Poštnina platana v gotovini.
Sped. <w abb. pot, % Gf«
B
F{) KH!Š TV OMh	V	Gorici v ulici
urzoni &tev. 38 — Gena* oglasom po dogovoru. OopiiJo vsak delavnik od 10.* 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
UZADE V&A.& Č.gtOTftK
PoHni čekom*/ ratun- ih WS09i
totos UL Štev.. 10
 ItT' M
<S0PH€» DffB &. MARCA 19417.
PRAVI B AKARIC
a kat. CmIevi na Hrvatskem
“tVjesuik*. y:»iuašu daljši uvodnik ■“•Pod pecesa minjLsii-skega' predsednika Bakariea o nadaljnjem ittzvoju, odnosov med. kat. Cerkvijo • Mi; (kaavoi na Hrvatskem. V mar si-pogledu- so to zanimiva, iz-VaJanj$J, ki, nam, po-vrnlo,- da- niBo ko-nič popustili od izvajanja programa o zasužnjenju vesfcv®;. Znova. tedi. minister, da o ul ^Hevajo la ono, da »bodi. Gerkev ^ svojem delovanju popolnoma so-z„ osnovnimi narodnimi tež*
-	Kor	pav so* tor težnje; soglas«
n® s komunizmom,, sledi iz tega* da Hioakuje minister, da bo Gerkev b(>tflasua s težnjami m oilji komu* jnznia. Prj tem zahteva, naj mladi ,er zapusti- direktive mons. Ste-? tiuoa in Lodi po navili polili. Prilogo, se tudi, da. se apostolski nun * ^.vmešava v notranjo stvari.kat; Uirkve v Jugoslaviji, da ni samo ^pioinatskL zastopnik, temveč ne--*®*o tudi »šef, inšpektor« Cerkve v >u8oslaviji. Priznava pa tudi,. da se; godila pogreške od strani ,dr-oblasti, ki so v preveliki go--^fce&osiii tu pa tam. napačno postopale nasproti Cerkvi.
končne opozarja, da so protidi'-*avna propaganda v Cerkvi ni Š3 !i®¥>eiii<Mna unesla« »Glavna linija lat«. propagande v zrnjem času je j*>a»u»anje »borbe proti brezbožni-in pa- razširjanj« takozvasnih Rimskih prikazovanj.« Breaboieir da ao krivu vojne in da dok-ler so ^abožttiki1, ne be> i»irn. Seveda trdi ^ftkarič, da so »brezbožmk-i« po **neH3u Cerkve komunisti, Sovjetska zwza in partija. Proti taki pro-Itbeandi, uči ii«ti mož, ne sme biti pravi domoljub st*pl ji v, temveč nsora razkrinkavati take govor ttilfift. Borba - zoper brctabožjaike po-°*»tti tudi rušenje narodnega edin-stvu, saj trck minister: »brezbožniki 86 nikjer no bavijo z antireligiozno . I"'c>ltagaado in v sakoma p usta 3voi-kodno izvrševanje njegovih verskih kredov, včasih gredo colo sami v e©rkev.« Tudi take propagande ne ^nerno trpeti, dodaja Bakarič, ker kkodS edinosti in pravemu blagru naroda.
O fatimskih dogodkih trdi mini-
ster, da so to pač samoi izmišljotine za varanja naisoda. Zato je treba zojmm? nje nastopal,., du bi se: ljudr s&VVO 110: begalo.
isfctai» navodil so vidi*. da «* tov; Bakarieu zdi, da ao jj»di velika krivica »brosbožnikom«, ker, so ta •boseda imenuje ua. pidžuieak, medi tein. ko so ravno orna. najiDedoižiiojše jovčdce.
Pri, tem je tudi. nea*a unest, da se -kdo-, izmed njih užali, to?pa. jo- velik zločin, zakaj: v nosri. Jugoslaviji at« . luliki ud suw grajati, ker * tem se •moti enotnost naroda. Zato mora jagnje molčitii. iu pastili, da ga .volk. požre, ker no sme. rušiti narodnega.. edinst va s spojim maneta -[Cd&m.
Apostolski administrator v Albaniji aretiran
Vatikanska agmoija perača, da iso iz. neznanih razlogov aretirali v Albaniji apostolskega administratorja mons. Praaeesea. Ginij{L.
P.omeila nadalje	da	so
:> aadejtdi- franei&hamki samostan v i&kadrm Menihe so vse uii nobUi ali zapriii
Mednarodni shod krščansko demokracije
Pretekli teden so je vršilo v Švici v mestu Iiacernu mednarodno zbt»-
KaJ pravijo
▼ Mehiki,
Agencija Kipa poroča, da jo zapr-leBa, zagrebškega nadškofa Dr. Stet-tdnca, ki v ječi vežo knjigo, obiskal Predsednik hrvatsko republike Ba-^*rič im. mu prodložil ž« sestavljeno Prošnje za pomiloščenje na marša-Tita Zagotovil mu je, da bo ta-koj
. izpuščen in izročen Amerikan-c*m, ki ga bodo spremili v inozemstvo. Nadškof je podpis odklonil in ^lteval revizijo svojega procesa 1^'ed nepristranskim sodiščem. Izjavi j ti, da j» pripravljen prod vsem 'Judstvoin. na glavnem, zagrebškem ^'Ku položiti račun o svojem delo-Vaaju. Svojega-ljudstva ia svoje do-l*ioviue pa ne zapusti.
Zanimivo j«, da je g. Bakarič na-ft'ovoril nadškofa z njegovim uradt 'Vlfn naslovom «ekseetenea», medtem , u ie bil prej v »atih vseh strežni -v' vedno la Stapinae.
Iz vsega tega se da posneti, da bi f® yjada rada na lep način izvila iz ješč, v katere je zašla v tem pre-1 a«sljeaem in č^sto nepotrebnem Proces«. Kdo je močnčijši v tem pro-c«sut Moralna sila jo mnogo večja r vsa fizična nasilnost; Končno ■‘ntaga lo dv.h nad tvarnostjp, pravi* < !l uad krivico. Tega v vsej zgodo-, u>i nasilneži niso hoteli razumeti čudno je, da ni zgodovina niče-81 naučila današnjih vladarjev.
ki- jo šo-pirod. tkfbtrimi. de*ftfcimi. leti zitirala krščanstvo, ubijala du* hovnike,. zujJeiiala. cerkaraJ- llektor glavna državne univerzo v Mehiki profesor lludoif Baritu lfoueher- j« napisal: »Od vseh pogrešku v,, ki so jih storili makokaw.kt politiki, je bil največji: boj proti katoliški Cerkvi, to j® prati 90 odstatfeom me liikanakaga Undstva Ta boj;, je izročil vlado v roka par diktatorjev, ki st.** uničili ojtebno svoboda in oroadet-ževali. zgodovino naše dratva s irrjo.„ Mislim, da bo tisti človek zaslužil ime naj večjega našega državnika, ki se mu. bo poaaeoilo napraviti sporazum mod Geaivijo in državo. Ta> sp«>nvtnm je neobhodno potreben, ako hoeemo, da Mehika postaaa res demokratična-republika V tej Mehiki pratioorhvono postavo ša nuto razveljavijones a. ijndska zavednost, tiha vztrajnost - in neupogljiva odločnost proti, tom postavam ;o ustvarila, nekako novo ozračje verske svobodo. Guadalupska. MarL-j«i je zmagala, nad eerkvooinii pii> ganjaleLpotoinfcihega. odporakatoli 6bih m» — in vladanje tadi ša.toliko pametna da uvideva. nesmisel-i.ost: bivšega boja prodat svojim lastnim, državljanom ter molči.
Rektor univerze-pa> .10 pomva; naj stori še en korak naprej, naj.se tudi uradno sporazume s Cerkvijo.
Ali misli Jugoslavija kaj kmalu kreniti za Mehiko po poti strpnost* ;'n sporazuma? Prej ko pride do te-ga„ tom boljše bo za državljane in za vlado samo.
BiUTAN^SKE eia®, V GRČIJI, časopisje j« prinesdo vest,, da-misli :Veiika Britanija. umakniti iz U-rči-j&. d® maja. 1847,vse svoje čete razou ene brigado. Zunanje ministrstvo Velike Britanijo je' to vest zani-kalo.
Jugoslnijia išči pnmoi
pri ameriških katoličanih
B«ograd< 2S. februarja 1 Monsignor Aibert Ji Mwrphy, član podporne službe narodne katoliške pcdporne organizacije v Združenih državah, je zdaj v Beogradu, kjer razpravlja s funkcionarju jugoslo vansko podporne službe.
Mons. Murphy, ki jft. tudi. ravnat tel j; katoliških dobrodelnih ustanov v clevelandski škofij* (Ohio), una,.da bo rtiogol določiti pr/igiam podpor za Jugoslavijo pod. okriljem podi ^j-orne službe oboroženih sil.
Stesal je, 3>astirče ti
PRVI* PETBK 7. 1*1.
Namesto- slovesne ure češče; nja v stolniei4 postna pridiga pri Sv, Ignaciju ob,& uri zvečor.
Ker je za; pripravo.' naših ver nikov, tui velikono&uo dolžnost že od nekdaj zelo _ malo poskrb ljeno, bi bilo želeti, da bi bila cerkev sv. Ignacija vsaj, pri e* dfiii tfedensld. pridigi nabito polna.
Za- italijanske vernike je por stna- pridiga vsak večer ob (ii urr v stalnici. Oh zelo lepi ude-ležfcr tudi; izobraženeev govori pu Dionizij Pabbuis- kapuein*
mr«rpww« «iwi, i »t ^imipnitui
, lc vanje ki-šoanskih, d|HnokratgkihH (Strank v Evcopi. Svojp zastopnike so poslali iz Svijce, Luksenibur^a, ,Bolgij'J, Francije, Bolandftke in B-
: toli je.
Cena, I*,.	—
Papeška komisija v Gorict
Pretekii teden so Goiičani, dobili na izkaznico po tui kg. p>t'vovatnih test on iu, 2filO gr. margarine iu. 160 gr; sladkorja.' uiBi. osttbokj Blago je pj;oski'bola papeška podporna ko,-jnisija.
... Koiauniiste vpj(ašuwo>: kdai bo. rdeča pomoč preskrbela kaj. podobr nega za vse; obaiaistvo brez ozira na politično prepričanje! Radi bi nadalje vedeli, ali so tudi komunisti dvignili o*a««j«no blago, zakaj,, znano ja, da se> me^ ofcuparijo »čili naivn« IjMdt., aaj. zavračajo papeževo podporo.
OKNO V S VET
INDIJA. Britanski ministrski predsednik Attloe jo izjavil, da je .^britanska vlada odločena izročiti do junija 1948 oblast v Indiji v odgovorne indijske roke.
&PAN&KI REPUBBIKANGI. Socialist Lopez je sestkvil' novo špansko vlado v inozemstvu. Nova vlada je naklonjena upostavitvi monarhije v Španiji in se misli bolj nasloniti na Veliko Britaaijp in Združene države, ker sprevidi, da .bo samo tako protifrankovsko gibanje postalo res učinkovito.
LAKOTA V ROMUNIJI, V romunski pokrajini Moldaviji vlada strašna lakota, kakršne še ne pomnijo v Evropi več stoletij. Na tisočo ljudi jo že umrlo iu stotisoči so izpostavljeni smrti, ako na pride hitra pomoč. Lakota, je nastala radi slabih letin in velikega op us to šen ja,, ki je doletelo. Moldavijo med vojno. Združene državo in Velika Britanija sta dosedaj.. edini priskočili na pomoč stradajočemu romunskemu narodu z večjo količino živeža, namenjenega svojemu vojaštvu; Zahtevata pa kontrolo, da se ta živež ne bo izvažal drugam.
DOLG SOVJETSKE ZVEZE. SZ dolguje Združenim državam U mi-.bjardi dolarjev za dobave, ki jih je prejela med vojno od Amerike na podlagi zakona, o nakupu in posojilu. ZDA. so že ponovno pritisuile na SZ, naj vendar poravna svoj tiolg. Ta ni veliko, času dala od se-;bo nobenega, glasu. Seuaj pa je Molotov veadarle izjavil, da bo SZ :»vssela svoj dolg v pretres«.
j KANDIDATI ZA TRŽAŠKEGA fr U VKRN ER J A. Tržaškega guvernerja bo moral izbrati Varnostni .i.vot. Vsak kandidat mora doseči odobritev vseh 5 velesil. Posamezne države so začele predlagati kandidate. Tako so ZDA predložile kar 5 ljudi. Vsi kandidati, so člani ,ir.aujših držav. Guverner ne sme biti ne italijanski ne jugoslovanski državljan in niti ne državljan Tr-,sta Neuradno so.se pogodili, da ne bo niti pripadnik 5 velesil.
' TISKARSKA STAVKA V PARIZU. V Parizu je izbruhnila ti-^tarska stavka Noben . francoski list ne izhaja, razen komunističnega. glasila »Humani te,
POLJSKA AMNESTIJA. Poljaka vlada je proglasila zelo široko amnestijo, na, podlagi katere nameravajo izpustiti iz zaporov 25.000
»Svoboda i» neodvisnost«,
; VON PAPEN OBSOJEN. Bivše-<aa Hitlerittvega dipleonata Von Papena, ki jft Uil ua niu-uberškem procesu opsošeon, je nemška sodišče za denajiiikacijo obsodilo na 8 let prisilnega dola m zaplembo premoženj*
ZAROTA V NEMČIJI 1. Na auglo-ainerišken zasedbenem ozeanlju Nemčije so odkrili zelo široko ža-suovano zarato, ha čelu katere so znane nacistične osebnosti. Zdi so, da je bil namen zarotnikov obno-vitov totalitarnega režima v Nemčiji. Imeli so baje pripravljeno neko tajno orožje bakteriološkega značaja, ki naj bi jim služilo v skrajni sili.
»PREiMEiMBE V SOVJETSKI ti STA VI. SZ je sklonila spremeniti nekaj točk v svoji ustavi. Zlasti je važna in zanimiva določitev o razdelitvi oblasti med posamezne republiko SZ: Na padlagi nova določitve bodo smele posamezne republike imeti svoje diplomatsko zastopstvo in svojo vojsko,
&SLsebtie	—
povoini mt
KAD A, L J,ti VA.NJfE
ni vodno- napjpodok
Tudi v ginotniim oziru ni. zagotovljeno, da se bosta delavec iy krnei v sceiaiisttčni 'Iržavi bolje imela Dobiček bi (iicer morut ili v - prid* naboda To se pravi,, da bi morali sadove skupnega dela uživati vai. Toda kako t Kdor razpolaga z- djfš».v .linj- denarjem in t državnimi dobrinami, je država; to se pravi' tisti, ki imajo- izvršno oblast v- ruku h. Ti litihko obraejo denar v pridj Uud-stvu; labko pa samo v prid dmtvi in samim sebi. '1\» se piavi lanko ‘izboljšajo življenjske pogujjj Ijud-'stva ('Zidajo stanovanjske- hiše, skrbijo za šole m pouk vseh. zidajo :oolnišntce, pomagajo številium družinam itd.'), lahko utijajejt državo !(eradaijo ceste, železnice, letališča, ■jetnikov. Baje se p^daja zelo veh- vzdržjljej,, mu6ao aiinado, skrbe za ko elanov podtalna oiaauizaeije ^ 1(ipaJraudo v iui>zeui8iVu itd.), lah-
Bral sem v rimskem listu o slovesnosti radi raznih svetih poklicev doli v Lu, v proviueiji Alessandri«. V tej farii ki šteje okroglo 3000 duš, je bilo konec poletja ali v zamiku jeseni (1946) 21S živih: duhovnikov, svetnih iu rodovnih; redovnih bratov in sester redovni«^ misijonarjev iu misijonark: 72 svetih poklicev na 1000 faranov. Ce štejemo 6 ljudi na eno družino, bj bilo 500 družin — in skoro v vsaki drugi družini bi bil en poklic. V resnici je lahko v eni družini več I oklicev, da je več družin brez poklica. Pa so lahko bili poklicani tudi v teh, samo da so tisti umrli. Saj ta množica poklicev ni šele od danes. Okoli 1. 1870. sa se dogovorile dobre, krščanske matere doli v Lu, da se bodo ob nedeljah in praznikih zbirale v farni ccrkvi in tam pred tabernakljem molile in prosile za svete poklice v svojih družinah. Kakor sklenile, tako naredile. Klie ‘teh pravih mater je donel na tabernakelj tako silno, da se Gospodar v iijem ni mogol ustavljati, ampak je stopil v te družino ter klie.al k oli lurju, v samostane, v misijoue; ‘Klicu je sl«dil odziv.
Ali je šo kaj, takih ntater tudi v naših družinah?’ Ali ni! viod takih, M sveto poklieo v- svojih otrocih ubit jujo? Nesrečne tako nsaAe*'®,, njih dražln®> in njih narodi
Siromak
ko pa tudi- skrbijo pj^odV^am zase, to se p rovi za tiste, ki so pri koritu.
Pri tem pa puste ljudstvo še naprej, naj živi, kakor more. Taka država se na zuuaj kaže kot višek blagostanja, ker- ima krasne asfaltirane oiisio, številne- želeaaikse; sijajne kasarno, groio \ sko plačane pso^a-gandisie, a ljudstvo same je mulo deležno teh dobroti podešelske ue-ste so zanemarjene, ljudska stauo-vanja prav- tako, dajatve veek vrst so kopičijo itd. ri\ako je bilo < vv ila-li ji pod fašizmom« slabše je v boljio-vlški Rusiji in tako bo v novi Jugoslaviji. Na zuuaj kulos, modotua država z velikim zunanjim sajajejn lin močno razvito industrijo, nared pa še vedno v bednih razmerah, ako se mu niso morda še poslabšale. ‘Kolosa!ne piramide egiptovskih faraonov, ob katerih deluje, stradajo in umiraje sužnji.
StadovL hooializaou« v ttUM#
Noki vojak, ki je sedaj, v Titovi ‘vt jski, je bil leta 1941 na ruski ‘fronti z italijanskim ekspedicijskim /,boroin. Od tam je o razmerah ..ukrajinskega in doneškuga naroda ’ takolfe pisal: »Blagostanje ljudstva, to je prav za opisati. Saj si vi^l 'večkrat pri nas cigane. Njim prav lahko »prištimaš« tukajšnje ljudi. Naj bo nedelja ali pa delavnik, zmeraj enako so oblečeni. Ifo, da ne poznajo nadalje, tudi ta je, toda nimajo ne oblačil ne obuvala . Hiše so iz blata , in slame. Y »viik je tak dtth, da se osm težko, pi,-ew ,šu, ako ga nisi vajen; ravna kiakor so koče po Krnu. Kjer pa ja bila državna oblast, tam so hiše lepe iu iz opeke Ne more biti čisto, če je 'ljudstvo umazano. V Ukrajini so bili bolj snažni, vendar, ne tako kot mi. Tukaj je za zavreti, ako bi bilo ‘mogoče, eno veliko posodo vede. potem pa, vreči vanjo ljudi in hiš«, Mu bi sa dobro okuhali. Pisati iu či-iati, kar sem jih do sedhj jaz videl, so znali vsi in tudi* še več kot to.
Lastno premoženje, ta beseda no ‘eksistira tukaj. »0U vseh«, k» je beseda. Tudi hiše so od varit, samo če hečeš v njej živeti, si jo moraš som narediti. Privsaki hiši je vr-t®Si majhen ali volik.
1 Ali so Ijndje aackmdjn*?' Tega ti ne morem zagotoviti, ker skoraj nobeden na to vprašanje ne mara od-vurjati. Pa kakor vidthno, ped linom niso prav radovoljno služili. »<3e ne boš, te bom*. In^če s» jo 'kateri uprl, so g^ in mnogo sof jih.
Kta- se tiče- S^PARfflBl ti morem Zagotoviti, dragi prijatelj, da so tako verni, dii pri nas jih ue dobiš ;tekih. Za vsako stvar se prekriža-Vajo in molijo. Tiidi pa hišeh vidlš mnogo svetih podob. Mladi pa od 'tega nič ne vodo, samo kar jim star-
Stran. 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Slev 10
DAN ZA KATOLIŠKI LIST
Letos je določila škofijska cerkvena oblast kot (lan za katoliški tisk praznik sv. Jožefa. Opozarjamo duhovnike in vernike, da je cerkvena miloščina tega dne določena kotoliškemu
časopisju. Verniki, ki se zavedajo važnosti katoliškega tiska in poznajo njegove gospodarske težave, bodo ta dan velikodušni. Bog jim bo plačnik.
ši povejo. Pri nas vojakih zmeraj iščejo^ medalje. Pa bi jih moral i-moti 10 kg. Skoz vso Rusijo in U-krajino nismo videli cerkva odprtih. Zdaj so naši kaplani začeli spet krstiti«...
Morda je ta vojak prečrno gledal na tamkajšnje razmere. Vendar eno moremo le razbrati: država jo gospa — oblastniki so gospodje, a ljudstvo je uboga izkoriščana raja.
To potrjujejo tudi pričevanja drugih potnikov in obiskovalcev sovjetske Rusijo: država kot taka kaže precejšnje blagostanje, ljudstvo, narod pa je v še bednejših razmerah kot v marsikateri kapitalistični državi
Nemški častnik mi je pripovedoval z začudenjem o velikanski industriji v Zaporožju in v Ukrajini sploh. »Še v Nemčiji imamo malo takega«, je dejal. V tem se vsi ujemajo, da so sovjeti zelo industrializirali svojo državo. A vkljub temu se zdi, da niso občega ljudskega blagostanja prav veliko dvignili Ljudstvo živi po večini še naprej v istih razmerah kot v carski Rusiji. Država je mogočna, ljudstvo pa je še vedno po ogromni večini zelo revno. To se da razbrati tudi iz poročila, ki ga prinaša francoski list »Temoignage Chretien«. Navaja ga tudi »Osserv. Rom.« Takole piše omenjeni list:
»Na cestah velikih mest* kjer je večji promet, čuti tuj potnik, da nekaj manjka. Ta nekaj je popolna odsotnost dvokoles. To prevozno sredstvo je v Rusiji popolnoma nepoznano.
Avtomobili so skoro vsi iz tvorni ce »Stalin« amerikanskega tipa: neke vrste »Buick« za šest sedežev. Drug drugemu so podobni in jih imajo po večini velike organizacije in glavni uradniki.
Glavne ceste po velikih mestih imajo posebne signalne naprave. V Moskvi pometajo in močijo ulice večkrat na dan. Stranske ulice pa so v veliko slabšem stanju. Ce se . oddaljiš malo od središča, naletiš na ulice, ki se jih nihče ni dotaknil ves čas vojne in že dolgo prej ne.
Oblika in podoba Mš se menja po tem. v kateri ulici so. Velike ceste, kbkor Gorkijeva ulica, široka več kot 60 m, so lepo asfaltirane in obdane od trdno zgrajenih in na novo pobeljenih hiš. V stranskih ulicah pa stoje hiše z razbitim ometom. Kakšno je življenje v teh mestih, kjer se staro druži z modernim, kako živi narod?
Ne splošno je rusko ljudstvo mlado in se dobro drži: govorijo o milijonih mladih ljudi izpod 20 let. Zdi se, da to število ni pretirano.
Zaradi tega Cerkev obsoja oba kapitalizma in predlaga Iretjo rešitev socialnega zla:	korporativno
ureditev človeške družbe.
Posebno dekleta imajo v Sovjetski zvezi važno mesto. V mladinskih organizacijah, v tvornicah številčno presegajo moške. Veliko deklet je zaposlenih; morda tudi zaradi velikega števila mrtvih v vojni (20 milijonov). So zelo goreče in delavne. Niso elegantne, imajo težko in močno hojo. V delavnicah se trudijo na vso moč, veliko bolj kot moški, ki so dosti manj goreči.
Vendar je po obleki težko spoznati poklicno deio moskovskega meščana. Uradnik, delavec, namešča-n ec? V obleki ni druge razlike, kakor v tem, da so ene bolj obnošene, druge manj. Kraj, kakovost blaga, barva, vse si je zelo podobno. Na splošno poseča javne kraje v Moskvi ljudstvo, ki je čedno oblečeno, v predmestjih pa srečuješ o-troke in ženske bosonoge in oblečeno v cunje, kakor v najbolj zanemarjenih predmestjih velikih mest.«
Zaključek
Iz teh in drugih poročil iz socialistične države Rusije se da spoznati, da podržavljen je vseh pridobit-venih sredstev brez pametne meje, ki ga imata v načrtu socializem in komunizem, ne prinaša ljudstvu tistega blagostanja« kakor ga napovedujeta. V dobro urejenih zapad-luh državah je splošno blagostanje delavcev in kmetov večje kakor v sovjetski Rusiji. S tem nočemo reči, da se vsi in povsod imajo boljše, temveč če na splošno gledamo, je obče blagostanje v zapadnih državah večje kakor v Rusiji.
Zagovorniki komunizma trdijo, da začasno mora tako biti. Država mora biti močna, da lahko premaga sovražnike, kapitaliste. Ko bodo ti premagani, potem bo šlo vse za narod, za ljudstvo, da se dvigne njegovo blagostanje. Kdaj se bo to zgodilo? Preroki, povejte! Ruski narod čaka na to že 30 let in je doživel tri petletke ter eno totalitarno vojno. Morda bo čakal še 30, doživel še kako novo vojno in nove petlet ke, da bo mera njegovega potrpijo nja polna. Medtem bodo šli še novi narodi v komunistično svobodo, da okusijo bridki sad spoznanja.
t’o torej človek trezno presoja socializacijo, vsaj popolno socializacijo, kakor jo komunisti zagovarja jo, mora priznati, da je v njej ne varnost za zlorabo še večja kot v kapitalizmu in da nikakor ne predstavlja zdravila za vse bolezni, kakor muogi mislijo. Človek postane suženj državnega kapitalizma, brez osebne svobode, brez pravega blagostanja še bolj kot pod liberalnim kapitalizmom in pod fašizmom.
Šest blljionov dolarjev
za nadurno deio
Mount Clemens Pottery Co. v Michiganu je bila tožena od unije, da mora plačati delavcem za čas, ki ga porabijo od vrat tovarno do prostora dela in nazaj, ko se preoblečejo in ko zaznamujejo na karti čas dela. Unija je rekla, da ves ta čas delavci porabijo na kompa-nijski zemlji, torej morajo biti za to plačani. Zadeva je prišla pred najvišjo sodnijo in ta je prošlega junija odločila v prid delavcev.
Takrat ni nihče slutil, da bo prinesla prav ta odločitev ameriškim delavcem do šest bilijonov dolarjev. Delavci lahko zahtevajo ta denar V30 nazaj do leta 1938, ko je it opila v veljavo postava, ki določa 40-urni tadnik in 40 centov minimalne urne mezde.
Zdaj unije tožijo razne korporacije za milijone dolarjev. Unija avtomobilskih delavcev v Detroitu je že izjavila, da bo zahtevala 1 milijardo dolarjev od raznih družb, samo od Ford Motor Co. 270.000.000
dolarjev, od Briggs Motor Co; pa 60.000.000 dolarjev.
Zakon določa, da delajo delavsi 4C ur na teden, a za delo nad 40 ur morajo dobiti 50 odstotkov poviška. Najvišja sodnija jc odločila, da delavci- delajo več koit 40 ur, ker so 40 ur pri delu, dočirn porabijo gotov čas od vhoda v tovarno do prostora dela in zopet nazaj in da so preoblačijo. Delodajalec je obvezan plačati ta čas. In na samo to. Vrhovna sodnija je odločila, da je delodajalec obvezan za dvojno zahtevano vsoto, ker je moral delavec na sodnijo po njo, da jo izterja. Zdaj so začele vlagati na sodni-jt-li tožbe jeklarske in avtomobilske unije CIO. Zahteval e vsote gredo v stotine milijonov dolarjev.
Nekatere industrije se bodo najbrž z unijami pobotale za gotovo vsoto. Toda tudi če se unije pobotajo, bo lahko vsak posamezen, delavec tožil družbo za polno vsoto.
Industrija pravi, da bo malokate ra korporacija to zmogla, če bi mo-iala plačati vse, kar bo gotovo nad šest bilijonov dolarjev. — Najbrže bo moral parlament poseči vmes in z novim zakonom kompromisno urediti to zadevo. — Človeška družba ilrvi od samega hlepenja p) blagostanju v gospodarski polom —■ in enakost vseh v bedi.
DOMAČE NOVICE
VRTOJBA
Za drugo postno nedeljo smo imeli tridnevni oo. Pridigal je kapucin iz Gorico p. Fidelis. Zaključek tridnevniee je bil v nedeljo. Zjutraj pri prvi sv. maši smo imeli skupno sv. obhajilo, popoldne pa sklepni govor. Uspeh tridnevni-ce je bil nad vsako pričakovanje dober. Udeležba pri govorih je bila vse tri dni obilna. Posebno razveseljivo je, da so se Vrtojbeuci v tako velikem številu udeležili sv. spovedi in skupnega sv. obhajila v nedeljo. Naša vas je le redkokdaj videla tako veliko število moških pri zakramentih. Najbrž jih ni bilo toliko že od zadnjega misijona pred dvajsetimi leti. Zato naj-lepša hvala našemu gorečemu začasnemu župnemu upravitelju č. g. Stanku Žerjalu, ki nam je pripravil to lepo in prekonistno duhovno obnovo, in vnetemu g. patru.
Sedaj je le želeti, da bi sad tri-dnevnice ostal, se pokazal v vsem življenju in da bi navdušenje ne splahnelo tako hitro. Zato si želimo, da bi čimprej prišel k nam stalen dušni pastir, ki smo ga tako potrebni.
Ta dan se je podovil od nas vlč. g. upravitelj Žerjal. Bog mu poplačaj trud, ki ga je imel z nami!
ŠTANJEL
Iz Rihemberka v Štanjel te pelje
avtobus. Vlak ne vozi že od 1943. Zato je proga v silno žalostnem stanja. Mostova razbiti, tračnice na mnogih krajih odstranjene. Saboterji so svoje delo temeljito opravili
Ko prideš v Štanjel na trg, ti poleg skladovnic gradbenega materiala zbude pozornost številni napisi po zidovih. Eden so glasi:	»Smrt
požigalcem slovenskih domov!« Vprašaš domačina: »Kdo je požgal Štanjel in zakaj?« »Partizani v borbi z Nemci jeseni 1944«. To delo so tako temeljito opravili, da se še SS in fašisti v Rihemberku in Komnu ne morejo kosati z njimi. Prav vse je bilo uničeno:	grad, hise, šola.
Ostala je samo cerkev, najbrž ker ni imela dovolj lesa, da bi zgorela. Kar ni mogel opraviti ogenj, so napravile mine. Sedaj pa je obnovitev Štanjela že lepo napredovala. Večina hiš je že znova zgrajena. Lepše so in bolj mične kakor prej. Saj je znano, da so bile v Štanjelu niše starinske, temne, umazane, pač po večini še iz tistih časov, ko so grofje Kobenclji gospodovali v gradu.
V prejšnjih časih je bil za Tržačane Štanjel priljubljena izletna točka. Imel je sijajne zveze s Trstom. Tudi sedaj ima še razmeroma dobre. Dva avtobusa na dan vozita v Trst in v Gorico.
Ce bi romal še naprej po Krasu, bi srečal nova pogorišča in videl nove Kraševce, ki prezebajo v letošnji hudi zimi v zasilnih stanovanjih in sanjajo o lepših časih. Ali bodo prišli? Žrtvovali in pretrpeli smo veliko, menijo Kraševci, pomagalo pa ni veliko; na nas leži prokletsltvo kraških jam.
Razpust TNOO-ja
Pokrajinski narodno osvobodil^1 odbor za Slovensko Primorje in Trst se je 23. februarja t. 1. razšel* ker mu radi novih razmer, ki so nastalo, ni mogoče voč izvrševati nalog, za katere je bil postavljen* Ob tej priliki je bil velik pošlo-vilni narodno osvabodiilni obed.
BEGUNCE**
ki želijo iti v Argentinijo
Poleg predvideno naselitve naših bcguncev v Argentiniji je tu(k možno, da se izselijo posamezniki na svoje stroške. Zadevo ima v r°' kah argentinska imigracij ska k°' misija pod vodstvom pooblaščenega ministra (argentinskega) bilva’ — Pogoji so tile:	ital.	državljan-
stvo (zadostuje Carta dTdentita tudi iz bivše Ljubljanske pokraji' ne); starost:	samostojnih	žensk	ne
čez 25 let, samostojnih moških BG nad 30 let; poročenci ne nad 37 l0t (otroke vzamejo s seboj). Zaželen* poklici: kmet, navaden ali tovarniški delavec, obrtnik, mornar.
Vsak podpiše delovno pogodbo 2® v Rimu. Nato dobi od argentinske komisije vse potrebne dokumente in obvestilo, kdaj in kje se vkrca na argentinsko ladjo. Stroške P^e_ voza plača vsak pozneje v manjši11 obrokih. Obrniti se je treba o® Socialni odbor v Rimu.
GORIŠKO ŽUPANSTVO RAZGLAŠA
Mestno županstvo v Gorici naznanja, da se bo spomladansko cf ~ pjjenje proti davici in kozam vršilo v tej občini v spodaj navedeni" dneh in urah.
Omenjeno cepljenje se bo vršil® v dveh rokih; prvič cepljenje proti kozam in prva injekcija proti daviti, tri tedne pozneje pregled eeplje-nja proti kozam in druga injekcij8 proti davici.
Cepljenje bo ob 3. do 15. marca> in sicer:
za mesto, Solkan in Kronberg pri občinskem ambulatoriju v uli' dneh 10. in 11. marca od 15h do 16k> za Ločnik, Podgoro, Pevmo, 0-slavje in Podsabotiri pri zdravniškem ambulatoriju v Podgori v dneh 10. in 11. marca od 15h do 16h> za Šempeter, Štandrež, Vrtojbo in Bukovco bo vršil cepljenje občinski zdravnik po šolah, in sicer-v Šempetru: 3. marca, ob 15.30; v Štandrežu: 6. marca, ob 15.30; v Vrtojbi: 4. marca, ob 15.30; v Bukovci: 5. marca, ob 15.30.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Prihodnja številka izide n® 4 straneh kot dvojna številka z* dvojno ceno.
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. Iucehi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S.
Hlapec Ferjan
j
Ferjan je udaril naglo v ponujeno roko in rekel: »Z vsem sem zadovoljen. Gospodar, ts ko upam, da se bova kmalu zopet popolnoma razumela in da bosto z menoj zadovoljni.«
Ko je nastopil Ferjan kot hlapec pri Bregarju, je zadobil zopet neki notranji mir in občutek varnosti in ugodja; toda ravno ta mir in oddah-nitev od prejšnjih naporov in skrbi je učinkovalo na telo nasprotno in pojavljati se je začela bolezen, katore kali je že dolgo nosil v sebi. Zvečar pred neko nedeljo v adventu je tožil, da ga hudo boli glava in da ga trese mraz. Moral je it« bel j zgodaj v posteljo in gospodinja mu je pripravila vročega čaja. V nedeljo zjutraj ni mrzlica še nič popustila, bemvoč se je celo dvignila in Ferjanu 3e je zdelo, da ima kot svine; težke ude. Poklicali so zdravnika, ki je sumljivo skomignil 'A ramami, in ko so domači silPi vanj, da naj pove svoje mnenje, je izjavil, da ima bolnik vročinsko bo lezen ali tifus. Res je začel hlapec v nedeljo popoldne že blesti in vročina je rastla od uro do ure. V ponedeljek je bil bolnik zopet nekaj trenutkov pri zavesti in prevideli st> ga z zakramenti za umirajoče. — G d sedaj je divjala vročica cele štiri tedne in med vsem tem č tsom
ni prišel Ferjan niti enkrat k zavesti. Marijana, dobra gospodinja, jo prepustila kuhinjo in gospodinjstvo hišni dekli in ni pustila, da bi stregel Ferjanu kdo drug kot ona sama. Noč in dan jo sedela pri hlapčevi bolniški postelji in mu izkazovala toliko požrtvovalne ljubezni in pažoje, da bi za svojega lastnega otroka ne mogla več storiti. Le tu pa tam jo je za malo časa nadome-stovala pri bolniški postelji neka stara sosednja ženica. Bregar je prišel vsak dan nekajkrat pogledat v bolnikovo sobo in je pozvedoval z očetovsko skrbjo, kako se počuti ubogi hlapec. Zdravnik je moral priti vsak dan — večkrat ga je po klical gospodar sredi noči — toda r jegova umetnost se je zdela brezuspešna nasproti divji mrzlici. Večkrat je izjavil, da ne more Ferjan več vzdržati štiri iu dvajset ur, vročica ga mora sežgati. In vendar je Ferjan vzdržal. — Neko jutro, v prvi polovici januarji, se je Marijani zazdelo, da se je bolnikov motni pogled razjasnil. Na lahko jo vprašala:
»Ferjan, keko ti je?«
»O slab sem, slab!« jo zašepetal bolnik.
Zdravnik je ta dan izjavil, da je hlapec sedaj rešen; samo potrebuje skrajne pažnje in skrbne postrežbe. Naslednje dni jo bil Ferjan po večini pri zave3ti in vročične blodnje bo bile vedno bolj redke. Sedaj je tudi zapazil, da je gospodinja ved-
no pri njem, in občutil je ljubeznivo postrežbo dobrosrčne žene. Na bolje se je obračalo zelo počasi, toda v glavi se je Ferjanu bistrilo. Tuga in skrbi so ga zopet prevzemale. Mrzlica jo močnega mladeniča tako zdelala in mu izpila moči, da je bil prepričan, da ne bo svoj živi dan več zmožen za delo. Zato je rekel nekega dne Marijani:
»O moja ljuba gospodinja, z menoj ne bo nikdar nič. Svoje žive dni bom ostal bolehavec. Nič nimam in n:kogar in bom moral priti na občino.«
»Ferjan, bodi pameten,« ga je tolažila gospodinja; »na občino ne prideš nikdar, to ti obljubim. Pri nas si zbolel m pri nas moraš zopet ozdraveti. In če no ozdraviš, ostaneš sploh pri na1*-«
S hvaležnim pogledom se je ozrl Ferjan na gospodinjo; toda kmalu so j>rišle novo skrbi. — Zdravnik je prihajal še vse dni in tu so uboge-ge fanta zelo skrbeli stroški. Ko ga jo prišel nekoč pogledat gospodar, je rekel bolnik:
»Gospodar, zdravnika sedaj več ne potrebujem. Vso svoje življenje ga ne bom mogel poplačati.«
»Ferjan, ne delaj si nikakih skr hi!«, je odvrnil Bregar odločno, »koliko stane zdravnik, to se (ebe prav nič ne tiče.«
»Koga naj bi so pa potem tikalo?«
»Pač tvojega delodajalca,« je izjavil Bregar; »mi gospodarji ima-
mo dolžnost, skrbeti za svoje ljudi ne samo v dneh zdravja, ampak tudi v bolezni«
»O ne, to ne gre!« je zaklical Ferjan, toda gospodar je žc zginil skozi vrata.
Marijana se je prav z materinsko skrbnostjo ■savzela za bolnega hlapca. Iz dnova v dan je sedaj vedno bolj uvideval Ferjan požrtvovalnost dobre žene. Neke-ja večera, ko n:u je Marijana postiljala posteljo in ga skrbno odela, jo hlapec vzdihnil:
»O moja guba gospodinja, kako naj vam poplačam vso vašo dobroto!«
»Pojdi, pojdi, ne govori o plačilu, saj tem storila 1« to, kar se mora storiti za svoje ljudi.«
»Za svojega lastnega otroka bi ne mogla bolje skrbeti.«
»Pri nas ni nobene razlike med otroki in posli — vsi so hišni.«
»Nikdar nisem poznal matere,« je rekel hlapec ginjeno; »o če bi vas smel imenovati kar mater!«
»No, pa me imenuj, kakor hočeš,« je odvrnila gospodinja.
Tu je prijel hlapec njeno roko, jo krepko stisnil in zajokal:
»Bog vam plačaj, mati, Bog plači, j!«
Ferjan je sedaj nekaj bolj hitro okreval. Sredi svečana je mogel prvič vstati in tedaj jo dohil zopet veselje do življenje. Ni so naveličal
zahvaljevati se Bregarjevim, posebno gospodinji, za vso njih skrbnost in ljubeznivo postrežbo, brez katera bi ga gotovo spravila v grob zahrbtna in trdovratna bolezen. Bilo bi morda zanj najbolje, če bi umrl tako je rekel nekoč; sedaj pa se Je zopet veselil življenja, ker je sniel ostati pri tako dobrih ljudeh, ki s° mu izkazali toliko ljubozni in dobrote.
Za Veliko noč je bil Ferjan že toliko pri moči; da je mogel delati* Prizadeval si. je zdaj na vso moč in z veliko pridnostjo, ne samo da zadovolji svoje gospodarje, ampak d8 z vestno službo poplača vsaj nekoliko Bregarjevim za storjene mu dobrote. Od ranega jutra do poznega večera je aelal neumorno in po; kazalo se je kmalu, da Ferjan pozabil kmečkega dela in da se o1 odvadil svojo nekdanje spretnosti* Nobeno opavilo mu ni bilo preslabo in nobeno delo pretežko, da bi se g8 voljno in čvrsto ne lotil. In pri teifl jo tako skrbno in marljivo gledal na blagor svojega gospodarja, da bi 011 sam ne mogel bolje delata \ svoj prid. Ob nedeljah je šol zgodaJ v cerkev — molitve se je v bolez»l šele prav privadil; po službi božJ1 pa je bil tudi med prvimi zopet doma. Ob nedeljah popoldne je sedel večkrat sam pri gospodinji v kuhinji in se razgovarjal z njo zaupno kot sin z materjo. Ferjan J0 postal zopet vzoren hlapec.
(Nadaljevanje)