GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE St. 9 NOVICE Izrečeni DA nas obvezuje Ustreznost šolskih prostorov je eden osnovnih pogojev za uspešen vzgojno-izobraževalni proces. Tega dejstva se je v celoti zavedala skupščina občine kot tudi ostali družbenopolitični dejavniki v občni Mozirje. Kako naj si učenci pridobivajo znanje v prenatrpanih učilnicah, v katerih grozi ponekod že tretja izmena? Kako naj zbrano slede učiteljevi razlagi, vsi premrli zaradi slabega ogrevanja in strahu, da se jim nekega dne zruši strop nad glavo? V takšnih razmerah še tako prizadevno delo pedagoških delavcev ne more dati uztreznih učnovzgojnih rezultatov. Vse to in tudi druga znana dejstva so odločno govorila v prid temu, da so bili v okviru skupščine občine in vseh družbenopolitičnih organizacij sprejeti sklepi o razpisu referenduma za izgradnjo šolstva in otroškega varstva. Rezultati referenduma, ki je bil 15. aprila 1973 so pokazali, da smo bili občani mozirske občine pripravljeni kot že tolikokrat doslej, reševati in rešiti skupne probleme. Odločili smo se, da od svojega dohodka damo skromen delež za to, da omogočimo našim otrokom boljše pogoje šolanja in s tem tudi boljši jutrišnji dan. Ugotovimo lahko, da smo se kot posamezniki in vsi skupaj zavedali odgovornosti, ki jo j(e tišti trenutek postavil pred nas. Naš jasno in nedvomno izrečeni ZA je pomenil in še danes pomeni LEPŠE IN VEČJE ZNANJE NAŠIH OTROK. Z uvedbo krajevnega samoprispevka od 1. maja 1973 do 30. aprila 1978 naj bi se zbralo 9,595.000 dinarjev. Razliko do 20.855.000 dinarjev, koliko so znašali predračuni za načrtovana dela pa bodo prispevale delovne or- ganizacije, občina, sklad Otroškega varstva in šole iz sredstev amortizacije. Vsi ti so podpisali poseben sa- moupravni sporazum o prevzemu obveznosti sofinanciranja programa izgradnje šol in otroškega varstva. Ze tatkratt smo poudarili, da bodo zbrana sredstva strogo namenska in bodo uporabljala izključno za izgradnjo osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo na območju občine Mozirje. S sredstvi gospodari poseben 15-članski odbor, ki ga je imenovala občinska skupščina. Istočtsno s tem, ko smo se izrekli s svojim ZA za to, da od svojih osebnih dohodkov prispevamo za izgradnjo šol in otroškega varstva, smo Skupščina in družbenopolitične organizacije občine Mozirje čestitajo ob občinskem prazniku 12. septembru 1975 Stara šola na Ljubnem je ustrezno adaptirana in so ji prizidani potrebni prostori. se izrekli tudi za program te izgradnje, ki šo ga predložili skupščina od-čine in družbenopolitične organizacije. Nova gradnja osnovne šole Rečica ob Savinji se je pokazala kot najbolj nujna. Stara zgradba je nesposobna za adaptacijo in preureditev. Z izgradnjo nove šole ria Rečici'ob Savinji so zagotovljeni sodobni pogoji za šolanje in vzgojo za učence nižjih razredov, in otroško varstvo otrok s tega območja. Solo smo predali svojemu namenu ob občinskem prazniku v letu 1973. Zazidava in preureditev obstoječega šolskega objekta na Ljubnem ob Savinji je bila pogojena z izredno utesnjenostjo na tej šoli in problematičnostjo šolskega objekta v Radmirju. Vse to je narekovalo, da se tej zgradbi dozida potrebno število učilnic, telovadnica in drugi potrebni prostori in stari del ustrezno adaptira. Posebna pozornost je bila pošve- (nadaljevanje na 2. strani) Srečanje »Ukradenih otrok« v Bočni 11. julija se je v Bočni sestal pripravljalni odbor za pripravo tradicionalnega srečanja »UKRADENIH OTROK«, ki bo letos 7. septembra Neurje, ki je v začetku julija pustošilo po Koroški je bilo le del letošnjega slabega vremena. Pustilo je težke posledice. Gozdovi Kolariče na Ljubnem so bili branik Gornje Savinjske doline pred viharjem, zato pa je nastala v njih velika škoda. Izrečeni DA (nadaljevanje s 1. strani) cena tudi prostorom za otroško varstvo. Ko danes adaptirani in novozgrajeni objekt ob letošnjem občinskem prazniku predajemo svojemu namenu, smo srečni in veseli ob spoznanju, da smo odpravili enega najtežjih problemov, ki je bil zastavljen z referendumskim programom. Podoben problem se zastavlja na osnovni šoli Luče in Gornji grad, ki sta na vrsti za pričetek del v naslednjem obdobju. V Lučah moramo pričeti z izgradnjo takoj, v Gornjem gradu v prihodnjem letu. Po dokončanju teh objektov nam ostane še naloga, da opravimo še novogradnjo šole v Lepi njivi nad Mozirjem in adaptacijo šole v Solčavi, Šmartnem ob Dreti, Šmihelu nad Mozirjem, Novi Štifti in Bočni. Spoštovanje programa, ki je bil sprejet za kulturo 0 komisija za izlete, pohode • komisija za delovne akcije 0 za planiranje Najbolj delovna je komisija, za izlete, športe in kulturo, skoraj nič pa ni bilo storjenega na področju, ki naj služi seznanjanju mladine z razvojnimi usmernitvami naše družbe. Boleča rana skoraj vseh OO v občini so prostori. Tudi ljubenska ni izjema. Vprašujemo se, če v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami res ni možno mladini zagotoviti vsaj kotička, kjer naj bi se zbirala, se izobraževala in zabavala. Ob medsebojnem sodelovanju je to sigurno izvedljivo. Sodelovanjem mladih Ljubencev na kulturnih prireditvah, flosarskem balu, je že stalna praksa. Organizirali so obiske kulturnih prireditev v Celju in Ljubljani (SNG, MGL, opera), v načrtu imajo ustanovitev folklorne skupine in pevskega zbora. V počastitev občinskega praznika pripravljajo obsežen recital, ki bo pokazal zanimanje naše mladine za zgodovino NOB in razvoj samoupravne socialistične skupnosti v prihodnje. Omembe vredno je tudi sodelovanje Ljubecev z mladimi v Eslingenu (ZRN). Potreba» po združevanju sil je v zgodovini» človeka, zmeraj obstatjala. Trajno je-bila prisotna želja po skupnem odločanju» in dogovarjanju za potrebe skupnosti in za potrebe posameznika. v skupnosti. Zelja po skupnem, odločanju se. je pri našem človeku močno okrepila med NOJB. Krajevna skupnost danes predstavlja osnovno celioo naše socialistične samoupravne družbe in obliko, prek katere občani izvajajo svoje zahteve, interese ipd. Danes vam bomo predstavili KS Ljubno ob Savinji. KS Ljubno ob Savinji je ena naših najbolj prizadevnih skupnosti in v osebi tov. MIKLAVCA je našla zanesenjaka, ki je povsod prvi in ki še nikoli ni odrekel. Obširen program, ki so si ga Ljubenci zagotovili ob začetku letošnjega leta so zaradi zmanjšanja dotacij KS morali skrčiti. Ob občinskem prazniku bo na Ljubnem otvoritev prenovljene šole s telovadnico. Ljubno se vse bolj uveljavlja kot turistični: center zgornjesavinske doline. Za razvoj turizma je treba stalno graditi: nofve objekte, iskati nove možnosti, da bi turisti odhajali iz Ljubnega zadovoljni. Ob zahtevnosti današnjih turistov pa to ni lahko. Velike možnosti se odpirajo kmečkemu turizmu, saj si mestni ljudje želijo predvsem miru in tišine. Potrebni so investitorji, ki jih ni. Ljubenski turistični delavci se trudijo po svojih močeh in organizirajo piknike in izlete, ki so dobro obiskani. V načrtu imajo ureditev lokalnih cest na Ljubnem in v okolici. Glavna» turistična privlačnost-flo-sarskl bal» letos že petnajstič, je pripeljal na Ljubno rekordno število obiskovalcev. Prireditev je lepo uspela, postavlja pa se vprašanje preureditve bala samega. Ge hočemo obdržati» tradicijo, bo treba marsikaj zamenjati, dodati, posodobiti program. Pokrovitelj letošnje prireditve sta bila GLIN Nazarje in Vodna skupnost. V bodoče naj bi jih bilo še več. Lovska- družina je spomladi odprla» novo-lovsko kočo» na Praprotnici pod Terom. Lep uspeh lovske družine! Široki akciji za odpiranje novih delovnih mest in pritegnitev domače mladine se je pridružil tudi Gradbenik, ki bo. do konca leta predvidoma odprl 120 novih. Ustrezna štipendijska politika in sodelovanje s krajevnimi in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami bodo pripeljali do obsežnejše zaposlovanje mladine doma. Mnogo več bo treba storiti na področju gradnje družbenih stanovanj. Zaposliti ljudi, pomeni tudi nuditi jim stanovanje, ustrezno razvedrilo in rekreacijo. Ljubence lahko pohvalimo in jim zaželimo novih uspehov tudi na področju idejnopolitičnega izobraževanja, krajevne samouprave, gradnje stanovanj, športa itd., kar jim bo ob medsebojnemu sodelovanju in prizadevanju sigurno uspelo. Pozivamo vse občane, da ob občinskem prazniku izobesijo zastave * 1 Ljubenski mladinci pripravljajo material za posip ceste. Delovne akcije, ki so si jih mladinci zastavili in izvedli' s pomočjo drugih ali sami, so lepo uspele: urejevanje skakalnice, popravljanje cest, okrasitev volišč za volitve v svet KS, itd. Udeležili so. se »predavanj iz obrambe in zaščite, vseh športnih prireditev v občinskem merilu in orientacijskega »pohoda v Logarski dolini. V načrtu imajo tudi izgradnjo trim steze. Nova telovadnica v sklopu OS bo pripomogla k hitrejšemu razvoju telesne kulture, na Ljubnem, čeravno ne smemo zanemariti dosedanjega dela z jmladimi, predvsem pri NK Gradbenik. Zlati znak „Mentor ZSMS44 (nadaljevanje s 5, strani) 1 javnih družbenih norm. Ne vem zakaj bi lahko starejši, ki so kritiki postopkov posameznih mladincev, negativno ocenjevali mladino v celoti. Mladina je generacija, ki ima pri nas veliko zgodovinsko poslanstvo. Med njo so posamezniki, kot so tudi med mojo generacijo, ki odstopajo. To so le osebki zase in ohešati na račun njih etikete mladini ali starejšim je po moje napačno. SAVINJSKE NOVICE: Ali je sedanji sistem izobraževanja ustrezen ali vzgaja v duhu samoupravnega socializma? VLADO KOŠIR: Sistem izobraževanja se urejuje; Ni pa še dokončno prilagojen duhu samoupravljanja. Izobraževanje, ki pomeni oblikovanje mladega človeka ni samo v sistemu šolskih programov. Mladega izobražujejo tudi starši, film, ulica. V učnih programih šol in fakultet se v zadnjem času vršijo kvalitetni premiki, druge oblike izobraževanja, društva, organizacije, pa so nekoliko v zaostanku. SAVINJSKE NOVICE: Kaj »priporočate današnji mladini? VLADO KOŠIR: Mladim priporočam, če sploh to smem, hoditi po isti poti naprej v smeri revolucionarne preobrazbe naše družbe. OB OTVORITVI TOVARNE ustrezali namenu. Navezava sodelovanja s SIP Šempeter je Gradbeniku omogočila investiranje v izgradnjo nove hale. Splošno tržno situacijo pa je zavrl nadaljnji razvoj s SIP tako, da je medsebojni odnos dosegal le 30 % dogovorjenih količin. Tako je že v bazi izgradnje Gradbenik moral iskati novo proizvodno in nabaviti novo strojno opremo. Vse to je privedlo do nove raziskave tržišča, navezave stikov s SKIP iz Ljubljane in nabavo univerzalne tehnologije, ki je sposobna izdelovati kovinske predmete do 5 t teže (kmetijska mehanizacija, gradbena mehanizacija). Z oblikovanjem TOZD Gradbeništva in TOZD Kovinarstvo konec prejšnjega leta, se je začel drugi del sanacijskega programa: ureditev medsebojnih odnosov. Veliko problemov, ki vseskozi spremljajo razvoj Gradbenika je pogojenih prav z delovno silo. Nizka produktivnost in kvalifikacijska struktura delavcev, mentaliteta ljudi, pomanjkanje enot-nepolitike, so vzroki za slabšo reali-ne politike, so vzroki za slabšo reali-silo (120 novih delavcev do konca leta) imajo za posledico najemanje neustreznih kadrov, ki se morajo prekvalificirati in v tem je treba iskat vzroke nizke produktivnosti. Z izgradnjo samoupravnih odnosov in prevzgojo ljudi, z uvajanjem delovne discipline in odgovornosti do kolektiva in družbe so Gradbeniku odprte velike možnosi za nadaljni razvoj. Ob splošni podpori občanov mu bo to nedvomno tudi uspelo. Delovnim ljudem, zaposlenim v Gradbeniku iskrene čestitke ob jubileju in mnogo samoupravnih delovnih uspehov v bodoče! Zunanji izgled nove tovarne. letih prehodil, leta postanejo daljša. Ustanovljen leta 1950, v razsulu 1962, leta iskanja do 1972, širši načrti in triletni sanacijski program, ki naj bi Gradbeniku zagotovil daljni razvoj. Poleg gradbeništva si je to podjetje vseskozi prizadevalo razviti gradbeništvu sorodno dejavnost. Po neuspelih poskusih z izdelavo osttrešij (težave z lesom) in postavitvijo to- sloval 25 ljudi. RŠC je odkupil neproizvodne zmogljivosti, proizvodnja sama pa je bila naročniška. Kovinarski obrat se je razvijal bliskovito in misliti je bilo treba na trajnejše sodelovanje. Triletni sanacijske program je med drugim predvideval tudi skladen in hiter razvoj kovinarstva. Misliti se je začelo na nove obratne prostore, ker stari niso več Gradbenik iz Ljubnega proslavlja letos petindvajseto obletnico svojega nastanka. Petindvajset let ni dolgo obdobje, toda če vzamemo v obzir trnovo pot, ki jo je Gradbenik v teh varne keramičnih ploščic (previsoke investicije) so se odločili za usmeritev v kovinarstvo. V sodelovanju z RŠC Velenje ja Gradbenik leta 1972 odprl kovinarski obrat, ki je zapo- Srečno graničarji 15. avgust Imajo graničarji svoj praznik. Tega dne, pred tridesetimi leti, so bile na ukaz maršala- Tita ustanovljene prve enote za čuvanje naših meja. Graničarska karavla v Logarski dolini je postavljena nasproti gostišča Logar. Na ploščadi pred karavlö je vedno polno naših fantov-grani-čarjev, ki z veliko nestrpnostjo pričakujejo prihod vsakogar, ki bi jim prinesel delček zunanjega sveta. Pogovor je hitro stekel. »Ustaj!« beseda, ki jo vojaki-gra-ničarji v Logarski dolini slišijo vsak dan, ne glede na sneg, dež, ob 6.30 uri zjutraj. Po smotri in zajtrku je na vrsti nastava do 13 ure. Do 17. ure počitek in ponovno nastava. Tudi ob tako natrpanem urniku pa si »stari borci«, le-ti služijo kadrovski rok v Logarski dolini, najdejo čas za razvedrilo, šport, izobraževanje, idr. Živijo kot ena velika družina, vsem pa je skupno domotožje in dolgčas. Razumemo jih. Ni vseeno opravljati svojo državljansko dolžnost v mestu ali na državni meji. Vsi so člani OO ZSMS, štirje izmed njih zveze komunistov. Redno se sestajajo, vodijo diskusije, vse brez izjeme pa zanima razvoj odnosov s sosednjo Avstrijo. Želijo si, da bi se obnosi stalno izboljševali in jim olajšali opravljanje zahtevne naloge. Redno dobivajo časopise in prek njih in prek pouka so povezani s svetom in domovino. Želijo si čimveč stikov z mladimi v naši občini. Le-teh je premalo. Samo ob dnevu graničarjev. To pa je tudi skoraj vse. Najbolj sodelujejo z mladinci iz Solčave, saj lahko v prostem času gredo le v Solčavo. Kulturno življenje v kasarni je slabo razvito. Pomanjkanje zabavnega življenja jih sili v razmišljanje, največkrat o najbližjih — povratku domov, svojemu dekletu. Srečen je vojak, ki ima dekle. Vsak dan z nestrpnostjo pričakuje pismo, ki mu bo prineslo del najbližjih. Predstavimo vam nekaj graničarjev: Mile REŽIC na preži z zvestim prijateljem REŽIC Mile (21) iz Sinja ima še 113 dni. V prekomando je prišel iz Siska. V karavli je vezist. Po poklicu je strojnik, zaposlen v Splitu. V Sloveniji mu je zelo všeč. Velika je (nadaljevanje na 8. strani) DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI Program praznovanja: PETEK, 12. SEPTEMBRA — RADMIRJE ob 16. uri sprejem mladincev prostovoljcev v Teritorialno enoto občine Mozirje pri spomeniku VDV brigade v Radmirju ob 17. uri otvoritev modernizirane ceste skozi Radmirje SOBOTO 13. SEPTEMBRA LJUBNO OB SAVINJI ob 8. uri slavnostna seja vseh zborov Skupščine občine Mozirje v kino dvorani nR Ljubnem ob Savinji s podelitvijo občinske nagrade in podpisa listine o pobratenju z občino Cajatina iz SR Srbije ob 9.30 otvoritev nove hale TOZD KOVINARSTVO SDP GRADBENIK Ljubno ob Savinji in otvoritev reguliranega dela struge Savinje ob 10.30 otvoritev nove šole na Ljubnem ob Savinji s slavnostnim zborovanjem V okviru praznovanja občinskega praznika je bilo srečanje ukradenih otrok v Bočni v nedeljo, 7. septembra 1975. PO KONČANEM ZBOROVANJU BO V VRBJU TOVARIŠKO SREČANJE ZA VSE UDELEŽENCE PRAZNOVANJA! Srečno graničarji (nadaljevanje s 7. strani) ■ razlika med njegovo Dalmacijo, strnjenimi vasmi in Slovenijo z raztresenimi na pobočjih. PETROVIČ Predrag iz Zenice, kovinostrugar, opravlja v karavli zahtevno delo frizerja. Prijel se ga je vzdevek-brico. Prvič je v Sloveniji. V Logarsko dolino prihaja veliko turistov, rad se pogovarja z njimi. Pravi, da je tudi pozimi veselo, saj se v prostem času lahko smučajo. Pogreša družabno življenje. STANKOVIČ Zlatko iz Vranja je desetar, po poklicu svobodni umetnik -muzikant. Igra na harmoniko. Njegovemu zapovedujočemu glasu ne bi prisodili, da lahko izvaja tudi nežne melodije. Vsi fantje z nestrpnostjo pričakujejo dan, ko bo od doma prinesel harmoniko. NIKOLIČ Lazar iz Bijeline v Bosni, delavec. Lazar je že pravi Slovenec. Delal je v Kranjski gori, Tržiču in Ljubljani. Slovenija mu je prirasla k srcu tako, da bo ostal pri nas tudi po odslužitvi kadrovskega roka. Ljubno ob Savinji se pripravlja na občinski praznik, ki ga bomo letos praznovali v tem kraju ZDRAVNIK: Od 8. 9. 1975 od 7. ure do 15. 9.1975 . do 7. ure — dr. Emil SPRAJC, Ljubno ob Savinji. Od 15. 9. 1975 od 7. ure do 22. 9. 1975 do 7. ure — dr. KELEMEN Ernest, Nazarje ' Od 22. 9. 1975 od 7. ure do 29. 9. 1975 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje Od 29. 9. 1975 od 7. ure do 6. 10. 1975 do 7. ure — dr. Franc URLEP, Gornji grad Od 6. 10. 1975 od 7. ure do 13. 10. 1975 do 7. ure — dr. Emil SPRAJC, Ljubno ob Savinji ZI VINOZDR A VNIK: 14. 9. 1975, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel, 842-001 21. 9. 1975, mr. vet. MERMAL Jože, Ljubno, tel. 840-044 28. 9. 1975, dipl. vet. spec. RESNIK Anton, Mozirje, tel. 830-978 5. 10. 1975, dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025 12. 10. 1975, dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001 19. 10. 1975, mr. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044 26. 10. 1975, dipl. vet. spec. RESNIK Anton, Mozirje, tel. 830-978 Všeč mu je odnos Slovencev do vojakov. Želi si čimveč stikov z domačini, se z njimi pogovarjati in izmenjavati stališča. TURK Bojan je mizar iz Cerknice. V kasarni ima tudi brata, dvojčka Z Bojanom sta edina Slovenca v enoti. Bojan je član ZK, v Brestu-Cerk-nica je bil predsednik ZM. Šteje si v veliko čast čuvanje meje, čuvanje tistega, kar so nam naši očetje in matere priborili v NOB. Najbolj ga moti nezainteresiranost dela vojakov v karavli. Predstavili smo vam nekaj graničarjev in opisali njihov vsakdan, čuvanje meja. Ob njihovem prazniku jim zaželimo srečo in od časa do časa pomislimo na prezeble, utrujene in lačne fante, ki v vsakem trenutku bdijo nad našo varnostjo in svobodo. »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka od prometa proizvodov.