log za dvojne seje je bil potem enoglasno sprejet.
V sobotni seji se je obstrukcija nadaljevala z vso ostrostjo. Tri ure je trajalo, preden se je odobril samo zapisnik zadnje seje. Posl. Polonvi je prečital nezaupnico predsedstvu podpisano od 48 poslancev opozicije. V nezaupnici se trdi, da igra pod predsednik P e reze l malopridno igro, da sistematično krši opravilnik v strankarske namene. Odgovarjati je hotel ministrski predsednik grof Ti s z a, toda opozicija je zagnala tak hrup, da se ni razumela nobena beseda Klicalo se mu je: Kramtf, Abrahamovicz, idite v Avstrijo ! Take svinjarije se ni bilo! Govorite doma s svojimi hlapci! Ne vi z nam', ampak mi bomo z vami pometli!« Zaradi nepopisnega vnšča se je morala seja prekiniti. Ko se je zopet i otvorila, prečttal je podpredsednik iz zapisnika Tiszovo izjavo, ki se ni govorjena razumela. Grof Tisza je rekel: »Ako naj narod ne propade, odvisno je od tega, ako bodo resni elementi ogrskega naroda imeli dovolj spoznanja in moči, da bodo onemogočili elemente, ki tako po stopajo «
Potem je Polonyiju odgovarjal tudi napadeni podpredsenik 1'urez el ter pred vsem zanikal, da bi se bil sklenil kak pakt, ki bi kršil parlamentarno pravo.
Posl. Po Ion ji je izjavil, da je grof Tisza tisti element, s katerim bo narod že pometel. Opozicija bo uradovanje podpredsednika Perczela dotle onemogočila, dokler ne dobi zadoščenja za zloraoo opravilnika.
Najvažnejša izjava v tej seji je bila ona grofa Khuena-Hederva-r v i a, ki je pripovedoval o paktu z opozicijo ter izjavil: »Ko sem se podal k pogajanju z opozicijo, se mi je svetovalo, naj vzamem priče s seboj, ker se z gospodo sme govoriti le v pričo prič; toda ta nasvet sem odklonil, ker sem bil mnenja, da grem k Madjarom. Danes pa vidim, da so imeli moji svetovalci prav«. Ta izjava je izzvala pri opoziciji nepopisni vrišč. Grcf. Khuen pa je nadalje izjavil da danes spozna, da njegov pot od tedaj ni bil pravi; danes je pripravljen, podpirati grofa Tiszo z vsemi sredstvi, ki jih ta potrebuje v premaganje obstrukcije. Ko mu je Polor vi nekaj ugovarjal, ja zaključil: Že vidim, s Polonvijem se sme govoriti le pred pričami!«
Ker je obstrukcija zopet izbruhnila z vso podivjanostjo, je izključeno, da bi se rekrutni zakon sprejel do novega leta. Do sklicanja delegacij, to je do 15. decembra bo le malo sej, in še te bo obstrukcija onemogočila.
Rusija in Japonska.
Nevarnost, da pride do vojske, še ni izginila, dasi ni verjeti vsem sanzacijonelnim vestem, ki dohajajo z daljnega vztoka. Povsodi vlada ▼ političnih krogih živahno delovanje, in splošno se pričakuje, da ho pri zasedanju japonskega parlamenta se odločilo, ali se bo nasprotje z Rusijo poravnalo mirnim potom, aii pa z ob-
LISTEK.
Pisma iz Amerike.
Lujiza Souvanova. I.
Nijagara-slapoviJ  24.sept. 1903.
Vkrcali smo se v Genni na „Sar-degno", majhen, ličen,  popolnoma moderno opremljen parnik, kateri nas je pripeljal po preteku  enodnevne vožnje v Neapolj. Nebo je bilo temno-modro, solnce  se  nam je  smejalo razkošno, morje je bilo mirno kakor zrcalo, — in poleg vsega tega — na krovu je bilo malo ljudij. Iz daljave so se bli-Ščale od ene strani majhne hišice, prilepljene liki lupine ostrig  na podnožju Apenin;   od druge  pa  so  vstajali iz morja temni orisi Korsike in Sardinije. Sedela sem v svojem „steamerehair" (stolu), zamaknjena v te  divne slike, katere so vstajale pred mano ^ruga za drugo. V naši bližini so  štrlele precej visoke skale iz morja; nekatere so bile obraščene z vinsko  trto in obljudene, na drugih so pa stale majhne trdnjavice. Smaragdno-zeleno morje, v daljavi laška obal, nedoločno očrtana  kakor v megli, s Spezzio in drugimi mesti je
tvorila diven okvir tej brezprimerno krasni sliki. Kako rada bi postala tukaj, da bi se navžila vse te čarobne krasote jasnega jesenskega dneva na Li-gurskem morju, — toda zastonj, vedno naprej in naprej smo pluli.
V Neapolju smo čakali dva dni. Ker nam je bilo dovoljeno iti na kopno in mi je bilo mesto Še neznano, zato sem si ogledovala mesto in okolico z I velikim veseljem. Nečem brez potrebe govoričiti in vam v svoji navdušenosti slikati Neapolja in ga podrobno opisovati, toda nekoliko naj vam le povem o svoji oduševljenosti. Kako poetično — krasna je ta narava, to bujno — pisano mesto, ti cvetoči vrtovi polni sladkega sadja! In Vezuv! Mesta Amalfi, Sor-rent bi najraje označila tako, kakor imenujejo poetično Japonci arhitekturo, namreč „zamrznjeno mesečino." In Pompeji! Semintja sem hodila med temi zakladi in umetninami iz davnih vekov . . . Kaka Čudna čustva prehajajo človeka, ko se sprehaja po teh nekdaj obljudenih cestah in trgih. Od Čase dei Vetii se pa sploh nisem mogla ločiti.
Toda tudi od tod smo morali oditi. Rog na ladji se je oglasil in težko sem zapustila to pokrajino ter se   odpeljala   dalje   na Sredozemsko
morje. Naš kapitan je bil izredno ljubezniv in zato dovolil, da je plula „Sardegna" ob morski obali, kar sicer baje ni navadno. In kako lepo jc to obrežje! Občutila sem vso divno poezijo dežele, katero opeva Goethe v „Miguon"-u tako vzvišeno: „Ein sanfter Wind vom blauen Himmel weht . . ." Posebno lepa je sardinijska obal. Neizmerno gorovje in divje razpokano skalovje, slabo obljudene pokrajine. Le tu pa tam stoje po gričkih razstreseni „torri" in male trdnjavice, katere so svoje dni rabili kot obrambo proti morskim roparjem, večinoma Saracenom. Dandanes nam le že pričajo o nekdanjih Časih, o časih, katere si mi otroci para in elektrike komaj predstavljamo. Žali-bog je bilo že temno, ko smo pluli mimo interesantnega Gibraltarja. Kot zadnjo „deželo" smo videli drugo jutro le še južno obal Portugalske, katera je pa popolnoma ravna in zelo enakomerna. Kmalu so nas zapustili še galebi, kateri so nas najdalje spremljali ; prišli smo na odprti Atlantiški ocean .. . Neizmerno kraljestvo morja nas je vsprejelo v sebe, videli smo le vodo, v vseh izpremembah od sive do svitlo-zelene barve. Valovi s svojimi penastimi glavicami so se svetili še tja do poz-
nega večera
. . Počasi sem se naredila bolj domačo v svojem „stolu", katerega ne bom nekaj časa zopet zapustila. Počasi sem si začela tudi ogledovati svoje sosede; preganjala sem si čas s pomenki in razgovarjanjera. Seveda niso ljudje nikjer tako pisani, kakot ravno na vožnji po morju. Na ladiji se živi monotomno življenje, nasičeno z nekako večno vlažnostjo, katera vpliva moreče na človekove živce . . . Vse že deloma zaceljene rane se zopet odpro ... In šestnajst dni traja ta pot! Človeku se dozdeva, da je nezmožen za vsako napornejše premišljevanje; vsled vednega premikanja se ne more ne dolgo brati ali pa pisati; in vsled tega vzplavajo misli nazaj k dragim, katere smo zapustil in katerih ne bodemo videli nikdar več. Domotožje z vso svojo silo nas objame . . . Gloje in trga Človeku srce ... in v taksnih urah se obupno plaka, kakor jaz za svojo umrlo materjo. Nekoliko bolje je pač, ako postane morje nemirno ; tedaj se cele dneve preleži. Povečini so tačas ljudje bolni in imeti sc mora precej jeklene volje, ako se hoče vkljub slabemu vremenu muditi na krovu.
Tudi mnogokatere slabe strani ima torej takšna krasna morska vožnja . . .
Prihod v zares divno njujorško pristanišče je sila zanimiv. Že iz daljave nas pozdravlja brooklvnski most, Čudež moderne tehnike, nas pozdravlja „Statue of Liberty", velikanska ženska postava iz brona, katera drži v eni roki zubelj, ki je ponoči razsvetljen. Ta velikanski kip je darilo Francozovsvobo-ljubnim prebivalcem Združenih držav in stoji na malem otoku. Morje hiš leži pred nami, iz tega morja pa gledajo visoke, večnadstropne palače, takozvani rscyscrappersu. Na obeh straneh pri-stranišča se pa razprostirajo prijazna nabrežja, posuta z lepimi vilami. Imenujejo se Long Island in Ne\v-Yersey. Meni je njujorško pristanišče veliko bolj ugajalo nego ono v Genui ali pa v Neapolju, dasiravno pravijo, da sta ti dve najlepši na vsem svetu.
Mcuim, da ni bolj v srce segajo Čega prizora, kakor je odhod ali pa prihod Amerika-parnika. Tu vidiš, kako se ljudje poslavljajo, srce jim poka žalosti; tu so pa veseli; ker so se po toliko letih zopet sešli. Vsakdo se obnaša in kaže svoja Čutila popolnoma naravno, i potnik tretjega, i oni elegantnega prvega razr- da. Narava je vedno resnična, vedno lepa in zato sega Človeku tudi vedno v srce.      (Dalje prih.
oroieno silo. Japonski minister zunanjih zadev, grof Kazura, je izjavil, da japonska vlada ni nikdar zahtevala, da bi se Rusija morala umakniti iz Mandžurije. To je stvar, katera se tiče samo Rusije in Kitajske, katera pa Japonske prav nič ne briga. Drugače pa je stvar s Korejo. Nobena draga država nima pravice, posegati v korejanske zadeve, kakor samo Japonska. Če bi se pa poskusilo od katerekoli strani, bi bila Japonska prisiljena, dotični sili nemudoma napovedati vojsko. Neki ugleden japonski politik in parlamentarec se je glede preteče vojne z Rusijo izjavil prilično tako-le: Mi hočemo vojno, ne radi Mandžurije, ki nima za nas vrednosti, ampak radi svojega ugleda. Mi smo brzo in popolnoma premagali Kitajsko, največjo državo na svetu, sedaj pa je nas Angleška izvolila za svojega enakovrednega zaveznika. Navzlic temu se Japonska v Evropi še ne uvažuje tako, kakor bi zaslužila. Mi smatramo sebe za eno prvih velesil na svetu in zahtevamo, da nas tudi Evropa pripozna kot velesilo, s katero je treba računati. Elino sredstvo, da to dosežemo, je vojna proti kaki evropski velesili. Ker je nam Rusija najbližja in ker se politične aspiracije med Japonsko in Rusijo križajo, je torej boj s to največjo evropsko državo neizogiben. Rusijo premagati nam ne bode tažko (?)- A* o Japonska, o čemer pa ni dvoma (?), premaga Rusijo, si bo pridobila velikanski ugled v E/ropi, kar se bode zlasti poznalo v diplo-roatiji in v trgovini. Mi se ne bo demo vojskovali zaradi Mandžurije, ampak za priznanje naše države kot velesile. — Tako baje mislijo vsi Japonci. Kakor se vidi, so silno samozavestni in si menda res do-misljujejo, da so prva moč na svetu. Z*to je paČ skoro gotovo, da se bodo res preje ali sleje zamotali v vojsko z Rusijo, Če pa mislijo, da bodo imeli tako lahko delo z Rusijo, kakor svoje dni s Kitajsko, se pač korenito motijo. Nasprotno pa je prav gotovo, da bo v tem slučaju Rusija prav hitro ozdravila Japonce dosedanje — megalomanija!
Politične vesti.
— Parlamentarni položaj. Glasilo poslanca dr. Stranskega napoveduje, da se za kulisami deluje na hipni prevrat polo žaja, ki se izvede kakor brž se zaključi državnozborsko zasedanje ter ko pride iz Bud mpešte vest, da je grof Tisza premagal obstrukcijo. Korberjevo ministrstvo potem takcj odstopi, njegovo mesto pa zavzame prehodno ministrstvo, ki mu bo naloga pt miriti Cehe in Nemce in ustvariti parlamentarno koalicijo teh dveh narodov. Tako ministrstvo se« stavi ali gornjeavstr jski namestnik grof Bvlandt-Rheidt ali pa češki namestnik grof C o u d e n -h o v e.
— Za predsednika avstrijske delegacije je določen baron C h 1 u m e c k y.
— Poljski klub je imel v soboto sejo ter sprejel sledečo resolucijo: »Poljski klub uravna svoje razmere napram vladi po vladnem vedenju napram gališkim potrebam ter računa na to, da bo vlada podpirala za ozdravljenje parlamenta namerjene korake.
— Italijansko vseučilišč no vprašanje. Italijanski paralelni tečaji se preložijo baje iz Inomosta n* Dunaj, dokler se ne ustanovi v Trstu italijanska pravna fakulteta.
— Sprememba v avstrij s k i mornarici. Poveljnik avstrijske mornarice baron S p a u n gre po končanem delegacijskem zasedanju v pokoj. Za njim je prvi na vrsti nadvojvoda Karol Štefan. Ker pa v dvornih krogih ne marajo, da bi član cesarske hiše zastopal mornarično predlogo pred delegaci jama, se bodo posli poveljnika mornarice po Spaunovem odstopu delili. Nadvojvoda Karol Šttfan postane admiral ter bo dejansko imel vrhovno
poveljstvo v Pulju; mornarični odsek pa bo vodil na Dunaju morna-rični častnik v dostojanstvu generala, najbrže sedanji podadmiral M o n t e-
o u o c o 1 i.
— Organizaeija m a o e -d o n s k i h vstale v. Oba velika mace d on s ka odbora, katerima nače-lujeta Sarafov in M i h a j 1 o v i ć, se združita v velik osrednji odbor pod predsedstvom Tatarčeva. Vse macedonsko prebivalstvo na Bolgarskem se razdeli v 27 bratovščin. Osrednji odbor ima ie sedaj 1 milijon frankov ter še vedno nabira denar za oživljenje velikih podjetij spomladi.
— Cesar Viljem za Mace d o n o e. Nemški cesar je pisal pnncezinji Klementini, materi bolgarskega kneza, prav sočutno pismo glede bede macedonskih begunov ter obljubil darovati v ta namen 2000 frankov.
— O bolezni nemškega cesarja se vkljub pomirljivim oti-cioznim zatrdilom razširjajo sumljive vesli. Cesar je zelo oslabel ter dal pozvati k sebi nekatere sorodnike izven Berolina.
— Strah Anglije. Lord Balfour je govoril na nekem ofi-cialnem banketu o reorganizaciji angleške vojske ter posebno povdarjal, da je treba zavarovati v Indiji meje zoper Rusijo.
Petrova skaia.
V. K. Iz Rima, 25. nov. III.
Rimski papeži so tudi v strogo verskih rečeh že dostikrat spreminjali svoje nazore. Poglavje o pa-peški nezmotljivosti v praksi je ob širno, a tudi jako zanimivo. Ne bo odveč, da se navede vsaj nekaj slučajev.
Papež Julij I. (337—352) je ob sodil -aleksandrinskega duhovnika Ar ja kot krivoverca, ker je kakor dandanes Loiey učil, da je bil Jezus le v nepravem pomenu besede sin božji. Papež je postopal pri tem v soglasju s slavnim aJeksandrin-skim ški fom At&nazijem. Julijev na slednik Liberij bi se bil rad prikupil cesarju Konstantinu, ki je bil privrženec Arijev in vsled t^cra odločen nasprotnik škofa Atanazija. In lisjak L'berij je hitro oi-še»i sredstvo, da se prikupi cesarju Izjavil je, da se mor* škof Atanazi) iz cerkve izključiti. S tem se je Lberij postavil na str*rt Anjaneev. A to ni trajalo dolgo po preteku dveh let je bil ta isti nezmotljivi papež glede Jezusovega božanstva zopet druzega mnenja in je sedaj proglasil, da je Atanazij pravo vero učil. Da je Liberij s to iajavo sam sebe nekako proglasil za knvoverca — za to se v cerkvi ni mhče zmenil. Cesarju Konstantinu pa je prestdtlo, da je papež tako spreminjal svoje mnenje o strogo verski stvari in to, kar je danes pri znava), jutri sam zametaval, in zb je Liberija odstavil in ga poslal v pregnanstvo, za njegovega naslednika pa imenoval nekega Felik Odstavljeni Liberij pa je imel med rimskimi damami j-iko mnogo vnetih prijateljic, ki so bile silno žalostne, da je Liberij odstavljen. Poslale so deputacijo do cesarja prosit, naj cesar svojo odločbo prekliče in naj Liberija zopet nastali kot papeža. Cesar se je res dal omehčati in je obljubil, da postane Liberij zopet papež, ako zopet — predrugači svoje prepričanje, ako v Arijevem smislu zavrže nauk o Jezusovem božanstvu in postane zopet nasprotnik Jezusovo božanstvo zagovarjajočega Škofa Atanazija. In ker je Liberiju bilo več za svoje rimske prijateljice kakor za Jezusa, se je podvrgel in je obljubil, da postane zopet nasprotnik Jezusovega božanstva in škofa Atanazija. In cesar mu je res dovolil, da se vrne v Rim, Feliks pa je bil poslan v samostan.
Papež Julij I. je proglasil kot božjo zapoved in apostolsko uredbo, da se mora pri obhajilu deliti in zivž'ti kruh in vino. Leon Veliki (440 - 451) je ukazal, izobčiti iz cer k ve vse, ki hočejo prejeti samo Kristusovo telo v obliki kruha, ne pa tudi Kristusove krvi v obliki vina. Papež Gelazij (492—496) je pa odločil, da tisti, ki prejemajo pri ob hajilu samo Kristusovo telo, ne pa tudi Kristusove krvi, so popolni kri-voverci in store božji rop. Od 12. stoletja naprej pa so papeži učili, da se sme deliti samo kruh in so pre kleli vse tiste, ki so zagovarjali nauke prejšnjih papežev. Kdo j« bil nezmotljiv? Ali papeži, ki so živeli do 12 stoletja, ali papeži, ki so živeli od 12 stoletja naprej ?
Koncem VIII. stoletja je vladal eerkev papei Štefan VI., mož grdega značaja in najgrših strasti. Štefan je svojega prednika papela Pormosusa silno sovražil. Ker mu ni mogel ničesar storiti, dokler je bil Živ, znosil se je nad mrtvim. Papež Štefan je sklioal eerkveni sodni dvor, da bi sodil mrtvega Formozusa. Devet mesecev je bil Formozus že mrtev, ko je dal papež Štefan odpreti krsto. Posaditi so smradljivo truplo na prestol in pod predsedstvom papeža Štefana se je začela sodna obravnava. Konec je bil ta, da so ie devet mesecev mrtvega nezmotljivega papeža Formozusa slovesno odstavili in proglasili za nične vse blagoslove, ki jih je podelil. Mrliču so odrezali tri prste desne roke, s katerimi je delil blagoslove, strgali so z njega papeška oblačila, krvnikovi hlapci pa bo truplo papeža Formozusa za noge vlekli iz cerkve in po mestu ter je vrgli v reko Tiber.
Papež Ivan IX. je potem zopet obsodil papeža Štefana VI. in ga preklel ter pripoznal veljavnost blagoslovov, ki jih je podelil papež Formozus.
Kdo je bil nezmotljiv med temi papeži?!
Predavanje gospe Te-rezine dr. Jenkove.
Včeraj zvečer je predavala v veliki dvorani »Mestnega doma« gospa Terezina dr. Jenkova o svojem potovanju po Bolgarskem in Makedonskem. Zanimanje za to preda vanje je bilo v vseh slogih naravnost velikansko. Iu to ni Čuda! Dan na dan nam dohajajo grozne vesti z bedne Makedonske o obupnem položaju uboge slovanske raje, ki mre pod nasilstvom krvoločnega Turčina. Kdo bi si ne želel o vsem tem, kar pišejo časopisi z mrtvimi, brezčut nimi Črkami, avtentičnega poročil* iz ust očividca, zlasti pa v tem slu čaju, ko se je znalo, da gospa dr. Jenkova kot navdušena Slovenka in Slovanka ni motrila dogodkov z očmi hladnega, brezsrčnega opazovalca, ampak z gorkim čustvom ljubavi do bedne, teptane slovanske raje! In zato je prihitelo k njenemu predavanju toliko občinstva, da je bila prostrana dvorana »Mestnega doma« do zadnjega kotička polna. Med poslušalci so bili zastopani vsi krog', kar je pač dovoljni dokaz, kako matrično, privlačno silo ima gospa dr Jenkova.
Kakor rečeno, je imela gospa predavateljica namen, podati Sioven-c p ni verno sliko odnošajev ne samo
0 Makedoniji, nego tudi na Bjlgar skeoo — in to se ji je tudi popol i; ima posrečilo.
Njene slike o neizrečni bedi ma kedonakega prebivalstva, o nečlove ških crrozovitostih in zlodejstvih ljutih   Turčinov.   katere   mora trpeti makedonski Slovan, so bile tako pre tresujoČe in opisane s tako živimi barvami, da je poslušalcem kar zastajalo srce.   Menili bi, da so same bajke, ako bi ne vedeli, da so vse vesti zajete ob izviru, da jih je gospa predavateljica deloma videla na svoje oči, deloma pa slišala od tako vero dostojeih oseb, ki so vzvišene nad vsakim dvomom, to so makedonski častniki, ki se z naporom vseh svojih sil bore za osvoboditev nečlove ško tlačenih in zatiranih makedon skih   Slovanov  stoletnega turškega jarma. Vsi t   boritelji za »kr*t častni
1 slobodu zlatnu« so naglašali, da je položaj na Makedonskem obupen; narod je izprevidel, da sta mu od prta samo dva pota — pot k svo-0 d i, ali pot v smrt. Boljša takojšnja smrt, kakor še nadalje polagoma mre ti pod neznosnim turškim ižesom! V tej nejednaki borbi proti mogoč nemu sovražniku pa potrebujejo Makedonci dejansko bratske pomoči. Revna raja, kateri so turški bazibo-zuki požgali domovja, jo oropali vsega, živi v najskrajnejši nedi. Glad jo mori, nima se s čim odeti; sirot-čad, kateri so Turčini umorili očeta, mater in sorodnike, prosi kruha. Dobra slovanska srca bi jim naj pri hitela na pomoč in )im olajšala kruto usodo. Gospa dr. Jenkova je v tem oziru obljubila svojo sopomoč, da bo vzbudila med Slovani zanimanje za trpeče brate v Makedoniji, da jim bodo, ako ne drugače, vsaj gmotno pomagali v obupnem njihovem polo žaju. Predavateliica je imela priliko povodom svojega bivanja v S ti;; govoriti z vsemi odličnejšimi repre-zentanti slovanske misli na Bjlgar-skem, kakor n. pr. z bivšim mini strsktm predsednikom dr. Danevom, z vdovo pokojnega ministra Kara-velova, katero je svoje dni tiran Stambulov hudo preganjal, m z generalom Zončevim, z vodjo makedonskega gibanja. Zanimivo je, da namerava general Zončev priti v Ljubljano, da uvede akcijo med Slovenci za pomoč Makedocem. Nato je gospa
predavateljiea prečitala obširno pismo makedonskega poročnika Vladimira Kanasireva, koje radi zanimivosti in ker se iz njega razvidi vse mišljenje, naziranje in čustvovanje za svobodo se borečih Makedoncev, priobčimo v celoti jutri.
Predavanju je sledilo zbrano občinstvo s napeto pozornostjo in ko je gospa dr. Jenkova končala, so se ji navzoči z navdušenim ploskanjem zahvaljevali na poučnem, s toliko ljubavjo do trpečih bratov prožetem predavan, u.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30 novembra.
— Župan Hribar odpelje se jutri k sejam železničnega sveta na Dunaj,  odkoder se vrne dne 8. de cembra.
— Klerikalno zborovanje v Mirni peči. V nedeljo, dno 22 novembra t. !., se je po pridigi oznanilo, da je okrajno glavarstvo v Ru dolfovem dovolilo, da bo takoj po maši pod lipo pred farovžem »javni ljudski shod«. Dovolitev glavarstva se ni čitala. In res je po maši kapelan Majdič ljudi pod lipo pridrževal in jih nagovarjal, da naj počakajo. Ker je tod glavna pot iz cer kve, vstavilo se je res nekoliko ljudstva: mož, žen, otrok in tudi Marijinih hčera ni manjkalo. Volilcev pa ni bilo nad 70! Ko se je ljudstvo v kolobar postavilo, pritirai je kaplan nekega možička iz farovža in predstavil ga je takole: Ta-le tukaj Vam bo nekaj povedal. Imena ni povedal. Še le koncem imenitnega govora se je zvedelo, da je ta možiček krščanski socialist G o s t i n Č a r. Ta se vstopi na klop pod lipo, se odkašlja in začne z rekom: Pomagaj si sam in pomaga ti Bog. Potem je začel govoriti o splošni in enaki volilni pravici, o davkih, o rekrutib, o grajskih kurnikih in njih posestnikih (grajščakih), o zvezi naprednih po slancev z veleposestniki, o deželnem zboru in o krivici, ki se godi pri vo litvah, da ima 36000 volilcev le 16 poslancev, 6000 volilcev 8 poslancev in 90 kurnikov pa na vsakih 10 enega poslanca. Zabavljal je čez viado, osobito čez deželnega pred sednika, da ni Slovencem naklonjen, in da se je ob času potresi, ko se je prosilo za odpis 2 milijonskega posojila, neprijazno obnašal, posebno proti njemu, ki je delal prošnje za odpis ponesrečencem, ter da bi mu bil enkrat celo vrata kmalu pokazal. Med govorom ga je motil vedno kaplan, ker je menda predolgo govoril in je hotel le ta svoje 3 reso lucije na glasovanje dati, a se mu ni posrečilo. Konec vodenega govora, katerega občinstvo skoraj nič ni umelo, Čital je 3 resolucije. Prva je bila, da se katoliško - narodnim po slancem, osobito dr. Žlindri izreče zaupnica za njih obstrukcijo v deželnem zboru. Pri tej resoluciji ni imel sreče, kajti, dokazalo se je, da niti l/j navzočih nt za to resolucijo in zginil je Gost nčar v farovž in ni se več pri&azal. Druga resolucija je bila, da se proti zatiranju koroških Slovencev protestuje. Ta resolucija se je z večino sprejela. Tretjo resolucijo »Splošna in enaka volilna pravica« pa je, kakor se je gospod pred sednik - kaplan sam izrazil, pozabil, in je ni stavil na glasovanje, ako-ravno ga ie nekdo od napredne stranke k temu priganjal. Rekel je: Pozabil sem jo! Zaradi te volilne pravice je onemogli Gostinčar v Mirnopeč došel, da bi resolusijo stavil, a jo je prtdsrdiik pozabi! na glasovanje dati. Koncem givora se je šele zvedelo, da je kaplan Majdič temu »shodu« predsednik, akoravno ga nihče ni volil. Mar bi bil Gostinčar doma spal in g. Majdič pridigo študiral, pa ne bi se oba tako blamirala. M rnapsč ni niti po § 2 niti javnim ljudskim shodom prilična, to je tudi Žtindra pred 2 leti sam sku sil. O tem »shodku« bi n hče ne črhnil, da ni »Slovenec« dne 23. novembra t 1. v svoji štev. 271. tako neresnično poročal. G isUnčar jo je proti Rudoliovem od&uril, misleč si: Kaj je ttbe treba biio? Pohvalno mi je opomniti, da beseda »liberalec« se ni pri shodu slišala.
Iz SmsHns pri Litiji se
nam piše: Odkar je bil ožlindrani shod pri nas razgnan, skrbe pač naši klen-kalci za smeh in „zidano" voljo. Zadnji „Slovenec" privoščil je še celo našim šmartinskim damam mal kotiček. Piše namreč: „Človek bi mislil, da so na prednjaki samo moški. ... To pa ni tako, vsaj pri nas v Šmartnem ne itd. Potem nadaljnje nekaj o „nafajbtanih pobalinhV, seveda, ker revček vse sam po sebi meri. Kdor je vedno od ranega jutra do pozne noči „nafajhtanw, tudi druge take vidi, temu se ni čuditi, saj revše vsled svoje agitacije nima časa opazovati, da naše ljudstvo ali po njegovem „pobalini" med tednom pridno dela in se trudi za vsakdanji kruh, in nima polnih sodov in jedilnih shramb doma, da bi pilo in jedlo, kakor „Slovenčevu dopisan. Potem se obdrgne ob naše, baje samo tri napredne dame, ki so bile glavni vzrok, da so se tudi moški ojačili in zboru valce prisilili, da so se umaknili v farovž. No, naj se le potolaži dopisnnček, pri nas niso samo tri napredne dame, ampak s ponosom vam povemo, da je naše odlično ženstvo sstoiao uarodno-naprednega mišljenja. Klerikalnega mišljenja je le par prismojenih tercijalk, te pa vsled svoje duševne omejenosti. Vsi vaši shodi in misijoni — napravite jih kolikor hočete — ne spravijo naših SmarČank v vaš tabor; novodobno fa rizejstvo in tercijalstvo se jih ne prime, kajti vaše pobožne laži in sleparije so jim predobro znane. Da, da, pobožni celebatarčki so v tej dolini le predobro znani, in če hočete, postrežemo javnosti z marsikaterimi „stikelčkiu o živih spominkih, žrtvah razmer itd. — Pri nas se vsak pošten človek sramuje imena klerikalec.
— Načelnik okrajno-cest-nega odbora — Klan farje* Tonček« Spomladi bo 3 leta, odkar smo napravili Klanftrjevega Tončka za načelnika okrajno-cestnega odbora okolice ljubljanske. V vs-in tem času <iajal je l«-tne računo le §i odbornikom; nikdar pa mu ni prišlo na misel iste, kakor je bila pred njim v6"Jno navada, razglašati pri cerkvah, d* ima vsak davkoplačevalec pravico do vpogleda, da se prepriča o točnosti in resničnosti cest n-ga letnega obračuna — Zadnji četrtek smo zopet sejali. Ker nismo d. bili od g. Tončka za ^opravo raznih okrajnih cest niti vinarja, pričakovali smo to [z vso pravico sedaj. T da prevarili smo se. V svojem načelni-škem g »voru je omenil poleg drugh manj važnih točk dne.vn*ga reda, da letos ne ricb.mo 20.000 K cestnega denarja, ker se je ta, kakor mu je sporočilo c. kr. okrajno glavarstvo ljubljansko, porabil v razne na mene! — Po raznih vprašanjih od strani gospodov odbornikov ni mogel g. Tonček dati natančnejšega po j an-nila, nego je, da si bled in prepaden, ostal pri svoji prvotni trditvi. Savno c kr. okrajno glavarstvo ljubljasko se torej naproša, da nam sporoči, koliko je na tej izjavi resnice in kakšni so ti g. Tončku neznani, nam pa popolnoma nerazumljivi namen- }
— „Svoji k svojim!11 grmi tako rad katolišao narodni »Slovenec«, samo da nikdar neče vedeti, kako se strinjajo s tem načelom dejanja njegove stranke, da, njegova lastna dejanja. »Slovenec« je lastnina in glasilo katoliškega tiskovnega društva. To društvo naznanja in priporoča v svojem listu načelo »svoji k svojim« — samo se pa ne ravna po tem načelu. Zdaj preži-davajo »Katoliško tiskarno«. Stavbno delo so oddali Nemcu g. Trumm-lerju, kleparska dela pa Nemcu in protestantu g Kornu. Tako se po katolisko-narodnih načelih izvršuje geslo »svoji k svojim!«.
— Hiter odgovor. Na sobotni tel gram iz Dolenjevasi pri Ribnici, ki kliče: »Kaplan Žužek — kje si? Pridi poslušat grozno preklinjanje zapeljanih siromakov !« smo prejeli iz Št. Vida nad Ljub-ijano telegram: Kaplan Žužek bi rad pri nas — Egiptovskega Jožtf* »spilal«? Glej »Sioveuca« od 26. nov. 1903. št. 274.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jatn s j uprizori novi
teta »Kralj Harlekin«. Pisatelj H Lothar je med najodličnejšimi mo ijernimi dunajskimi literati, kritik dunajskih gledališč in urednik tednika »Die Wage«. »Kralja Harlekina« je cenzura dolgo zadrževala, ko pa je po velikih ovirah komedija vendarle prišla na oder, je dosegla vspričo gvoje duhovitosti, smelosti in originalnosti velik vspeh. Danes je »Kralj Harlekin« na repertoirju vseh velikih gledališč ter se je lani igral v Pragi in v Zagrebu, letos pa v Gradcu. Dejanje se vrši v srednjem veku na nekem italijanskem dvoru za časa smrti stari-ga kralja in ob nastopu razuzdanega novega kralja, ki ga iz-Jpodrine njpgov osebni komedijant — Ebarlekin. Komedija je polna dramatičnih prizorov in efektov. Harlekina igra g. Lier, kralja Bjhemunda g. Čo n s ky, Kolombmo gdč. Rilokova. Sodelujejo vse prve dramske moči. Drama je ostro satirične tendence Tc-r je nalskrbnejše pr pravljena. »Kralj H^riekin« je velika in težka igra ter ziiiteva zlasti od nositelja naslovno vlogr« resnične umetnosti in rutine G Lier igra harlekina ter je študiral ulogo več tednov najskpbnejše. prihodnji dramski noviteti bosta Tolstega »Vstajenje« in Anzen Gruberjevi »P o d k r i ž e v a i c i«.
— Slovensko gledališče. V soboto   je   bila  četrta predstava opere   »Bohe me«  in   gle tališče je fello ?opefc natlačeno polno. Predstavo |e počastil a* i 7ojvoia Josip Fer dinand   s   svoiim   obiskom   in je ostal do konca.   Tudi ploskalo se je mnogo  ali  zasluženo   je  bilo to ploskanje  le  mestoma.   V prvem ieiu prvega dejanja se ie slabo pelo — posebno je kazil g Štamoar — in tudi drua:o  dejanje  se  ni dobro iz vedlo, med tem  ko sta tretje in Če trto dej»nj* dobro vspeli.
— Češki pevski kvartet iz Prage. Kako srečni so pač umetniki, ki jim je Bog podaril tak izreden dar, s katerem se tako odlikujejo od vsakdanjih ljudi! Kako jih zavidam !u lake in enake izreke je pogosto slišati med poslušalci, ki se naslajajo nad nji-aovimi umetniškimi proizvodi in so jnča oduševlj enemu slavju umetnikov. Toda, kdor pozna iz lastne skušnje umetniško življenje, ta ve, da pota imetnikov niso vedno nastlana s cvetami. Koliko truda, neomahljive vztrajnosti in eneržije mora imeti umetnik,
ko težav in britkosti, koliko zata-evanja in pomanjkanja mora marsika-eri izmed njih pretrpeti, predno mu tablišči zvezda sreče in naj si je po tara vi še tako nadarjen. Koliko zavisti, ipietkarij, slučajnosti, protekcij, izredne irsče itd. igra ravno v umetniškem avljenju glavno ulogo, od katere je ikorekoč vse odvisno, to bi nam aiiko pravil vsaki listič njih lavor-rencev, pričalo bi nam lahko vsako leresce podarjenih jim cvetic. Koliko iravih umetnikov je že leglo v lladni grob, predno jim je bila sreča nila, katerih vrednost so jeli ceniti ide potem, ko jih že davno ni bilo več ned živimi! Ki torej vselej res, da Q mora pravi talent prej ali slej pre Ireti pot. Pač pa je resničen prigovor: Nihče ni prerok v svoji domovini." i'sakemu umetniku niso dana sredstva, la bi poskušal svojo srečo na tujih leh, tam, kjer je povse neznan. Češki icvski kvartet jel je, kakor je bilo že adnjič omenjeno, nastopati javno šele iie llanskem v njega ožji domovini, lil je takorekoč poznan le v ožjem rogu. Sreča je pa hotela, da mu je irislo meseca aprila lanskega leta po-'abilo iz Rusije da priredi tamkaj oncerte,   ob enem pa tudi za tournee
0 Ameriki. Ker je govorila Časova di-pozicija bolje za Ameriko, odloČil se fi kvartet da sprejme poslednjo ponudbo,
Čemur je bilo treba precejšnje ener-ije in odločnosti, če se pomisli, da je il kvartet do tedaj še malo poznan in
1 v tako oddaljen ptuj kraj, to ni ma-■nkost. Naj si je bil kvartet tudi v avesti svojih umetniških zmožnosti, ve e pa vendarle, kako neugodno morejo oseči večkrat nepričakovane slučajnosti &es7 katere vse pokvarijo. Vse to pa varteta ni oplašilo in šel je v Ame-ko. Ni mu bilo treba biti žal te daljne oti, ker prinesla mu je ime prvih sedaj stoječih pevskih kvartetov. Precej po n-em koncertu v Chikagi ponujali so rartetu engažma na 3 leta za prire itev koncertov   po   Ameriki.  Vsa pot
0 Ameriki je bila nepretrgana vrsta avdušeuih ovacij češki umetnosti in &ki pesmi. Dohajalo mu je vedno to-ko povabil za prireditev koncertov, da
1 je mogel komaj četrtino sprejeti. Vsi toeriški  listi   brez   razlike, angleški,
^ki, poljski, sploh vsi slovanski in finski listi so bili polni hvale o kvarili in ko se je tam ločil in vrnil v 'ojo domovino, okinčan z lavorikami, 1 niso klicali „z Bogom!4* ampak „na idenje drugo leto!" To se bo tudi godilo, ker kvartet gre, kakor smo že
zadnjič omenili, prihodnje poletje k svetovni razstavi v St. Louis, kamor je augažovan kot posebna atrakcija za vso sezono. Prihodnjič priobčimo recenzijo o koncerta iz Chikage.
— Za Vegov spomenik je
poslal deželnemu crlavar|U pl. Deteli fcm.  nadvojvoda  Ev gen  sto kron.
— Provizoničnj vodja mestne posredovalnice za delo in službe, g. Iv Dražil, je bil v zadnji seji občinskega sveta imenovan stalnim voditeljem tega zavoda.
— Poročil se je gospod Z v o-nimirBernik, uradnik pri deželnem odboru v Ljubljani z gdč. Marico Mlekuš iz Starega trga pri Ložu. Čestitamo!
— Društvo zdravnikov na Kranjskem ima svoje mesečno zborovanje v sredo, dne 2. deoembra ob pol 6 uri zvečer v dež bolnici.
— Russkij kružok. Ker mala dvoraua ni prosta, danes, 30. nov., ne bo pouka.
— Gasilno in rešilno društvo priredi kakor druga leta, tudi letos na sv. Štefana dan svoje boži čevanje. Dohodek je namenjen za društveni bolniški in podporni sklad. Djbrohotni meščani, ki darujeje društvu v prireditev veselice bežična darila, so naprošeni, naj jih blagovoli poslati v »Mestni dom«. Sicer pa pobero prihodnji teden in pozneje pooblaščeni udje darila po hišah. Preskrbljeno je, da se ne zgodi no bena nerednost.
— Društvo slovenskih in hrvatskih dijakov upodabljajoče umetnosti »Vesna« na Dunaju, priredi svoj III. redni ob5ni zbor dne 1. grudna ob 7 uri zvečer.
— III. redni društveni zbor društva svobodomiselnih slo* venskih akademikov „Sava" se vrši*dne 2. decemDra v prostorih restavracije »Zum Magistrat«, Lich tenfelegisse. Začetek ob 7. uri zvečer. Svobodomiselni slovanski gostje dooro došli!
— VeliKi požar v Bohinju. V Srednji vasi v Bohinju je v soboto 28 t. m. zgoreiO 19 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Skoda je ogromna. Kako je ogenj nastal, se še ne ve.
— Žrtev žganja. V Gaberji pri Ljubljani J9 21letni Jos. Omejec popil toliko žg*nj», da se je na potu domov nezavesten zgrudil na tla in skoro na to izdihnil.
_— Javna šolska narodna knjižnica se snuje na Gorici v S*vinski dolini na Štajerskem. Šolska mladina ondotne šolo je pod vodstvom svojih obeh učiteljskih oseb priredila letos dve šolski slavnosti v podobi nekakšne ijudskošolske aka demije. Pri obeh slavno3tih so otroci deklamovali narodne pesmi s pravilnim naglasom v lepem govorniškem smis'u ter peli dvo- in triglasne pesmi z najboljšim vspehom, kajti s>la rozpolaga z jako dobrimi pevci. Zadnja šolska slavnost dne 22 listo pada je bila tako urejena, da je ves nastop izhajal od učencev. Tudi slav nostni govor je govoril učenec po pravilih govorništva, kar je naredilo na poslušalce najboljši vtis. Dohodki obeh slavnosti so se naklonili imenovani knjižnici, ki se otvori krog novega leta 1904 slovesnim načinom Ta knjižnica bode osnovana na podlagi točke 9., 12 in 15. naredbe c. kr. deželnega šolskega sveta štajerskega z dne 2 prosinca 1873, št. 5795, vsled katero zamore vsaU krajni šolski svet iz šolske knj žnice tudi odraslim, in sicer ali brez ali proti nagradi knjige izposojevati. Da se pa ne bodo pravice učencev do šolarske knjižnice omejile, se v dosedanji šolski knjižnici ustanovi po sebni oddelek s posebnim pečatom in napisom »Javna šolska narodna knjižnica na Gorici«. Tem načinom ustanovljena knjižnica ne more biti ispostavljena onemu strankarstvu, ki nastaje kaj rado tekom let pri bralnih društvih in čitalnicah po deželi bodisi radi izvolitve predsednika in drugih funkcionarjev bodisi radi pobiranja uclnine itd. Kako se naj take knjižnice upravljajo, je že naredbe nim potom določeno, oziroma ima krajni šolski svet in učiteljstvo o tem določati. Krajni šolski sveti in učiteljstvo imajo lahko za našo književnost in izobrazbo naroda tudi potom knjižnic velik vpliv in veliko moč, ako se hočejo te svoje moči zavedati. Ustanavljajmo torej javne narodne knjižnice, a ne potom društev, tudi ne potom nabiranja in moledovanja za knjigami po tujih krajih, k temu so opravičeni rodoljubi le na jezikovih mejah, tejer je lastna moč praslaba, temveč ustanavljajmo jih potom šol s sodelovanjem vsega d mačega prebivalstva po načelu »I« naroda za narod!«
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. Janez Capuder, posestni kov sin v Krasčah, je svojo mačeho Marijo Capuder, s katero živi v ved-nem prepiru, dne 3. kimovca t. 1.
psoval ter jo ranil ■ koso na desno in levo podlehtnico, nato je zagnal še sekiro aa njo. Opravičuje se s tem, da je bil razjarjen, ker ga je mačeha a burk ljami po roki udarila; obsojen je bil na 5 tednov zapora. 2. Andrej Dobravo, poaeataik v Prezren ju, je svoji leni Urli in svojemu svaku Mihi Pernetu grozil o priliki, ko je hotel z doma voz ovsa odpeljati, da bi ga na Savi prodal in denar zase porabil in sta hotela ta dva to za braniti z besedami: »Naj le pride eden k meni, imam sekiro seboj, hudič, nocoj mora eden crkniti, ti ali jaz«, nato je za svakom »ekiro in kamen vrgel. Pripomniti je ie, da je Dobravcu zaradi zapravljivosti njegov svak za kuratorja postavljen; obsojen ie bil na sedam mesecev težke )eČe. 3 Alojzij Anglovar, kajžarjev sin v Brezjah, je v svojih poselskih knjižicah rojstno letnioo 1885 popravil v 1886., da bi bil okrajno glavarstvo v Litiji s tem prevaril, da bi mu dal a daljši rok za bivanje v Ameriki, obsojen je bil na 6 tednov ječe. 4 M a tetvž Svetina, posestnik iz Žirovnice, je 8. listopada m. 1. Šimna čopa, kateri je pred Svetinovo gostilno zvečer nekaj razgrajal, s kolom po desni nogi tako udaril, da sta mu bili dve kosti desne noge zlomljeni. Tudi je nagovarjal hlapca Janeza Marolta, ka teri edini je ta celi dogodek videl da naj pred preiskovalnim sodnikom za njega ugodno priča, kar je ta tudi storil, a kasneje priznal svojo kriv o izpovedbo. Svetina je bil obsojen na 3 mesaoe, Marolt pa na 6 mesecev ječe. 5. Katarina Zupin, posestnikova žena na Pšati, je dne 5. kimovca t. 1. svojo dve leti staro hčerko Nežiko pustila samo brez nadzorstva na ognji* šču, ona pa je šla prašiče opravljat, med tem se je pa unela deklic* obleka in akoravno ji je na njen k.ik takoj mati na pomoč prihitela in ogenj na obleki pogasita, je ven darle zadobila deklica tako močne opekline, da je vsled tega umrla Zupin je bila obsojena na 10 dni strogega zapora. 6 Janez Avsenik, črevljar v Gornjem Vrtnem, je dne 4. velikega srpana iz preiskovalnega zapora v Tržiču pobagnil Naročil je Valentinu Markunu, posestniku, da naj sporoči njegovi ženi Mariji, da naj mu prinese obleko, da jo bo v erozdu čakal. To sporočilo je dobila Marija Avsenik po Mariji Merkun, nakar je res nesla možu obleko na dogovorjeni kraj Nato je delal Janez Avsenik pri prevžitkarici Heleni dne dic in ta mu je za to dajala hrano in zaslužek. Sodišče je vse- prikrivače Janeza Avaenika krivim spoznalo in obsodilo Valentina Merkuna na 14 dni, njegovo ženo Marijo na 10 dni, Marijo Avsenik na 8 dni, Heleno Šnedic na 3 tedne in Janeza Avse nika na 2 meseca ječe.
— Z nožem napaden. V soboto ponoči je prišlo v Miheliftevi gostilni v Cerkvenih ulicah št 21 do prepira med mizarskim pomočnikom Antonom Zajcem in delavcem Andrejem Selanom, Rtanuiočim v Ko njušnih ulicah št 13. li prepira je nastal pretep, katerega pa so drugi cr stje kmalu preprečili. Nato je šel Z*jc s svojim: tovar-ši iz gostilne Cez nekaj časa za njim je šel tudi Seian domov. V Trnovskih ulicah pritekla sta za njim dva fanta in ga je eden sunil z nožem v pleče in ga nevarno ranil. Poškodovanec je bil prepeljan v deželno bolnico Poliei|a je zaprla mizarska pomočnika Antona in Martina Zajca, ki sta na sumu. da sta    apadl« Andreja Solana.
— Sleparka. Dne 28 t. m. je prišla k Antoniji Scbultzovi, blafiraj-ničarki p i Jožefi Schumijevi v Gradišču št. 9, bivša delavka pri tovarnarju Dragotinu Hribarju, Marija Lampreht iz Glino in zahtevala v Hribarjevem imenu za 20 K drobiža Ker je blagajničar a mislita, da je Lamprentuva še vedno v Hribarjevi tovarni, ji je izročila denar, a pozneje se je prepričala da Lamprehtova ni več v navedeni tovarni in da jo \e ogoljufala. O goljufiii se je obvestila žandarmerija na Viču, ki je Lam-prehtovo aretovala. Navedenka je tudi pred dnevi v Kendovi prodajal niči na Hribarjevo ime za 30 kron nlaga vz ia
— Nepoboljšljiv tat. Postopač Franc Snoj je prišel dne 18 t m. iz zapora pri okrajnem sodišču, kjer je prestal osemdnevno kazen zaradi tatvine. Oi veselj«, da je zo pet prosi, se je napil m šel potem zopet k delavcu Ivanu Avbeljnu na R^deckega cesti št 22 kateremu pa je ponoči, ko se je prebudil, ukradel iz žtfpa 3 K 40 vin. in pobegnil. Policija ga je včeraj zjutraj prijela in izročila sodniji.
— Denar zahteval. Trgovski pomočnik Julij Stritar, stanujoč na Ambroževem trgu št. 3, je prišel v soboto ponoči okoli pol 2 ure domov. V veži za vratmi ga je ustavil neki velik neznan človek, ki mu je zagrozil: »Jaz zahtevam od vas denar, če ne ne greste naprej.« Stritar mu je dal najpopred 40 vin. in ker
je to bilo mola premalo, moral mu je dati Še dve kroni, nakar ga je iele spustil naprej.
— Ponesrečil je v soboto popoludr.e v Litiji ključar Jožef Rai ner. Padel mu j" na desno nogo kos železa in mu jo v stopalu zmečkal. Ponesrečenca so pripeljali v deželno bolnico.
— Koncert društveno godbe. V torek dne 1 decembra v   kavarni  »Valvasor«    Začetek ob
9 uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 40 vin — V Če trtek dne 3 decembra v hotelu pri »Ll< ydu«. Začetek ob pol 8 uri zvečer Vstoonina za Člane prosta, za nečlane 40 vin.
— V Ameriko se je odpeljalo 28 t. m. ponoči z južnega kolodvora
10 izseliencev.
— Iz Amerike je prišlo včeraj v Ljubljano 300 o-j«-b
— Izgubljene in najdene
reci- Pua diirk'iva hči A'ojzija Smuo
11 L p j-n Št. 16 je ifguoila v soboto pnpoludne na poti po Sv. Florijana ulicah, Karlovski in Dolenjski cesti do dolenjskega kolodvora deoarmco, v kateri je imela 20 K. — Služkinja Marija Riolini je zgubila v K »njuš nih ul cah denarnico, v kateri je im**la dva tolarja po 5 K. — Na poti od TrZ*Ške cr»ste, po Rimski cesti, skozi Gradišče do nunske cerkve, >»* izgub«la dane zjutraj črevtjarjeva žena M trjeta Povše, stanujoča na G inoan še 127 denarnico z manjšo svoto denar|a. — Na južnem kolo dvoru sta bila v pretečenem t^dnu n*jd**na dežnik in siva ruta — Mesar ca Terezija LovŠe, stanujoča na D »lenjski cesti št. 1, je našla v Sv. Florjana ulicah denarnioo z vsebino 15 kron.
— Hrvatske vesti. Spre memba v osiečkem mestnem glavarstvu. Sedanji mestni glavar Evgen Oster OO naibrž imenovan šefom zagrebške policije. Provizončno vodstvo osječke bo prevzel p^vi tajnik Jovan Bela j ć i ć — Nov list. Mladi pravaški naraščaj od očil se je izdajati hrvatski list za ljudstvo skozi na hrvatskem in verskem temelju v dubu naukov, ki jih je dal narodu pok. Ante Starčevi ć L'st se oo zval »Hrvatska Zastava« in bo prva številka izšla baje že pred B)žičem.
— Delavec — žrtev svojega rodoljubja. Tovarnar S c h w a r z b a o h v Dngiresi je odpustil delavca Jos. Nemačića vsled tega, ker je ta prilepil poziv na skupščino, da so ga vsi delavci, ki so šli opoludne oi drla, mcgii č tati. Delavci so od-l«ičn > zahtevali < d tovarnarja, naj odsiovijenega tovariša sprejme zopet v delo, in so h'teli štrajkati, a odvrnil jih je  od  tega Nemačić sam.
— Skuoščina na vseučilišču v Zagrebu. Zastopniki naprednega dljaitva hrvatske stranke prava, starčevićanske mladosti in srbskih dijakov so izročiti akade-miški oblasti prošnjo za dovolitev s^uoščioe celokupnega dijaštva s sle dfčim ■DOredom: 1 Dovolitev vojaških združenj 2. ^d ščenje za naval pohci e in orožuištva na vseuči lišće 3 R.zmere policije proti vse ucn.šču in dijaštvu. 4 Vrnitev vse-uciliške zastave. — Orožnik Fe-keta, ki je 11 apnla ustrelil prvo z-preš čko žrtvo, je premeščen v Varaždin, kamor je ta odšel ter obenem uvanziral — za pravega orožn šie^č* štražmeštra in tamošnjega postsjevodjo. — D e p u t a ci j a rad i prepovedaneskup š č i n e. V pet<-k je nil poslanec Cvetko Rubotić s sklicatelji sKupščine, ki se je imela vršiti v Visokem, pri sekcijskem šefu S u -ma nović u, d i sn pritoži radi prepovedi Sekcijski Šef je obljubil, da bo stvar proučil in pravično razsodil
— Prodajo »Slovenskega Naroda11 prevzel je za Kranj gosp. Karol Fionan, knjigotržoc v Kranji.
* Najnovejše novice. — Po
nedolžnem obsojena. Leta 1898 je bila na Gor. Avstrijskem oropana in umorjena neka Ana Kranzinger. Zaradi tega zločina je okrožno sodišče v Riedu obsodilo Karla Harterja in Terezo Gie-tzinger na smrt. Bila sta sicer pomilo-ščeua ter obsojena v 201etno ječo. Harter je lani v ječi umrl. Sedaj pa je kmečki sin, Mat. Kaufmann v Tbal liausenu priznal, da jc on izvršil rop in umor. — Princezinja Alice Scbonburg-Waldenburg je izjavila napram nekemu poročevalcu da bo tožila vse časopise, ki so prinesli obre-kujoča poročila, kojih provzročitelj je njen mož. Princeziuja pravi, da je njen soprog privolil v ločitev ter ji dal pi smeno dovoljenje za odpotovanje. Spremil jo je celo ua kolodvor. Zakon se razveljavi prihodnji mesec. Graščino Stadlhof je princezinja podarila soprogu, da plača svoje dolgove. — Sneg je zapadel v reški okolici. — Zavarovanje cele občine. Občinski zastop v St. Galuu v Švici je sklenil za po-akušnjo uvesti zavarovanje vseli obči-
narjev za življenje in starost. — Bencin se je razletel na neki ladji v Kotterdamu. Dra delavca sta ubita, trije so ranjeni. — P o n e v e r j e n j e. V prvi belgrajski hranilnici so taji uradniki poneverili 60.000 frankov. — Zdravilo za nemškega cesarja. K ameriškemu predsedniku Rooseveltu se je pri ril, ko je šel ta iz cerkve, neki mož ter mu ponujal svoje zanesljivo zdravilo za nemškega cesarja. Moža je policija prijela. — Češki poslanec J a r o š je umrl v Pragi.
* Obravnava proti Sv. Vaclavski posojilnici. V soboto opoldne se je prečitala obširna obtožnica. Nato se je zaslišal mon signor Drozd. Drozd je nastopal silno samozavestno, kakor da bi bil pošte njak skozi in skozi in bi ne bilo na njem niti madeža. Da bi on kaj po-neveril, ali goljufal, odklanja z vso indignacijo. Povprašan, odkod je dobila njegova kuharica ogromno svoto 43 000 K, je prilično rekel: Saj veste, gosp >dje, da smo moški podvrženi raznim sUbostim, katere umejo ženske spremo izrabljati v svojo korist. Moja kuharica je sitno pohlepna za denarjem in sem ji moral vedno da jati mnogo novcev, ki pa niso bili posojilmčni, ampak moji. Takisto je Drozd odločno ugovarjal dolžitvi, da ni bil udeležen pri falsifitaci|i raču nov. On je bil vedno prepričan, da so vsi računi v redu in |e na računskih sklepih popolnoma bona Ode podpisal svoje ime. O obupnem stanju posojilnice ni baje do zadnjega časa niti pojma imel, še manje pa, da se v zavodu gode nerednoati, ali cr-lo goljufije in defravdacije. On je sploh deloval v posojilnici popolnoma nesebično in požrtvovalno, samo v blagor in prospeh — katoliške cerkve, kakor mora to storiti vsak duhovnik. Ako so se take stvari v posojilnici res godile, je zanje odgovoren ravnatelj Kohout, ki je imal vso kontrolo v rokah, a se pa za to ni brigal. Drozd je torej vso krivdo zavrača na K> houta, ko je bil pa Kohout zaslišan, je bilo pa narobe.
Telefonska m brzojavu poročila.
Dunaj 30. novembra. Z ozirom na pisanje dunajskih listov kon-statujejo slovenski visoKCšolci naslednje : Slovenski visokošolci so proti napovedani Slovanom sovražni demonstraciji nemških visokošol-cev nameravali uprizoriti protide-monstracijo. Ker so Nemci oblju bili, da svoj naman opusti, so tudi Slovani opustili svoj namen. Dr žali so tudi svojo besedo, ker po zsejše demonstracije niso v nobeni zvezi s prvotno nameravano demonstracijo.
Budimpešta 30. novembra Opozicija nadaljuje tehniško obstrukcijo do skrajnosti. V današnji seji je Lengvel predlagal 23 prememb zapisnika zad nje seje, Pak in Nessi pa vsak po 48 prememb. Vladna stranka je hotela preko predlogov kar nakratko preiti na dnevni red, a Tisza je sam priporočal, naj se glasuje imenoma, češ, naj vidi narod, kdo trati čas in krade davkoplačevalcem denar iz žepa Lengvel je potem predlagal naj se mu dovoli, da nekaj predava, in je zahteval, naj se o tem predlogu imenoma glasuje
Budimpešta 30. novembra. Ministrski predsednik Tisza je izjavil pod častno besedo, da odstopi v 24. urah in ne prevzame nikdar več sestave kakega ministrstva, če pripusti opozicija mirno in neovirano sklepanje o rekrut-nem zakonu, o nagodbi in o proračunu.
Beligrad 30. novembra. General Mašin je sklical vse častnike svoje divizije na sestanek, pri katerem je govoril o narodnem pomenu odstranjenja Obreno-vićev. Potem je pozval častnike naj v treh dneh izja ijo, če se s tem činom strinjajo ali ne, a dal jim je častno besedo, da se nikomur nič ne zgodi.
Pariz 30. novembra Rgfhija Drevfussovega procesa je zagotovljena Vojni minister Andre je našel več prirejenih, na Drevfus sovo afero se n-i naš-j čili dokumentov.
	Slovenci In Siavenke ! Ne zabita družbe sv. Ciril* Ir Metoda i	
	i	
Kavare v ateti
odstranjuje R o • saški,. Stvria-vrelec".  K vinu,
_______________________ konjaku itd naj
se pa rajši jemlje „Tempelski vrelec*1.
Umrif so v ujubljam:
V deželni bolnic i:
Dne 2*. novembra: Ivan Vovk, hišni oskrbnik, 84 let, srčna hiba,
Borzna poročila
Ljubljanska
„Kreditna  banka11 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 30.j novembra 1903-
Kaložbeul papirji.
tSL*/« majeva renta . . 1*2°'o srebrna renta . . V io avstr. kronska renta
slata
4c/0 ogrska kronska „ £s„ zlata „ 4% posojilo dežele Kranjske a1',0-o posojilo mesta Spljeta n ti Zadra i*/i°/o bos.-herc. 8el.;pos. 1902 1% češka dež. banka k. o.
*•/•     n      »      » _   * °-/o zast. pia.gal. d. hip. b.
4k,»° o P©5t- kom. k. o. z 10°/0 Pr.....
iVaVi zast* P18* Innerat. kr.
•*/••/• h » ogr. centr-ćeSelna hranilnice
4* V/a zafit« Pi8' ogr« niP- D-i*/t/• °bL ogr. lokalno 2e-Leznice d. dr. . . . iV»°/o » Seske ind. banke #°/e prior. Trst-PoreC lok. žel. t? „ dolenjskih železnic B«/« „ juž. žeLkup.Vi Vi *Vi°/e av. pob. za Žel. p. o.
Srečke«
Srečke od ieta 1854 ,   . .
•i m n MPOVi • • m     i«   m    1od4 .  • •
Uzske • • ....
se ml j. kred. I. emisijo
i«    »i n. ,.
c grške hip. banke . „    srbske a fre. 100 — turske . ... srečke    . .
Denar
10045 100 30 100-60 12070
98 40 118 55
9975 100 — 100' 100 50 100 -
99-60 10130
1C6 15
Blago 100 65
10V50
100-70 12* 190 98 <;0 118 75 . 10050
101 45 100 15 10o 60 102-30
10715
Bašilika
Kreditne ■ . . .
Inomoške s • .
Krakovske , ,  . .
ljubljansko , . .
Avstr. rud. križa a .   . .
Ogr.     u     »• »
Etudolfove s . .
SalcburSke a . .
Dunajske kom. w . . .
Delnice,
Južne železnice • • . Državne železnice, . t . Avstro-ogrško bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , . Z:vnostensko a - . Premogokop v Mostu (Brfbc) Alpinske montan . . • • Praske želez, ind. dr,   . .
Rima-Maranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe .
Valut«
C. kr. cekin ......
20 franki.......
SO marke ......
Bovereigns ......
Marke........
Laski bankovci.....
Bublji .......
Dolarji.......
ior—	102-
100 15	101 15
100 20	10120
100--	101*—
10025	101*26
98 50	
99 50	100 30
305 —	SO?'—
100 65	—'—
169 -	173 —
185 75	187 75
285 —	?67 -
163 —	165 60
293 -	298 —
288-	292 50
268 -	270 50
91 -	94-
143 FO	144 50
1910	2010
471 —	48150
82 —	87-
80 -	83 -
72 -	76 50
53 25	64 25
26 65	27-65
66 50	68-
79 —	82 -
604 -	610 —
R9-50	90 50
674 25	675-25
1613-	1623 -
684—	685 —
766-	767 —
2*2 —	25350
692 —	698'—
406--	4M7 -
1900 -	1910 —
483 —	484—
392 -	395 -
378-	380 —
147-	149 -
1135	11-39
19 06	19^9
2345	23 53
2393	24 03
117 15	11785
95 26	9646
252-87	253 87
484	5-
Žitna cena v Budimpešti.
dne 30. novembra 1903. Termin«
Pšenica za maj    . za 50 kg K 7*69
Rž        „   maj     .   .   .    „ 50   a a 664 Koruza  „ maj 1904 . .      60   „  „  518 Oves      „ maj     .   .  .   „ 60 „   „ 5 49 Efnfetflv. Ne spremljeno.
Meteorologično poročilo.
Vlita* nad morjem 806'».  Srednji snčnl tl*k 7SdO nun
Nov.	Čas opazovanja	Stanje baro-> metra |v mm.	t—i mr S _ c >	Vetrovi	Nebo
28.	9. zv.	7177	69	p. m.jzah.	oblačno
29. ■	7. zj. 2. pop.	7181 7172	12 72	si. sever si. svzhod	jasno del. jasno
>	9. zv.	7118	49	sr. szahod	dež
30.	7. zj. p. pop.	712 4 7134	60 41	si zahod si. sever	pol. oblaC. oblačno
Srednja temperatura sobote in nedelje 3T in 4 4°, — normale: 0 9' in 0 7°.— Mokrina v 24 urah: 12 3 mm in 17 0 mm. —
JNiVco Ltui^eU, c. kr. notar v Škofjiloki javlja v lastnem imenu in v imenu svoje soproge tužno vest, da je Vsegamogočni njiju pre-lj ubij eno hčerko
Srno
danes ob Štirih popoldan, po dolgi mučni bolezni, v nežni starosti 6 in pol let k sebi poklical v oni boljši svet. (3133) Pogreb predrage rajnee bo v torek, 1. decembra popoldan ob dveh.
Prosi se za tiho sožalje. V Škofjiloki, 29. nov. 1903.
Posebni mrtraški listi se ne bodo izdajali.
Vajenec
dobrih staršev sprejme se takoj
v modni trgovini ^3080 -3)
J. S. Benedikt v Ejubljanl.
Trgovski pomoćnik
z večletno prakso in debrimi spričevali, katerih prepisi na) se ofertu prih ž*\ se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom.
Kje? pove upravništvo »Slov. Naroda«. (3103-3)
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri Ljubljani
preskrbuje dobi*« littrmoitijr domačega in amerikanskega sestava, kakor tudi jEH*«»a ii-J«*. planine in |»ImhIii«* hI roje. — Daje se
tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 30     brezplačno. 1294
Garantirano dobro
vino m žganje
podvrženo progledu kemijske presku-sevalne postaje na Dunaju,
dobiva se pri 2596-25
bratih Giaconi & Go.
Uis (£issa) v Dalmaciji.
Gostilna pri „Gambrinu".
Radi opustitve gostilne to Čil bom vina Čez ulico po jako znižanih cenah, kakor :
Cviček rudeč .   . .	40	v liter
Cviček bel ....	56	rt n
Cviček rudeč .   . .	64	rt n
Bizeljc.....	64	n n
Goriška rebula   . .	64	n n
	72	n n
Ljutomerčan   ... 1	K 28	n rt
Pravi domači pelin-		
	» 04	n r>
Istrijanec črn .   . .	40	n n
Pravi kraški Teran .	96	n rt
Dalmatinec bel   . .	48	rt n
Za mnogobrojeu obisk se priporočam
(S035-3)   Ivan Kenda.
Na prodaj je
v Ljubljani
Rimska cesta št. 4.
iyči pri
hiša
v kateri je bila prej gostilna A. Zajca, sedaj Josipa Komana. Hiša je eno nadstropna, ima pet kleti, vrt in salon. Štiri sobe so prirejene za gostilno.
Več pove Terezija Koman,
gostilničarka v Ljubljani, Rimska cesta št. 4. 3128 2}
Izvrstna fina (lla74)
vina v buteljah
cl«»l»«* -v trgovini
Sdmund Kavčič
Ljubljana, Prešernove ulice.
$ogato izbere
mičnih
(3139-1)
žepnih robcev
in drug-ih primernih
Miklavževih daril
priporoča po zelo nizkih cenah
specialna trgovina z belim blagom
jffitton Šare
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 8
nasproti hotela ,,Lloyd".
3 izurjene dacarje
ae sprejme v alužbo za okraj Brdo.
Ponudbe naj h- do 15. decembra t. I. pošljejo na Aniona Debeljaka, zakupnika v Radov-Ifief. (3ii2 2>
Največja izbera
najfinejših, pravih skunksovih in drugih modernih
Uo i lDastib tolierjei
ter
astrahanskih in karakaio/ih
Z velespoštovaDjem
(3U9-2)       o. Bernatovič
»Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Mestni trg 5.
iA» *A* *A» *A+ t** *Jt+ ti* t** »jju «JL» «JK
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice ¥ Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
Odhod is Ljubljane ju2. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni via* ? Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Coz Selzthal v Aassee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Lmc na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. ari 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenaieate, Ljubno, Dunaj, Čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selztnal, Dunaj. — Ob 3. ari 58 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smobor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, fi&onakovo. Ljubno, Cez Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Genovo, Pariš, čez Klein-Reiriing v Steyr, Lmc, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare, Karlove vare. Prago (direfctni voz I m II. razr.), Lipsko, na Danaj cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni via* v Trbiž, Beljak, Franzensleste. Inomost, Monakovo (Direktni vozovi I. in 11. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesLo in v Kcčevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Kovomemo, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ai o m po-poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Pnhod v Ljubljano juž. \cl Proga li Troiza. Ob 3. uri 25 m zjuir&j osobm vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost, Franzensleste, Soinograd, Line, Steyr 1S1, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (di rektni vozovi i. in II. razreda Monakovo-Trst;, — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobm vlak iz Trbiža. — Ob 11. un 16 m dopoldne oaobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi 1. in li razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Manjine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stsyr, Pariz Oenevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohur, Pontabel. — Ob 4 on 44 m popoludne o&obni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthal a, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran* zensiesta, Pcntabia. — Ob b. uri 51 m zvečer osobm vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmc-hora, Celovca, Pontabla črez Selztnai iz Inomosta v Solnograd. — Proga iz Novega mnta in Rocevja. Osobni vlaki: Ob b. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Topne, Novega me&ia, Kočevja in ob b. uri 35 m zvečer istotako — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Eamtlk Mešani vlaki: Ob 7. uri 2b m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 1U. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — Prihod v Ljnblj-.no drž. kol. u teanka- Mešani viatu ; Ob b. uri 4b m kiiatraj, ob 11, uri B m dopoluJoe. ob b. uri 10 m m ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeijan m praznikih in samo v oktobru — Ćas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. U7ibj
^iSfa^ alta*
Q&S> ®55 &><S> >3A2> >£X«i£) s^CnS
I -i
I
1 -i
4
Sčitizakrste
|^ da se iste v grobu ne stlačijo,
najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico.
Vis. c. kr. ministrstvo notr. zadev jih je odobrilo in dopustilo,  da se smejo uporabljati po vseh
glavnih mestih. (2991 3)
posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenašanja nanj.
^ST   z sm log* Jih   ima =
pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani.
M»yyy y i|r y yy yy yyy y y y*jp y yyy ^y y y y y y jc
marker
se sprejme takoj bk^j
v ljubljanski kavarni.
Kje, pove upravništvo „Slov. Nar4.
Več stanovanj
z eno in dvema sobama, kuhi n i o in prilik lino, odda se za februvarjev senlni rok.
V*-^v a« i£ve na Dolenjski cesti Štev. 14. 2977 I]
Pravnik
s I. drž. izpitom,  stenograf,  že U rilo piti za dobo od 1. decembra t. 1. do 1. aprila 1904 v kako odvetniško ali notarsko pisarno.
Naslov pove upravništvo „S1oy. Naroda-.
Trgovskega I pomočnika
sprejme s I. januarjem 1904
s dobrimi pogoji
Karol Cimperšek
Laski trg.      (3129 l)
Tr
■lira
dobro uvedena pri vseh trgovinah m želemino, eventnelno z mešanim blagom na Kranjskem
isce^
da proti proviziji privzame predmet železne stroke.
Ponudbe pod „štev. 3132u up ništvu „Slov. Naroda". (3132-1)
—■
G. PICCOLI
lekarna v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj
Svetosti papeža
priporoča naslednje delk« 8Vojtga ke niči farmacevtičnega la torija, ki s« izgotavljajo kot   sicer  vsi   drugi   medikamenti z največjo skrbnostjo in snainostjo.
IM«*r »lir > u   y>lodrnu lin UI tir a
krepi želodec* vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo  in odprtje
ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372 - 40.
Plrc-ol v.ele xnuto   %lno m
uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliterska steklenica 2 K IMfeoliJ«** i Mirupl I« mulin an tu m urin«! e- daju z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilegrair-ska steklenica, pastearizovana K 1
Znnanla naročila po postnem powxet|u.
I P. n. odjemalci  si  lahko ogleda naš znameniti laboratorij.
Ivan Jebačin, Ljubljana
dovoli mM.  |aviti slavne;
obdlnstvn9  cli* j
preložil
na vogal Rimsko-Emonske ceste.
Nova trgovina je najfineje, vsem zahtevam higijene in snažnosti odgovarjajoče opremljena.
Skrbelo se bode za točno, reelno postrežbo ter ugodne cene, o Čemer se si. občinstvo izvoli prepričati z mnogobrojnim
obokom.
lzdajateJi in odc^vorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1
35
748525
C-180B