25 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 4, 25-31 MEDOBČINSKI STROKOVNI AKTIVI ŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV Alja Bratuša, Osnovna šola Polzela UVOD Konec sedemdesetih let 20. stoletja so poleg regijskih aktivov učiteljev, ki so potekali v organi- zaciji območnih enot Zavoda za šolstvo, obstajali tudi občinski aktivi, ki so združevali učitelje posameznih predmetnih področij. Na srečanjih so se seznanjali z novostmi v stroki, pripravljali izobraževanja in izmenjavali izkušnje. Knjižničarji so sprva sodelovali v slavističnih aktivih. Zakona o osnovni šoli in o usmerjenem izobraževanju sta 1980 opredelila šolsko knjižnico kot obvezo vsake šole, vendar so knjižnični dejavnosti namenjali malo pozornosti. Ker je šolska knjižnica tudi formalno dobila mesto v šolskih programih, je med knjižničarji naraščala potreba po skupnem delovanju. Dotlej so delo knjižničarja nekaj ur na teden opravljali učitelji (največkrat slavisti), knjižnica pa je bila oblikovana v učilnicah, omarah, na hodnikih. Zaradi neurejenega statusa knjižničarjev in neustreznih delovnih pogojev so se dotedanjim regijskim aktivom pri- družili tudi občinski aktivi knjižničarjev. Aktivi so nastali v soglasju s tedanjimi organizacijami (občinska izobraževalna skupnost oz. druge skupne službe občin za družbene dejavnosti), ki so zagotavljale materialne pogoje oz. finančno podporo šolam. Po organizacijski plati pa so se povezovali tudi z aktivi ravnateljev tedanjih občin, ki so skrbeli za organizacijsko in programsko izvedbo knjižnične dejavnosti na šolah. Ad 2 Člani aktiva so sprejeli tudi osnovne smernice letnega plana, in sicer: 1. V letošnjem letu naj bi se sestali v okviru aktiva še dvakrat. 2. Med zimskimi počitnicami se predvideva strokovno predavanje o mladinski književnosti. 3. Osrednja tema na letošnjih sestankih aktiva naj bi bila enotno reševanje organizacijskih, kadrovskih in drugih nerazrešenih vprašanj v okviru delovnih nalog knjižničarja na šoli. Prva in glavna naloga aktiva pa je opredeliti status knjižničarja kot knjižničarja pedagoga z vsemi tistimi deli in nalogami, ki jih vsebuje zakon o OŠ in zakon o usmerjenem izobraževanju. Iz zapisnika ustanovnega Aktiva šolskih knjižničarjev Občine Žalec, 19. 11. 1980 Aktiv šolskih knjižničarjev Spodnje Savinjske doline Na območju tedanje Občine Žalec, ki je združevala osem osnovnih šol in eno šolo s prilagojenim programom, je bil 19. 11. 1980 na Osnovni šoli Žalec ustanovni zbor aktiva knji- žničarjev. V zapisniku so navedli, da bo aktiv deloval samostojno, ločeno od slavističnega. Za vodjo aktiva je bila na predlog ravnateljske konference imenovana Valerija Pukl, sodelova- le pa so še knjižničarke z osnovnih šol Braslov- če, Polzela, Prebold, Vransko, Žalec in s šole s prilagojenim programom iz Žalca. Na aktive so bili redno vabljeni tudi ravnatelji Občinske knjižnice Žalec, kasneje Medob- činske splošne knjižnice Žalec Anica Lesjak, Anka Krčmar in Jolanda Železnik, svetovalka OB 30-LETNICI IZHAJANJA REVIJE 26 Alja Bratuša: Aktiv šolskih knjižničarjev Spodnje Savinjske doline Zavoda za šolstvo, OE Celje Milena Ivšek ter Breda Verstovšek in Janez Meglič, direktorja občinske vzgojno-izobraževalne organizacije (VIO Žalec), ki je skrbela za finančno delova- nje šol v Občini Žalec. Na osnovnih šolah v Občini Žalec so bili po- goji za delovanje šolske knjižnice zelo različni, zato so si knjižničarji prizadevali za izboljšanje pogojev delovanja. Opozarjali so na premajhen prirast knjižničnega gradiva, prostorsko utes- njenost, neustrezne delovne pogoje, prema- lo finančnih sredstev za delovanje knjižnice, omenjali pa so tudi nerazumevanje ravnateljev in učiteljev o potrebnosti in smiselnosti knjiž- nične dejavnosti. Velik del pozornosti so na aktivih namenjali tudi izvajanju programa šolske knjižnice, ki je obsegal strokovno bibliotekarsko delo, indivi- dualno svetovalno delo ob izposoji, nastajal pa je tudi program – letna priprava skupinskega bibliopedagoškega dela (knjižna in knjižnična vzgoja). Ob omenjenem so načrtovali in razvi- jali tudi druge dejavnosti knjižnice (razstave, bralno značko, knjižničarski krožek ipd.). Spr- va so programe pripravljale samoiniciativno, ob spodbudi strokovnjakov za šolske knjižni- ce, kasneje je bilo veliko njihovih predlogov vključenih v letno pripravo knjižničarjev, ki so jo oblikovali na Zavodu za šolstvo. Članice so pripravile več hospitacijskih nasto- pov za aktiv, na katerem so predstavljale delo v šolski knjižnici oz. sodobne pristope učenja z viri (knjižne uganke – Marjeta Strožič, pro- jektno delo pri naravoslovnem dnevu Travnik, OB 30-LETNICI IZHAJANJA REVIJE Slika 1: Z ekskurzije v Belo Krajino Slika 2: Pri Župančiču z učenci Slika 3: Z ekskurzije na Koroško Slika 4: Pri Prežihovem Vorancu z učenci 27 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 4, 25-31 razstave v šolski knjižnici – Valerija Pukl, pro- jektno delo na temo Mozartovo leto – Marija Završnik in projektno delo ob kvizu o Krištofu Kolumbu – Irena Kumer). Članice so organi- zirale tudi enodnevne strokovne ekskurzije, na katerih so prisluhnile predavanjem (Marjana Kobe, Silva Novljan, Ema Stružnik), si ogle- dale knjižnice (Knjižnica Petra Pavla Glavarja Komenda, Univerzitetna knjižnica Maribor), se udeležile knjižnega sejma, knjižne razstave Bologna po Bologni, hospitacij (Zdenka Sušec, OŠ Dobrova; Ema Novak, OŠ Domžale) oz. srečanj v organizaciji ZBDS in Društva biblio- tekarjev Celje. Sodelovanje z Občinsko matično knjižnico Žalec, danes Medobčinsko splošno knjižnico Žalec, se je po 1. 9. 1988, ko so organi- zirali srečanje aktiva ravnateljev Občine Žalec s Silvo Novljan, še poglobilo oz. postalo stalnica, predvsem na strokovnem področju (pomoč pri strokovni ureditvi gradiva in drugih strokovnih vprašanjih, izobraževanje in informiranje šol- skih knjižničarjev, skupni projekti ipd.). Vzpo- redno so do 1990 knjižničarji sodelovali tudi na regijskih aktivih oz. pripravljali skupne aktive s slavisti, še posebej na področju prenove pouka slovenščine (uporaba miselnih vzorcev), filmske vzgoje (Vladimir Donaj, Vitan Mal), literarnih ustvarjalcev (Andrej Blatnik, Berta Golob), bral- ne značke, občasno so organizirali tudi skupne ekskurzije (Bevkova Zakojca). Ves čas so si članice aktiva prizadevale za iz- boljšanje položaja knjižnic in knjižničarjev ter aktivno sodelovale s pripombami in pobudami, saj so bili knjižničarji večkrat spregledani (npr. pri Zakonu o osebnem dohodku, pri sistemu napredovanj, standardih in normativih). V veliko pomoč so jim bili pri tem stanovske organizacije (ZBDS), posamezniki na lokalnem nivoju (direktorica občinske vzgojno-izobra- Na aktivu je Marjeta Strožič predstavila novo glasilo Šolska knjižnica, ki je naš osnovni priročnik za strokovno in bibliopedagoško delo. Glasilo bo izhajalo dvakrat letno in pri- našalo poleg osrednjega strokovnega članka še obilo aktualnosti, zlasti v rubriki Stroka in praksa, ki vabi k sodelovanju vse šolske knjižničarje. Predstavila je tudi rubriko Moja najljubša knjiga in še posebej povabila šolske knjižnice k sodelovanju. Članke za objavo pošljite na naslov: Marjeta Strožič, OŠ Prebold. Za jesensko številko jih pošljite do junija in za spomladansko do oktobra. Iz zapisnika Aktiva šolskih knjižničarjev Občine Žalec, 3. 10. 1991 Šolske knjižničarke Spodnje Savinjske doline želimo ponovno uvesti aktiv šolskih knjižničark, ki je deloval na na- šem območju do uvedbe študijskih skupin. V zadnjem času ugotavljamo, da študijske skupine večkrat potekajo prek spletnih učilnic in ni veliko priložnosti za medsebojno izmenjavo izkušenj in mnenj. Na študijskih skupinah se po navadi tudi posvetimo specifičnim strokovnim vprašanjem in je manj možnosti za debatiranje in razreševanje čisto vsakdanjih težav, s katerimi se knjižničarji srečujemo. Knjižničarke imamo poleg pedagoškega dela z učenci tudi čisto specifično strokovno delo in za nasvet ne moremo vprašati kolegov učiteljev, zato bi bilo druženje s knjižni- čarkami bližnjih šol v veliko strokovno oporo. Že doslej smo se enkrat letno srečevale v organizaciji Medobčinske matične knjižnice Žalec, ki nas je na sestanku seznanila z novostmi iz stroke, v njeni organizaciji je potekala izvedba slovenskega knjižnično-muzejskega kviza, projekt ministrstev za kulturo in šolstvo za sedmošolce Rastemo skupaj in druge dejavnosti. Na zadnjem takem sestanku 2. 12. 2010 je Irena Verbič v imenu splošne knjižnice povedala, da si tudi vnaprej želijo sodelovanja s šolskimi knjižnicami, bili bi pripravljeni tudi podpreti skupne projekte, ki bi se izvajali na šolah ali v soorganizaciji. Predvsem jih zanima promocija branja med mladimi in spodbujanje obiskovanja splošnih knjižnic. Iz prošnje aktivu ravnateljev za ponovno uvedbo aktiva šolskih knjižničark, 3. 1. 2011 OB 30-LETNICI IZHAJANJA REVIJE 28 Alja Bratuša: Aktiv šolskih knjižničarjev Spodnje Savinjske doline ževalne organizacije Breda Verstovšek), šolski knjižničarji iz drugih občin (Irena Šketa iz Laškega, Nataša Kuštrin Tušek iz Nove Gori- ce), z imenovanjem svetovalke za knjižnično dejavnost Eme Stružnik in oblikovanjem pred- metne skupine za knjižnično dejavnost (1990) se je v reševanje položaja šolskih knjižničarjev vključil tudi Zavod za šolstvo. Od 1991 dalje so v aktivu največ časa namenili uvajanju računalnika v šolsko knjižnico. Pri tem so se članice intenzivno seznanjale z raču- nalniškimi programi (SAOP , Nova Gorica in iRose, Laško), dejavno računalniško obdelovale knjižnično gradivo in si medsebojno pomagale. Pri strokovni obdelavi gradiva so jim redno pomagale knjižničarke Občinske matične knjižnice Žalec. V 1991 je začela izhajati revija Šolska knjižnica, v kateri so članice aktiva večkrat objavljale. Leta 1992 je Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje sprejel sklep, da se šolske knjiž- ničarje uvrsti med pedagoške delavce, in se Osebna izkaznica aktiva knjižničark Spodnje Savinjske doline Vodje – Valerija Pukl (1980–1987, 1988–1989), – Marjeta Strožič (1987–1988, 1990–1993), – Marija Završnik (1993–1997), – Alja Bratuša (1997–2000, 2011–2022). Sodelujoče šole, nekdanje in sedanje knjižničarke – Osnovna šola Braslovče: Marica Hribernik, Slavica Uplaznik, Irena Kumer, Simona Kronovšek; – Osnovna šola Griže: Angela Klun, Breda Veber, Polona Jelen; – Osnovna šola Petrovče: Breda Šip, Andreja Kolenc, Tatjana Krajnc Barič; – Osnovna šola Polzela: Valerija Pukl, Alja Bratuša; – Osnovna šola Prebold: Rozka Kobale, Marjeta Strožič; – Osnovna šola Šempeter: Marjeta Mikola, Nevenka Poteko, Barbara Cotič Papotnik, Natalija Knez, Tideja Potrč; – Osnovna šola Vransko: Julka Golob, Marija Završnik, Katja Brezovnik; – I. osnovna šola Žalec: Margit Juteršek, Mojca Zelen, Urška Kolar Jaušovec; – II. Osnovna šola Žalec: Natalija Bregar; – Waldorfska šola: Jerneja Kolar (od 2022). Srečanja: redno vsako leto enkrat do štirikrat (1980–2000; 2011–2022); med letoma 2000 in 2011 nas je enkrat letno sklicala Medobčinska splošna knjižnica Žalec (Irena Verbič, knjižničarka, zadolžena za šolske knjižnice). Slika 5: Z učenci v Prekmurju Slika 6: Knjižničarke na Otoku ljubezni 29 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 4, 25-31 strinjal z elementi dela šolskega knjižničarja. Urejen položaj se kaže tudi v delovanju aktiva, saj so se knjižničarke začele več ukvarjati s programom dela šolske knjižnice. Veliko so se udeleževale strokovnih izobraževanj (Biblio- pedagoška šola, srečanja v Pionirski knjižnici, posvetovanja ZBDS) in si redno izmenjevale informacije. Začele pa so tudi v sodelovanju z Občinsko knjižnico Žalec izvajati več skupnih projektov. Zaradi intenzivnega izobraževanja v času uva- janja devetletne osnovne šole, ko se je strokov- no povezovanje šolskih knjižničarjev krepilo prek študijskih skupin in mentorske mreže šol, je aktiv knjižničarjev v obdobju od 2000 do 2010 zamrl. Delno je bila to tudi posledica raz- pada Občine Žalec na več manjših občin. Kljub temu pa so se šolske knjižničarke redno enkrat letno sestale na povabilo Medobčinske splošne knjižnice Žalec, kjer so se seznanjale z aktual- nimi informacijami in izvajale skupne akcije. Leta 2011 smo soglasno sprejeli sklep za oživi- tev aktiva knjižničarjev, ki smo ga poimenovali aktiv knjižničarjev Spodnje Savinjske doline. Prošnjo smo naslovili na aktiv ravnateljev, ki se je strinjal in nam odtlej omogoča redno delovanje aktiva. Vsako leto je sklicatelj aktiva druga šola (po abecednem redu), sestajamo se tudi v prostorih Medobčinske splošne knjižni- ce Žalec, srečanja potekajo dvakrat do štirikrat letno. Vsako leto se posvetimo kaki strokovni temi (statistika, inventura, iskalne strategije, spletna stran, COBISS, knjižnični red ipd.), poročamo z izobraževanj, se seznanjamo z novostmi, projekti in pobudami iz splošnih knjižnic, izmenjavamo izkušnje, si predstav- ljamo primere dobre prakse, informacije ter pomagamo/svetujemo pri razreševanju vsak- danjih problemov v knjižnici. POMEMBNEJŠI PROJEKTI OZ. PODROČJA SODELOVANJA Med letoma 1992 do 1997 smo se vse šole iz aktiva vključile v reševanje mednarodnega knjižnega kviza, od 1998 do 2005 pa sloven- skega knjižnega kviza. Organizacijo je prevzela Občinska knjižnica Žalec, ki nam je dostavila materiale in nas seznanila s temami. Med reševalci šol smo nato izžrebali nekaj učencev, ki so se s knjižničarkami udeležili zaključne prireditve oz. ekskurzije. Vse aktivnosti je vodila knjižničarka Irena Verbič. Knjižničarka Breda Veber je leta 2009 ob 150-letnici skladatelja Friderika Širce - Ri- sta Savina pripravila kviz. K reševanju smo povabili učence tretjega triletja vseh šol našega območja in izžrebane učence na zaključni prireditvi tudi nagradili. Irena Verbič in Alja Bratuša sva 17. 11. 2005 za Društvo bibliotekarjev Celje organizira- li okroglo mizo Splošna in šolska knjižnica z roko v roki, 23. 11. 2011 sva na srečanju splošnih knjižnic v Žalcu pripravili referat o sodelovanju splošne in šolskih knjižnic v Slika 7: Knjižničarke pri Mišku Kranjcu Slika 8: Z ekskurzije na Krasu 30 Alja Bratuša: Aktiv šolskih knjižničarjev Spodnje Savinjske doline Preglednica 1: Mednarodni knjižni kviz, 1992–1997 (Arhiv MSK Žalec) Leto Naslov Št. rešitev Zaključek 1992 KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ 111 žrebanje v OMK (15 nagrad – izlet v neznano – Atomske toplice) tolažilne nagrade za vse prisotne 1993 KNJIGE GRADIJO MOSTOVE 80 žrebanje v OMK, 13 knjižnih nagrad tolažilne nagrade za vse prisotne 1994 BRANJE V DRUŽINSKEM KROGU 325 žrebanje v OMK, 23 nagrad tolažilne nagrade za vse prisotne 1995 ZEMLJA JE NAŠ DOM 620 žrebanje v Preboldu 17 nagrad, v Žalcu 39 nagrad, ogled filma Ledene steze v Žalcu 1996 OTROCI ZA BOLJŠI SVET 1280 žrebanje nagrad v Žalcu, gost Toni Gašperič, ogled filma Dolga pot domov 1997 HRANA 1496 žrebanje v Žalcu, 18 knjižnih nagrad, ogled filma Matilda Preglednica 2: Slovenski knjižni kviz, 1998-2005 (arhiv MSK Žalec) Leto Naslov Št. rešitev Slovenija Št. Rešitev OMK Žalec Zaključek 1998 OTON ŽUPANČIČ IN BELA KRAJINA 24 754 1 251 Ekskurzija v Belo krajino za izžrebance in mentorje 1999 FRANCE PREŠEREN IN GORENJSKA 28 861 2 315 Ekskurzija na Gorenjsko za izžrebance in mentorje 2000 PREŽIHOV VORANC IN KOROŠKA 35 050 2 159 Ekskurzija na Koroško za izžrebance in mentorje 2001 JOSIP JURČIČ IN DOLENJSKA 37 392 1 950 Ekskurzija na Dolenjsko za izžrebance in mentorje 2002 ANTON INGOLIČ IN ŠTAJERSKA 31 915 1 747 Ekskurzija po Štajerski za izžrebance in mentorje 2003 MIŠKO KRANJEC IN PREKMURJE 30 919 1 251 Ekskurzija v Prekmurje za izžrebance in mentorje 2004 SREČKO KOSOVEL IN PRIMORSKA 31 185 1 300 Ekskurzija po Krasu in Primorski za izžrebance in mentorje 2005 IVAN CANKAR IN LJUBLJANA Z OKOLICO TER NOTRANJSKA 27 109 1 008 Ekskurzija Vrhnika in Notranjska za izžrebance in mentorje Spodnji Savinjski dolini. Na obeh dogodkih sva predstavili skupne uspešne projekte oz. smo prisotni izpostavili dobre izkušnje pri povezo- vanju splošnih in šolskih knjižnic. Dejavno smo vključeni v akcije Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Knjižničarke smo pro- motorke projekta Savinjčani beremo – bralne značke za odrasle med učitelji. Šole, ki imamo v svoji sestavi vrtec, pomagamo pri izvedbi projekta Mali Savinjčani beremo. Sodeluje- mo pri njihovih natečajih in na prireditvah. Povezani smo tudi v državnem projektu Javne agencije RS za knjigo za sedmošolce Rastem s knjigo. OB 30-LETNICI IZHAJANJA REVIJE 31 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 4, 25-31 ekskurzije v Bologno, redno se v veliki večini udeležujemo izobraževanja za knjižničarje Bi- bliopedagoška šola, na kateri smo tudi dejavno sodelovali s primeri dobre prakse, predavanji in delavnicami. Ob načrtovanju prenovljenih občinskih ali šolskih knjižnic na našem obmo- čju si pomagamo in se skupaj poveselimo ob odprtju. Ne nazadnje smo v vseh letih sodelovanja spletle ne samo kolegialne, stanovske, am- pak tudi prijateljske vezi. Ob pomembnih jubilejih in osebnih dogodkih se srečamo, si pripravimo zabaven kulturni program in se poveselimo. Verjetno tudi zaradi takšnih vezi negujemo dobre profesionalne odnose in sku- šamo svoje izkušnje prenašati tudi na mlajše kolegice. Slika 9: Primer nalog iz kviza o rojaku Ristu Savinu (sestavila Breda Veber, oblikovala Alja Bratuša) Slika 10: Z družabnega srečanja knjižničark, maj 2022 Viri Arhiv zapisnikov Aktiva šolskih knjižničarjev Občine Žalec. Arhiv zapisnikov Aktiva šolskih knjižničarjev Spo- dnje Savinjske doline. Fotografije iz Arhiva Medobčinske splošne knjižni- ce Žalec in Osebnega arhiva Irene Verbič. Večkrat smo skupaj obiskali Slovenski knjižni sejem (tudi z učenci), se udeležili strokovne