INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH
KEMIČNIH
Številka 7	ŽŽŽ2
■■Szz.>
LETO XIII	VZ.«
■ M ........•zzz
m
^__________
■ZZZZZZZZZZZ.V.VZ
IZDELKOV
ssUrouv)
Združevanje kemične industrije
V začetku marca je bil v Ljub- konkretno nekatere ideje o mož-ijani sestanek predstavnikov ke- nos tih za realizacijo ustavnih do-mlčne in gumarske industrije polnil v kemični in gumarski in-SRS. O integraciji oziroma sode- dustriji SRS.
lovanju vseh slovenskih podjetij Na osnovi proučitve materialov teh dveh panog se v Sloveniji že in po opravljenih konsultacijah nekaj časa govori.	je komisija prišla do zaključka,
Velika razdrobljenost kemične industrije je glavni razlog, da se ne more v večji meri vključevati v mednarodno delitev dela.
Osnovni pobudnik in nosilec integracijskih procesov Je bila komisija, ki jo je imenoval centralni komite ZKS, predsedoval pa Ji je Franc Popit.
Za vsako panogo gospodarstva je bila formirana posebna delovna skupina. Za združenje gumarske in kemične industrije Slovenije je bila formirana komisija, sestavljena iz 3 članov: dr. Premru Lev, Dragan Zvone in Toš Peter.
Tov. Toš Peter je imel področje samoupravnega združevanja in ustanavljanja TOZD, Premru Lev pa področje samoupravnega povezovanja.
Pri gospodarski zbornici je bila nato ustanovljena koordinacijska komisija v sestavi: dr. Lev Premru, od Savčanov pa so sodelovali: inž. Bojan Gogala in tov. Štefan Marcljan. Ta komisija je pripravila material, ki je bil obravnavan na plenumu. V naslednjem objavljamo zaključke, sprejete na plenumu.
Na osnovi zaključkov plenarnih sestankov kemijske in gumarske industrije SRS, ki so bili dne 20.,
21.	in 22. 12. 1972, je bila na iniciativo predsednikov sveta za kemijsko in gumarsko industrijo ter komisije centralnega komiteja ZKS za samoupravljanje v združenem delu imenovana koordinacijska komisija z nalogo, da pripravi material o problematiki koordinacije, povezovanja oz. združevanja v kemijski in gumarski industriji Slovenije, ki je bil osnova za razpravo na plenarnem sestanku panog 120 in 126. Koordinacijska komisija je pri svojem delu izhajala iz izhodišč, da je ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela osnova za nadaljnji razvoj povezovanja v panogah 120 in 126 ter je zato posvetila tem pripravam posebno pozornost.
Nadalje je koordinacijska komisija ugotovila, da je povezovanje in združevanje družbenega dela v raznih oblikah in na različnih stopnjah bistven pogoj za pospešen razvoj In napredek. Nosilci povezovanja, koordinacije in združevanja so organizacije združenega dela, ki se po lastni presoji samostojno in suvereno dogovarjajo o programih enotnega in skladnega razvoja kemične industrije v SRS. Komisija je poskušala opredeliti kolikor mogoče
da so smotrne večstopenjske oblike koordinacije funkcij oz. organizacij združenega dela, in to predvsem iz cele vrste razvojnih, tehnoloških, tržnih, proizvodnih In finančnih razlogov.
Na osnovi podatkov SDK iz zaključnih računov 1971 je ugotovljeno, da sestavlja panoga 120 in 126 skupno 35 podjetij s približno 15.000 delavci in skupno vsoto amortizacije in dobička v višini 515 milijonov dinarjev. To pomeni, da poprečno slovensko podjetje kemične industrije zaposluje 430 ljudi in ima letni potencial približno 14,6 milijonov dinarjev. Že ta poprečni podatek kaže, da tako majhna podjetja niso v stanju utrditi svojih samoupravnih, tehnoloških in proizvodnih organizacijskih oblik v taki meri, da bi lahko Izkoristila vse razpoložljive kapacitete, še manj pa so zaradi pomanjkanja kadrov v stanju skrbeti za svoj nadaljnji razvoj ter se vključevati v skupne razvojne tokove slovenske kemijske industrije, kar pa je pogoj za smotrno rast panoge v Sloveniji. Podrobnejši pregled proizvodne strukture kemijske Industrije kaže, da je v pretežni meri orientirana na predelavo in da so predelovalne kapacitete daleč prevelike za potrebe same Slovenije. Razdrobljenost podjetij pa ne omogoča enakopravno vključevanje v delitev dela v Jugoslaviji, še manj pa pogojuje vključevanje v mednarodno delitev dela, kar pa je bistveno za vsaj delno uskladitev deviznih bilanc same grupacije.
Iz pregledov, ki Jih pripravlja gospodarska zbornica slede naslednji podatki (v milijonih din):
Panoga 120
Uvoz	Izvoz
1970	985,648	314,879
1971	1.260,265	383,839
Panoga 126
1970	112,829	26,612
1971	140,319	26,597
Čeprav navedeni podatki ne dajejo povsem realne slike, ker ni upoštevan sekundami izvoz, pa drži dejstvo, da bo panoga morala v bodoče vlagati velike napore za izboljšanje devizne bilance.
Vsi materiali, ki jih je izdelala in predložila koordinacijska ko-
misija, postavljajo na prvo mesto sodelovanje na področju dolgoročnega razvoja panoge v vsej problematiki: od programiranja, tehničnega sodelovanja pa do skupnih vlaganj. V vseh materialih je obravnavan problem koordinacije prodajne funkcije v vsej njeni pestrosti na domačem, predvsem pa na inozemskem trgu. V materialih je tudi jasno prikazana potreba, da bi vključili trgovska podjetja v proizvodne tokove.
V	skoraj vseh materialih je nakazana nujnost sodelovanja in koordinacije nabavne funkcije — predvsem uvozne. Prav tako bi bilo potrebno sodelovati pri finančni politiki.
V	nekoliko manjši meri, vendar izredno smotrno, je prikazana nujnost povečevanja proizvodnje in Izkoriščanja proizvodnih kapacitet ter delitve asortimana kot posledica sodelovanja.
Dalje so v materialih nakazani tudi problemi koordinacije kadrovske politike, računalniške dejavnosti, INDOK službe, socialne varnosti delavcev itd. Posebej je nakazana tudi možnost sodelovanja družbeno-političnih organizacij.
Omeniti je potrebno tudi nakazano problematiko povezovanja v celotnem jugoslovanskem prostoru.
Iz materialov izhaja tudi zahteva po proučitvi možnosti koordinacij branž in nadaljnji gradnji kompleksnejše asociacije.
Na podlagi poročila koordinacijske komisije in razprave je plenum kemijske in gumarske industrije Slovenije na svoji seji 12. marca sprejel naslednje zaključke:
Ustanavljanje TOZD je prvi pogoj za koordinacijo funkcij povezovanja oz. združevanja v kemijski In gumarski industriji. Plenum meni, da je vzporedno z organizacijo TOZD potrebno voditi akcije za koordinacijo povezovanja oz. združevanje poslovnih funkcij na vseh nivojih, kjer je to smotrno: tako na nivoju organizacij združenega dela, združenih podjetij, branž, na nivoju panoge ter med-panoških nivojih. V interesu delavcev združenih v TOZD je nedvomno vodenje take politike, ki daje najboljše poslovne uspehe. Vsi materiali, ki so bili plenumu predloženi, kažejo, da je nadaljnji uspešen razvoj kemijske in gumarske Industrije v Sloveniji mogoč le z združevanjem naporov posameznih delovnih organizacij, kar pa nedvomno vodi k izboljšanju poslovnih uspehov vseh partnerjev. Dolgoročni razvoj kemičnih asociacij je v veliki meri odvisen od sodelovanja in skupnega prizadevanja celotne panoge. To zavezuje vsa podjetja, da združujejo obstoječe kadrovske, ekonomske, finančne in druge potenciale za uresničevanje skupnih ciljev.
Kot ena najpomembnejših nalog se kaže nujnost preorlentaclje v bazno kemijo, ki bi dolgoročno zagotavljala surovinsko osnovo. S tem naj bi se postopoma odpravljala obstoječa nesorazmerja med uvozom In izvozom panoge.
Kljub razmeroma neugodni situaciji, v kateri se je zaradi monetarnih sprememb v svetu znašla panoga, plenum meni, da stabilizacije ni mogoče doseči le z uveljavljanjem sistemskih instrumentov in ukrepov gospodarske politike. Zato Je potrebno posebej aktivirati vse delovne ljudi v TOZD, da bodo povečali obseg in kakovost proizvodnje, storilnost, donosnost In gospodarnost ter zagotovil boljše izkoriščanje Instaliranih kapacitet.
Za dosego teh ciljev je potrebno intenzivno in vskiajeno delovanje vseh strokovnih, samoupravnih, družbenih in državnih organov na vseh ravneh.
Plenum se zaveda, da je potrebno najti možnost za odpravo nesorazmerij v proizvodnji in investicijah, posebj v razvoju energetike in bazične kemije. Možnost za odpravo teh nesorazmerij je povezana z nadaljnjim razvojem koordinacije, povezovanja in združevanja razvojnih ciljev panog 120 in 126 v Sloveniji skladno z razvojem Jugoslavije.
Uresničevanje gospodarske situacije zahteva izredne napore organov na vseh ravneh za izboljšanje gospodarskega sodelovanja s tujino. Koordinirana akcija kemijske in gumarske industrije brez dvoma lahko zagotovi uspešnost take usmeritve.
Zato naj delavski sveti vseh delovnih organizacij kemijske in gumarske industrije sprejmejo v zvezi s povezovanjem svoja stališča ter jih posredujejo gospodarski zbornici Slovenije do 9. 4. 1973. Prav tako naj organi upravljanja določijo strokovne kadre, ki se bodo po službeni dolžnosti angažirali pri izdelavi strokovnih nalog za realizacijo sprejetih stališč plenuma. Njihova dolžnost Je predvsem priprava naslednjih dokumentov in materialov:
a)	samoupravni odnosi v TOZD kemične Industrije,
b)	ekonomski aspekti koordinacije, povezovanja oz. združevanja,
c)	programska usmeritev posameznih asociacij glede na srednjeročni in dolgoročni plan Slovenije in Jugoslavije.
Orientacijski rok za pripravo materialov je 15. 5. 1973.
V tej zvezi je delavski svet Save sprejel naslednje sklepe, o tem pa bodo razpravljali še delavski sveti TOZD.
1.	Podjetje Sava podpira stališča plenuma in daje strokovnim službam nalogo, da proučijo možnosti združevanja interesov delavcev Save v okviru kemijske in gumarske industrije Slovenije.
2.	Ustanovitev TOZD je prvi pogoj za nadaljnje povezovanje. Zato bo Sava nadaljevala delo s poglabljanjem realizacije ustavnih dopolnil v svoji notranji orientaciji, to pa tudi pogojuje nadaljnje povezovanje TOZD tako v Sloveniji kot v okvirih Jugoslavije.
3.	Takoj naj se začne z izdelavo konkretnega materiala za proučitev možnosti povezovanja v okviru predelovalcev makromolekul (guma, plastika, smole, laki), kamor po svoji proizvodni orientaciji sodi tudi Sava. V okviru te asociacije naj se združujejo strokovni kadrovski potenciali in potrebna finančna sredstva za študijsko proučitev skupnih interesov na naslednjih področjih:
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vlado Janžič v Savi
Na povabilo sekretarja komiteja konference ZK Sava tov. Bojana Gogala, je zadnji dan marca predaval političnemu aktivu Save tov. Vlado Janžič, predsednik kadrovske komisije pri CK ZKS.
Centralni komite Je na 28. seji razpravljal o nalogah zveze komunistov na področju kadrovske politike. Vpliv ZK na konkretne kadrovske rešitve mora postati pomembna in odgovorna vsebina aktivnosti ZK, je dejal lov. Janžič in nadaljeval: »ZK mora odločno vztrajati, da prihajajo na vodilna delovna mesta ljudje, ki imajo poleg strokovne kvalifikacije tudi moralno politične vrednote. Le vsestransko usposobljen delavec bo delal v interesu delavskega razreda. Delo vodilnega delavca bi morali bolj kot do sedaj ocenjevati in dosledneje izvajati načela reelekcije, ki jo zdaj izvajajo preveč formalno.« Tov. Janžič Je v nadaljevanju govoril, da mora celotna slovenska družba Imeti aktivnejši odnos do kadrovske problematike v JLA, da so komunisti odgovorni za ureditev idejno-poiitične in akcijske sposobnosti znotraj lastnih vrst, da morajo vsestransko pomagati pri delovanju SZDL, da mora biti kadrovska politika izraz interesa delavskega razreda.
Tov. Vlado Janžič Je po predavanju odgovarjal na vprašanja članov političnega aktiva, In si nato v spremstvu direktorja podjetja Janeza Beravsa ogledal nekatere proizvodne delovne enote. Tov. Janžič je še posebej opozoril na nujno potrebo podružbljenja kadrovske politike, ki ne sme biti domena samo strokovne službe ali celo ozke skupine. Podružbljenje je predvsem možno doseči in zagotoviti z angažiranjem ZK in sindikata v smislu sklepov CK.
Reorganizacija sindikata
V času od 2. do 5. aprila so bili v obeh TOZD in v OZD ustanovni občni zbori sindikalnih organizacij.
Predsedstvo in izvršni odbor pretjšnje sindikalne organizacije sta že pred časom pripravila predlog, kako naj bi sindikat delal v novih razmerah. Iskali so predvsem najustreznejšo obliko, v kateri bi lahko sleherni član sindikata, torej vsak Savčan, deloval v svoji organizaciji, v njej in s pomočjo nje odgovorno sodeloval za čimboljše gospodarjenje, neposredno samoupravljanje in dobre medsebojne odnose. Predlagatelji reorganizacije pravzaprav niso uporabili povsem nove zamisli — saj so tudi že prejšnje reorganiza-
S tem, ko imamo odslej tri razmeroma samostojne osnovne organizacije sindikata, so možnosti za delo veliko boljše, saj bodo sindikalni delavci delali in živeli med člani sindikata. V velikem kolektivu v nobenem primeru vodstvo sindikata ne more učinkovito delovati v vseh delih.
Poleg vodstev osnovnih organizacij sindikata pa je velika novost v poverjeništvih in poverjenikih, ki bodo težili, da skupaj z organi upravljanja v roku izpolnijo vse naloge.
čeprav vam bornio v eni prihodnjih številk glasila objavili risbo, kako so na novo organizirani mladi, komunisti in sindikat, pa pot le na kratko o sindikatu:
zacijisko kadrovsko komisijo in ko-misijlo za socialno dejavnost;
— na nivoju podjetja pa ni več osnovne organizacije, ampak izvršni odbor s tremi komisijami, sestavljen s predstavniki 00, najvišji organ sindikata v podjetju pa je sindikalna konferenca.
Kot sem zapisal, boste morda iz objavljene sheme še bolje spoznali organiziranost.
Podrobnosti o organizaciji sindikata, ki sem jih te omenil, pa boste spoznali tudi iz brošurice Pravila sindikata. Skupaj z drugimi informacijami bomo v tej brošuri objavili podrobnajišo organizacijo, pravice in dolžnosti članov sindikata. Brošuro boste dobili vsi v Savi.
Sindikalni občni zbor TTI
cije težile, da bi bilo delovanje sindikata resnično le odraz hotenj članstva. Toda, ugodni pogoji za takšne odnose so nastali šele sedaj, z uveljavitvijo ustavnih dopolnil in seveda z ustrezno organiziranostjo podjetja. Že v eni prejšnjih številk sem zapisal in gotovo to vsi veste, da samo s teoretično reorganizacijo ne bi dosegli veliko, če se ob tem ne bo bistveno apre-menfi! tudi odnos nas vseh do tega dela. Seveda pa morajo biti rešena ob tem tudi kadrovska, organizacijska in finančna vprašanja.
V tej smeri so potekali dobro pripravljeni ustanovni občni zbori TTI, TAP in OSS, saj so v razpravah načeli veliko nejasnih ali nerazrešenih vprašanj. Negativno pripombo naj zapišem le tem, da je bilo precej vprašanj le načetih in vprašanje je, kdaj bodo prišla »na vrsto« za temeljito obdelavo in dokončno rešitev (neenakomerno nagrajevanje, plačilo za minulo delo, skupna organizacija letovanj, sindikat — KS ipd.). Prav gotovo pa bo več načetih vprašanj sprejetih med Sklepe in bodo skupno z drugimi sestavni del programa dela v prihodnjem obdobju.
— osnova sindikata je članstvo, to se pravi, mi vsi v obračunskih enotah; o vseh zadevah, ki se tiče-
— delavci temeljne organizacije združenega dela sestavljajo osnovno organizacijo sindikata, ki jo vodi izvršni odbor s svojo organi-
še nekaj besed o občnih zborih. V vseh treh OO so izvolili predsednike, tajnike ter člane odborov in komisij.
Prav gotovo je sindikat v preteklem dveletnem obdobju veliko prispeval k uspehom podjetja. Ne glede ali je to zasluga posameznikov, vodstva sindikata ali pa članstva, naj velja zahvala in priznanje vsem, saj smo bili nekaterih ugodnosti deležni vsi v Savi.
Več o občnih zborih bomo pisali, ko bo izdelano tudi poročilo z zbranimi ugotovitvami iz vseh treh OO, obravnavala pa ga bo sindikalna konferenca podjetja. Iz tistega boste spoznali podrobneje potek občnih zborov in odvisnost na politične dogodke.
O uspehih, težavah ali pomanjkljivostih ste prav gotovo veliko govorili v vaših skupinah, zato smo se v uredništvu namenili, da ta del informacije izpustimo. Več
voljenimi predsedniki 00 in drugimi, z nekaterimi od vas.
jo sindikata, bomo razpravljali v naših sindikalnih skupinah, ki jih bodo vodili sindikalni poverjeniki;
pa bomo pisali o namenih oz. načrtih. Za eno naslednjih številk bo pripravljen razgovor z novoiz-
Sindikalni občni zbor OSS
Poročilo o odločitvi DESK glede dopolnitev pravilnika o delitvi OD in pravilnika o iznajditeljstvu
Od 16. do 30. marca so delovne skupine vseh TOZD obravnavale dva predloga kadrovske službe
— oddelka za sistemizacijo DM In spremljanje sistema delitve OD za dopolnitev pravilnika o delitvi OD in novi osnutek razvojno-tehnološkega inštituta za novi pravilnik o iznajditeljski dejavnosti.
Iz poročil tajništev TAP in TTI ter iz poročil svetov OE v skupnih službah ugotavljamo, da so se delovne skupine takole odločile:
(Glej prilogo 1)
Iz poročila je razvidno, da so delovne skupine v vseh TOZD vse tri predloge sprejele z večino glasov.
(Glej prilogo 2)
Ko je delavski svet podjetja s svojim sklepom ugotovil večinsko mnenje DESK vseh TOZD, da sprejmejo dopolnitve pravilnika o OD In osnutek pravilnika o iznajditeljski dejavnosti, je obravnaval še zbrane pripombe DESK in odgovore nanje. Ti odgovori nakazujejo v nekaterih primerih možnosti reševanja v smislu pripomb, drugi pa pojasnjujejo ustreznost predlogov.
Zaradi tega je DSP sklenil priporočiti DS TOZD, da pripombe in odgovore DESK obravnavajo In jih po možnosti take sprejemajo. S tem bi omogočili takojšnjo uporabo pravilnika o iznajditeljski dejavnosti, medtem ko ostala dva predloga veljata takoj.
V nadaljevanju navajamo kakšne pripombe so dali delavci v razpravah o osnutku predloga o iznajditeljski dejavnosti.
(Glej prilogo 3)
PRILOGA 2
Uvedba dodatne stimulacije za strojno normirano delo
I.	Tovarna avtopnevmatike
1.	P: Vulkanizerji, ki delajo tudi med odmorom, zahtevajo, da se jim ta čas, ki predstavlja 6,7 % kakor tudi 4 % za osebne potrebe, šteje v zasedenost delavca pri izračunu stimulacije.
O: V normativih izdelavnih časov je to že upoštevano, KS pa bo dala nalog Biroju za študij dela in časa (BšDč), da to upošteva pri izračunu °/o zasedenosti delavca.
2.	P: Delavci na režijskih mestih (popravilo plaščev, odprema) zahtevajo, da se uredi vprašanje stimulacije na teh delovnih mestih, ker z uvedbo stimulacije na produktivnih delovnih mestih nastopa velik razkorak med OD glede na AODM.
O: Možnost izračuna vrednosti točke za režijska DM tudi na delnem % dodatne stimulacije produktivnih DM bo metodološko Izdelana In poskusno predlagana v roku 60 dni.
3.	P: DESK TPP je imela pripombo na podatek oz. formulacijo, da zelo sposobni delavci z veliko prizadevnostjo lahko presegajo normative za 33—35 °/o pri pretežno ročnih delih. Dosedanja praksa v TAP kaže, da je povprečno preseganje norm od 12 do 16 %. Pri gornjem podatku gre verjetno za napako v tekstu in bi jo bilo potrebno ob prvi priložnosti popraviti.
O: Podatki v informaciji so točni.
Združevanje kemične industrije .. .
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	perspektivni razvoj področja industrijske proizvodnje in predelave makromolekul,
—	zagotovitev surovinske baze,
—	usklajevanje deviznih bilanc panoge v okviru Slovenije,
—	problematika uvoza In izvoza — skupen prodor na nova tržišča, vključno tržišče tretjega sveta,
—	enotna politika glede šolanja kadrov,
—	koordinacija organizacijskih sistemov in koordinacija računalniške obdelave podatkov,
—	sodelovanje na področju finančne politike, zagotavljanje likvidnosti, obratnih sredstev in skupnih investicij.
4.	Pri pripravi materiala je potrebno proučiti tudi možnosti sodelovanja proizvodnje s trgovino, to je povezava proizvodnje s trgovino v smislu uvoza, izvoza In nastopanja na domačem tržišču, predvsem pa možnosti sodelovanja na področju financiranja.
V materialih je potrebno konkretizirati vse aspekte in pristope k sodelovanju s trgovino in asociacije predelovalcev makromole-
kul v skladu z ustavnimi amandmaji in novo ustavo.
Za proučitev navedenih vprašanj je Sava že imenovala skupno delovno skupino z Astro.
5.	Prav tako morajo materiali opredeliti odnose branže in njene razvojne usmeritve do institute Boris Kidrič pri perspektivnem razvoju branže.
Upoštevana morajo biti tudi vsa možna izhodišča v združevanju kadrovskih potencialov za skupno oblikovanje perspektivne razvojne politike branže v okviru razvoja slovenske kemijske in gumarske industrije.
6.	Z ozirom na navedene ideje je potrebno proučiti možnosti in oblike povezovanja interesov kemijske in gumarske industrije Slovenije.
7.	V strokovno in koordinacijsko komisijo, ki bo delovala v okviru gospodarske zbornice Slovenije, se imenujejo naslednji tovariši:
dr. Premru Lev, ing. Gogala Bojan, Mihelič Slavko In Marcijan Stefan.
B. G., J. S.
Pisali so vam
Spoštovani sodelavci!
Čutim se dolžnega, da se po tolikih letih oglasim v mojem in v imenu vseh upokojencev Save. Veliko novega sc je v tem času dogodilo v tovarni in med vami, kar sem z zanimanjem spremljal preko glasila Save.
Veseli me, da nobeno leto niste pozabili na svoje bivše sodelavce, pa naj bo z vašim časopisom ali s srečanji. Obenem čestitam vsem fodelavcem, ki so bili lani odlikovani za razne zasluge v kolektivu.
Čestitam tudi gasilcem, ki so s pomočjo celotnega kolektiva nabavili n: zna gasilska sredstva, ki jim bodo prav gotovo v veliko pomoč. Želim jim mnogo uspeha pri preprečevanju požarov v tovarni.
Iskrene čestitke naj prejme tudi tov. direktor ob lanskem ponovnem imenovanju ter mu želim mnogo let uspešnega dela.
Zupančič Avgust
Zahvala
Zahvaljujemo se upravnemu odboru aktiva ZB Save, posebno njihovemu predsedniku tov. Vinku Kepicu za povabilo na letni občni zbor. Vsak, še posebno pa upokojenci, smo se razveselili vabila, ki vzbudi občutek, da še nisi pozabljen in da člani delovnega kolektiva še vedno mislijo na starejše delavce. V imenu vseh povabljenih upokojenih članov ZB se vam iskreno zahvaljujem.
Hvala tudi za časopis Sava, ki ga vedno težko pričakujem, saj nas povezuje s tovarno in seznanja z delom in življenjem kolektiva. Celotnemu delovnemu kolektivu Sava Kranj želimo v prihodnje mnogo delovnih uspehov.
Ivan Petrič
4.	P: Pregledovalci avtoplaščev ne morejo pregledati več plaščev, kot jih proizvodnja naredi, zato jih je potrebno dodatno stimulirati, če že stimuliramo tiste, ki te plašče izdelujejo, posebno, če svoje delo redno in sproti opravljajo.
Dodatna stimulacija naj bi bila odvisna od kakovosti pregleda, ki se ugotavlja s super kontrolo pregledanih plaščev na skladišču.
O: KS bo začela postopek za možnost uvedbe stimulacije kvalitete.
5.	P: Preizkuševalci na preizkusni postaji so zahtevali, da se jih plačuje po povprečni vrednosti točke proizvodnje, ne pa po točki, ki jo imajo strokovne službe. Delavci na preizkusni postaji se ne bi smeli drugače obravnavati kot npr. skladiščni delavci v NS, vratarji in čuvaji v KS, skladiščni delavci v prodajni službi Itd., ki vsi spadajo v strokovne službe, vendar zaradi pretežno fizičnega dela niso plačani po točki strokovnih služb, ampak po povprečni vrednosti proizvodnje.
Dodatna stimulacija naj se za te delavce obračunava tako, kot za ostale.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Poročilo o odločitvi DESK ...
(Nadaljevanje z 2. strani)
O: Značaj njihovega dela je pretežno strokoven, zato ne more biti upoštevano.
II.	Tovarna tehničnih izdelkov
6.	P: Strokovni oddelki predlagajo naj se v bodoče način stimulacije rešuje istočasno in enotno za vse TOZD, ne samo za posamezno enote.
O: Dopolnitev pravilnika je nastala po uspešno končani poizkusni dobi, zato bo omogočila uvedbo te stimulacije povsod, kjer bodo za to dani pogoji (izpolnitev pogojev bo ugotavljal BŠDČ).
7.	P: Velopnevmatika predlaga: V kolikor bomo obdržali današnji sistem nagrajevanja režijskih delavcev, ki niso nagrajeni po preseganju norme (individualnem), temveč po vrednosti točke na podlagi povprečnega preseganja norme OE, se mora stimulacija vključiti v povprečno preseganje norme v OE. če to ne bo možno, se morajo DM, na katerih bo uvedena stimulacija izločiti iz izračuna za povprečno preseganje norme v OE.
O: Ustrezen odgovor je že v pripombi 1/2.
8.	P: V OE VLP je na večini DM nagrajevanje po kvaliteti. Potrebno je uvesti nagrajevanje po kvaliteti na vseh DM, kjer nagrajevanja še ni.
O: KS bo zadolžila za odgovor oz. rešitev oddelek kontrole kakovosti v TTI.
9.	P: Določiti se morajo vsa DM v VLP, katera so upravičena do dodatne stimulacije.
O: DM, ki bodo izpolnjevala pogoje, bo sproti določal BŠDČ.
10.	P: Cevama predlaga, da naj tudi za ostala DM odgovorne službe poiščejo primemo stimulacijo. Drugače bo prišlo do prevelikih razponov pri OD.
O: Dodatno stimulacijo uvajamo za strojno normirana dela, pri ročnih delih pa omogoča stimulacijo preseganje normativov Izde-lavnlh časov.
11.	P: RK III vprašuje, ali se smatra DM na stiskalnicah za strojno DM?
O: Da!
III.	Organizacija skupnih služb
12.	P: Odbor za spreminjanje sistema delitve OD naj skuša najti za NS dodatno stimulacijo, ker je nabava bolj kot druge strokovne službe direktno vezane na proizvodnjo.
O: Velika večina DESK je v razpravi potrdila stališče, da so vse službe enako vezane na proizvodnjo in se odločile za predlagan način Izračuna vrednosti točke.
13.	P: DESK SES predlagajo, da naj sc poleg dodatne stimulacije v mehanični delavnici uvede tudi nagrajevanje po kvaliteti.
O: KS bo zadolžila Biro za kakovost in zanesljivost, da ugotovi možnosti za uvedbo tega nagrajevanja.
Dopolnitev 16. člena pravilnika o delitvi OD
I. Tovarna avtopnevmatlke
14.	P: Člani DESK TPP so predlagali, da bi tudi stimulacija v proizvodnih oddelkih vplivala na formiranje točke za obračun OD v strokovnih službah, zlasti zato, ker je v TAP veliko strojno normiranih del.
Prav tako predlagajo, da bi bila to le začasna rešitev. V prihodnje naj bi skušali najti rešitev, kjer bi bila osnova dosežene realizaci-
je na preseganje operativnih planov.
O: Ustrezen odgovor je že pod A/2.
15.	P: DESK prodaja smatra, da so bile strokovne službe v letošnjem letu prikrajšane pri OD, zato premagajo, da bi bilo potrebno izpaičati razuko.
O: Dolžni smo postopati po pravilniku in odločitvah DESK, da se to uveljavi s 1. 3. 1973.
16.	P: DESK kontrole kakovosti preulaga, da bi se za OD tekočih kontrolorjev poleg spremembe 16. člena OD poiskala možnost dodatnega povečanja OD, tako da bi se OD izenačil z OD delavcev, ki jih le-ti kontrolirajo.
O: Dopolnjen 16. člen pravilnika omogoča večje usklajevanje OD, popolne izenačitve za različno delo pa ne more biti.
II.	Tovarna tehničnih izdelkov
17.	P: čimveč delavcev v strokovnih službah je potrebno pri nagrajevanju vključiti direktno v proizvodnjo za katero delajo, za ostale pa najti ustreznejša, stimu-lativnejša merila.
O: 16. člen že določa skupino delavcev, ki so vezani na proizvodnjo, drugi delavci pa so poleg proizvodnje tudi vezani na prodajo.
18.	P: S predlogom se delovne skupine cevarne ne strinjajo. V poštev bi prišli le delavci, ki neposredno lahko vplivajo na produktivnost enote (planerji, tehnologi, vzdrževalci). Za vse ostale naj se poišče druga ustrezna stimulacija, če so do nje upravičeni.
O: Večinska odločitev vseh DESK pomeni, da večina strokovnih delavcev vpliva tudi na produktivnost.
19.	P: DESK RK IV. se ne strinja s predlogom zaradi naslednjih vzrokov:
—	že dosedanja premajhna odgovornost,
—	sledi še večja razlika v plačah od proizvodnje.
O: Poslovni uspehi podjetja v letu 1972 potrjujejo uspešno sodelovanje med proizvodnimi oddelki in strokovnimi službami ter s tem kažejo velik dosedanji prispevek in odgovornost strokovnih služb ter oddelkov za dosežene rezultate.
Trditev o povečanju razlike v plačah pa ni točna.
20.	P: DESK RK IV. meni, da bi bilo verjetno bolj primemo, da si strokovne službe povečujejo vrednost točke z zmanjševanjem DM in z večjim zalaganjem pri svojem delu, ne pa z administrativnim povečanjem vrednosti točke,
kar ni v korist celotni tovarni.
O: Ustreza odgovor 6. pripombe, dopolnjevanje 16. člena pa ne vodi v administrativno povečevanje OD, ker obračun OD Izhaja iz konkretnih rezultatov dela.
21.	P: Vzdrževalci zahtevajo do 10. 4. 1973 odgovor, kako in kdaj bo urejeno njihovo nagrajevanje za kvaliteto vzdrževanja strojev na podlagi kriterijev, ki so bili podani KS.
O: Ustrezen odgovor pod A, Il/b.
III.	Organizacija skupnih služb
22.	P: SIS predlaga- naj se popolni 16. člen tako: če sta °/o operativnega plana prodaje in °/o operativnega plana proizvodnje pod 100, se naj % preseganja oz. nedoseganja operativnega plana proizvodnje ne prišteva ampak se izračuna povprečje obeh operativnih
planov in s tem plansko vrednost točke.
O: Menimo, da naj v obeh primerih ostane isti način izračuna vrednosti točke.
3 PRILOGA
I. Tovarna avtopnevmatlke
1.	P: Smatra se, da pravilnik o iznajditeljski dejavnosti ni stunu-la liven za strokovne sodelavce, ker strokovni delavci ne morejo dati tehnične izboljšave pa tudi nižje so vrednoteni.
U: Ze razpravljanje v zvezi z snovanjem osnutka o iznajcutelj-ski dejavnosti in razprava v strokovnem svetu ter po DESK je pokazala, da je pravimo strokovne ueiavce drugače obravnavati kot uruge delavce.
2.	P: V točki 3 v 3. členu naj se ne šteje kot tehnična izooljsava ali koristen predlog delo, ustvarjeno po nalogu podjetja. Deio po nalogu sodi v okvir normalnih de-lovmn dolžnosti.
O: Zadolževanje delavcev za opravljanje rednega dela na DM ne more v nobenem primeru v naprej le-temu nalagati dolžnost, da pri izvršitvi naloga doseže teh-mčno izboljšavo oz. koristni predlog v smislu tega pravilnika, zaradi česar naj se 3. točka 3. člena črta.
i. P: V 12. členu naj bi opis racionalizacij skega predloga po možnosti vseboval tudi rezultate poizkusov. Predlagatelj bi se moral potruditi, da bi dokazal koristnost svojih predlogov v praksi. V nasprotnem primeru strokovni delavci lahko izgubijo mnogo časa, da dokažejo, da predlog je ali ni koristen.
O: Objektivno ocenjevanje danega predloga temelji na naknadnih rezultatih poizkusov, ki pa jih dokončno opravi za to imenovana strokovna komisija v TOZD.
4.	P: V 14. členu naj bi prijavitelj moral obvezno predložiti vse podatke, v nasprotnem primeru bi izgubil vse pravice.
O: Pripomba Je umestna, zato bomo drugi stavek tega člena dopolnili z obveznostjo prijavitelja, da to stori (takšno določilo bo na ta način tudi usklajeno s 3. točko 315. člena).
5.	P: V kolikor bi spremenili 12. člen, je treba uskladiti tudi 19. člen.
O: Spremembe ne predlagamo, zato ne pride v poštev usklajevanje.
6.	P: 24. člen pravi, če je dokumentacija v redu, lahko zadostuje predpisan rok, sicer pa naj bi bil daljši rok. Vsekakor pa naj bi predlagatelj predložil vsaj minimalne praktične dokaze.
O: Določilo tega člena strokovno komisijo samo obvezuje, da predlog mora obravnavati v roku 14 dni, sicer pa je v celoti potreben rok posebej določen v 33. členu.
7.	P: Točka 3 30. člena ni usklajena s 14. členom.
O: Ustrezen odgovor Je pod točko 4.
8.	P: V 33. členu bi morali podaljšati rok za nepreizkušene in nepreverjene predloge, pri nekaterih predlogih pa bi moralo biti vključeno tudi praktično preizkušanje, ki je dolgotrajno.
O: To določilo v skrajnem primeru ne zavezuje strokovne komisije na rok 60 dni, ampak izjemoma dopušča tudi daljši rok.
9.	P: člen 39 in člen 34 bi bilo potrebno uskladiti.
O: Med členoma ne gre za nikakršno uskladitev, ker prvi določa osnovo za Izračun odškodnine, d očim drugi določa trajanje izplačevanja.
10.	P: V 41. členu pravilnika ni jasno določeno, kdaj se izplača akontacija pri tistih predlogih, ki jih je treba s poizkusi utemeljiti.
O: člen jasno določa, da se v vsakem primeru izplača akontacija na osnovi pozitivne strokovne ocene predloga, kar pomeni, da je s poizkusom že dognana koristnost predloga.
11.	P: Za dopolnitev 41. člena predlagamo, da bi v okviru podjetja odprli profesionalno delovno mesto, kjer bi se zaposleni ukvarjali s to problematiko.
O: Profesionalni delavec ne bi mogel sam opravljati strokovnih opravil v zvezi z danimi predlogi, zato ne vidimo potrebe, da bi takšen profesionalec bil potreben samo za administrativno delo, ko št. delavcev predlogov ni tolikšno, da bi terjalo polno zaposlitev.
11.	Tovarna tehničnih izdelkov
12.	P: Delovna skupina št. 2 pripominja, da sta si točka 1/1 in I/4b v nasprotju.
O: Razprave pred Izdajo osnutka pravilnika o iznajditeljski dejavnosti so pokazale, da bi moralo biti strokovno delo delavcev na takšnih DM tako po značaju kot po pomenu predvsem kreativno in ne rutinsko, vsled česar menimo, da v tem trenutku takšno določilo ustreza.
O: Ustrezen odgovor je pod II12.
III.	Organizacija skupnih služb
19.	P: člen 2 In člen 6 sta si v nasprotju. Popravili naj bi 2. čl. pravilnika, in sicer: »Iznajditeljski predlog lahko predlaga vsak član...«
O: RTI je začetek drugega člena spremenil že v javni razpravi v smislu navedene pripombe.
20.	P: V 3. členu naj bi besedo ustvaritev zamenjali z besedo »realizacija«.
O: Beseda bo v tem smislu zamenjana.
21.	P: V čl. 48 naj se ustavi dopolnilo »Razpis naj bo oblavljen v internih sredstvih obveščanja«.
O: Bo upoštevan.
PRILOGA 1
■|. Uvedba dodatne stimulacije za strojno normirano delo:
TOZD	štev. DESK	Odločitve delovnih ZA	ZA s orioombo	el: ud in PROTI	Brez stališča	ZA PREDLOG skuoo.l a or in.
TAP	24	19	5	-	-	100 %
TTI	42	22	19	-	i	97,6 8
OSS	45	45	-	-	100 %
SKUPAJ	99,2 56
2- Dopolnitev 16. člena pravilnika o delitvi OD:
TOZD	štev. DESK	Odločitve ZA ZA s	delovnih pripombo	ek ud in PROTI	Brez stališča	ZA PREDLOG skupaj a prip.
TAP	24	15	3	6	-	75	56
TTI	42	23	10	7	2	78,5 a
OSS	45	44	1	-	-	100	56
SKUPAJ	84,5 56
3
Osnutek pravilnika o iznajditeljski dejavnosti:
TOZD	štev. DESK	Odločitve delovnih skupin ZA ZA s pripombo VROfl		Brez stališča	ZA PREDLOG skupaj s prip.	
TAP	24	19	3	2	91,6	56
TTI	42	33	7	2	95,2	56
OSS	45	53	12	-	100	56
SKUPAJ					95,6	56
13.	P: DESK št. 4 predlaga, da bi se morali tudi predlogi strokovnih delavcev na IDM in DIDM v smislu 6. člena tega pravilnika šteti za tehnične izboljšave, ker ravno tam obstajajo največje možnosti, ker ravno strokovnjak bo najhitreje in najlažje ustvaril nekaj, če bo k temu primemo stimuliran in nagrajen. Redni OD strokovnih delavcev niso stimulirani za kakšno izredno delo ali izreden trud, tudi ne bodo kaznovani, če nekaj posebnega ne ustvarijo.
O: Ustrezen odgovor je pod
11/12.
14.	P: OE valjarna predlaga, naj bi strokovna komisija odgovarjala za dodatna sredstva v primeru, če se tehnična izboljšava, koristen predlog ali izum ne bi obnesli.
O: Pravilnik določa, da strokovna komisija daje oceno na osnovi poizkusov, kar pomeni, da je koristnost predloga objektivno preverjena.
15.	P: OE prešanl izdelki pripominjajo, da ni dovolj jasno v pravilniku povedano, kdaj je nek strokovni delavec upravičen do nagrade.
O: Določila so dovolj jasna: »Strokovni delavci na TDM so izenačeni z vsemi drugimi delavci, strokovni delavci na IDM in DIDM so obrazloženi v 2. odst. 38. člena«.
16.	P: SOE smatra, da bi se predlogi morali obravnavati pod šifro. Komisija pa naj bi po obdelavi predloga poiskala preko oglasne deske predlagatelja.
O: Anonimnost zagotavlja 21. člen, glede hranjenja zaprte ovojnice s šifro in podatki prijavitelja, pa naj velja, da se hrani v blagajni odd. KS za zavarovanje podjetja.
17.	P: OE VLP smatra, da lestvica za izračun ni stimulativna In se mora korigirati.
O: Pripomba ni razumljiva, kajti že pozitivna ocena predloga in izplačilo nagrade predstavlja stimulacijo za delavca.
18.	P: Iz člena 38, drugi odstavek naj se črta IDM in DIDM in faktor za izračun 0,1—0,2, ker SOE smatra, da je potrebno vse predloge enako obravnavati in nagraditi, če so koristni za tovarno.
22.	P: člen 9 naj se dopolni, da gospodarski odbor odloča o višini nagrade na osnovi utemeljenega pismenega Izračuna gospodarske koristi, »ki ga dobi od FRS«.
O: V tem smislu določa 10. člen, točka b.
23.	P: Člen 13 naj se dopolni, da predlagatelj mora najkasneje v treh mesecih po »uspešno« dovršenem poizkusu...
O: Omenjena dopolnitev bo upoštevana.
24.	P: člen 30 naj se dopolni v zadnjem stavku 4. točke: če navedbe v izjavi »zavestno« niso resnične...
O: Bomo upoštevali.
25.	P: člen 39 naj se dopolni z novim odstavkom: »Nagrade in odškodnine se izplača takoj po vsakoletnem obračunu uporabe predloga«.
O: Dopolnilo se upošteva.
26.	P: Določila o pritožbah v VII. poglavju osnutka pravilnika o iznajditeljski dejavnosti so nekatera nejasno definirana, zato naj se še enkrat pravno preverijo.
O: Naprošamo KS — pravni oddelek, da da ustrezno spremenjen tekst tega pravilnika.
27.	P: člen 59 je potrebno ustrezno korigirati glede na določila drugih pravilnikov (OD, DR).
O: Korigira se prvi odstavek In se glasi takole:
»Za tolmačenje določil tega pravilnika sta pristojna DS in RTI, za izdajanje navodil za uporabo tega pravilnika pa RTI.«
Drugi in tretji odstavek se brišeta.
28.	P: Dopolni naj se predlog pravilnika tako, da ne more nihče v podjetju prijaviti tehnične izboljšave ali koristnega predloga, ki se nanaša na njegovo delovno področje (kar pa ne velja za Izume).
O: Vsa dosedanja razprava je pokazala, da je umestno vsem priznati pravico prijavljanja iznajdi-teljskih predlogov, z razliko, da se strokovnim delavcem na IDM in DIDM le-te priznava samo kot koristne predloge.
29.	P: člen 4/b naj v celoti odpade, ker je enoletna mandatna doba za predsednika komisije prekratka.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Radialnih avtoplaščev je vsak dan več
Komaj je poteklo dobrega pol montaža opreme za proizvodnjo dov potniških radialnih gum, in leta od slovesnega podpisa pogod- potniških radialnih avtoplaščev. sicer v dveh izvedbah: 135 SR 15 in be med poslovnimi partnerji Sa- Po delovnem načrtu naj bi dnevno 155 SR 13. Obe sta popolnoma sav-vo, Semperitom in IFC, že so na proizvedli približno 2000 komadov ske konstrukcije z našim profilom dlani prvi sadovi skupnega načrto. različnih vrst teh plaščev. Tolik- protektorja D 701. Prvi plašči so vanja in dela. Pred nekaj tedni je šen količinski obseg proizvodnje namenjeni predvsem za vozila Ci-namreč stekla redna proizvodnja naj bi namreč imeli v letu 1974. troen (spaček, ami), drugi Pa za potniških radialnih avtomobilskih Do takrat pa je seveda potrebno Fiat 124, NSU 110 in 1200, Opel Ka-plaščev na prvem delu opreme, ki dobiti še celo vrsto strojev in oro- det, Maksi itd. jo nameščamo v prostore tovarne dij, jih montirati ter pripraviti za Proizvodnja potniških radialnih za avtopnevmatiko.	delo, hkrati pa razviti in temeljito plaščev naj bi se po gospodarskem
Seveda priprave za to delovno preizkusiti izdelek za izdelkom. načrtu za letošnje leto postopoma zmago niso bile tako enostavne in V lanskem letu smo v poprečju intenzivno vzpenjala iz meseca v kratkotrajne, kot bi bilo možno izdelali le po 90 radialnih plaščev mesec. Tako računamo, da se bodo ocenjevati na prvi pogled. Zgodo- dnevno. V letošnjem januarju se do konca leta poizkusili približati vina savskih radialk je dolga naj- Je ta številka povzpela na približno planirani dnevni proizvodnji 2000
plaščev.
Razumljivo Je, da ne bi bilo mogoče tako hitro uvesti nove proizvodnje, če ne bi bil poprej izdelan zelo natančen delovni pogram. Ta je bil sestavljen s točno določenimi nalogami, nosilci aktivnosti ter preciznimi časovnimi roki. Pri tem so bili vključeni vsi proizvodni, vzdrževalni in strokovni oddelki TAP, pa tudi večina strokovnih služb celotnega našega podjetja. Nič koliko je bilo dogovorov, razmišljanj, sestankov, izračunov in preverjanj. Seveda se je sem pa tja kdaj zataknilo, pogosto je bilo treba hitro ukrepati drugače, kot je bilo predvideno. Tuji in domači dobavitelji opreme zelo pogosto zamujajo. Tako se je bilo treba čestokrat prilagajati novim položajem. Veliko nam je pri pripravi te proizvodnje pomagal tudi Sem-perit. Skupina delavcev ter strokovnjakov se je namreč nekaj ted. nov priučevala v njihovem obratu v Treiskirchnu.
Torej v prihodnjih mesecih nas čaka še mnogo problemov, ki jih bo treba rešiti, da bomo lahko uspešno izpolnili predvidene pro-
Prvi radialni plašči so bili predvsem produkt lastne iznajdljivosti, | d lo s f	„ Dre.
pridnosti, vztrajnosti In znanja savskega človeka.	pS" ^ mora biti Zo dobm
pripravljeno in organizirano, pri
manj dve leti, če bi sklepali po 150 komadov dnevno. V februarju čemer je treba posebej poudariti
tem, kdaj je bila prva izdelana, smo nato pognali prvi komplet tesno sodelovanje vseh prizadetih Lahko pa dodamo še nadaljnji dve novih konfekcijskih strojev ter sodelavcev in oddelkov. Brez solid-letl, če upoštevamo Intenzivno delo eno ^ treh novih hldravllčnih av- ne8a teamskega dela ne more biti
razvojne skupine inženirjev in teh-
tomatskih preš. Tako trenutno iz-
več dobrih rezultatov.
Janez Ponebšek
Žagar Ema prva, Rupar
nikov ki Je to proizvodnjo načrto-	dnevno že po 400 koma-
vala in pripravljala. Tisti prvi radialni plašči so bili predvsem produkt lastne iznajdljivosti, pridnosti, vztrajnosti in znanja savskega človeka. Oboroženi s praktičnimi izkušnjami In s solidnim teoretič- Letos smo se Saivčani udeležiti dežnici, ki pnijpdlje iz zgornje penim znanjem smo se na tak način prvega mladinskega veleslaloma, staje žičnice. Proga je bila postav-lažje pogovarjali z drugimi po- ki ga je organiziral mladinski alk- Jjena takorekoč v cdli sneg. Sicer slovnimi partnerji. Kajti ob teh- tiv tovarne IBI Kranj. Tekmovanje je bil sneg pomrznjen, a le vrhnja nični in finančni pomoči dunajske je bilo 10. marca na Krvavcu. Pri- plast, tako da je čez čas plast po-firme Semperit in mednarodne fi- javljeno je bilo 70 mladincev m pustila in ostali tekmovalci so po-nančne korporacije bo naša raz- 30 mladink v H ekipah kranjskih vojna pot na tem področju mnogo tovarn. Plasiranih je bilo 36 tek-
tem vozili po »bob« stezi — dobesedno. Zaradi tega pogoji tekmo-hitrejša in uspehi" na tržiščih za- movalcev in 17 tekmovalk, kar ka- vanja niso bili za vse enaki. Naša
ekipa je imela še srečo, saj sta naša dva tekmovadca imela številki
6	in 7, tretji tekmovalec pa 27. V ekipi Save sta prva dve s št. 6 in
7	z dobro vožnjo po še kolikor toliki dobri progi prismučala dober čas. Ekipa Sava v sestavi Meglič Ferdo, Rupar Ivan, Valenčič Andrej, Žagar Ema in Valenčič Ivanka je zasedla drugo mesto v konkurenci desetih plasiranih ekip z zaostankom 2,9 sekunde za zmagovalno ekipo, v kateri je vozil
nesljlvejšl.	že, da je bila proga zelo zahtevna.
Kot je poznano iz projekta nove z£uto ° njdi nekaj besed, avtopnevmatlkame, sta v prvi eta- Speljana je bila z vrha Krvavca pi izgradnje predvidena nakup in mimo TV stolpa, cilj je bil ob se-
Prvenstvo Save v namiznem tenisu za leto 1973
Ekipno zmagala KK TTI, pasa- Tekmovalo je osem ekip. mezno do 30 let Lutar Avgust, nad Prvenstva mlajših posameznikov državni mladinski reprezentant 30 fot — Lesjak Polde	sc je udeleždlo 16 igralcev. Po pri- Polajnar Alojz. Samo on je prd-
Tudi letos je namiznoteniška čakovamju sta se v finalu srečala smučal prednost ki jo potem vsi sekcija organizirala prvenstvo to- Lutar in Korenjak, zmagal pa je nismo mogli nadoknadim, saj je varne v namiznem tenisu, iki je bi- Lutar.	™e> ^ drugouvrščenim 4,9 sak.
lo odigrano 23. 3. Tekmovanje je Vrstni red:	P ^ č •	.	•
bilo ekipno, po obračunskih eno- 1. Lutar Avgust, 2. Korenjak To- žagar Ema je z lepo in sigurno tah in pa posamezno do 30. leta ne, 3. Štefanec Alojz, 4. Dominko vožnjo osvojila prrvo mesto in ta-ter veterani nad 30 let. Udeležba Ciril.	ko Postala prva mladinska prva-
je bila dokaj dobra, saj je nasto- Posebej zanimivo je bilo tekmo- Linja MA Kranja, pilo 26 igralcev tega športa.	vanje osmih veteranov, ki so bili v Rezultati-
V ekipnem tekmovanju sta bila ‘grii zelo izenačeni in se zmagoval- M] ,. ,	. 2 E o
nrva favorita KK TTI fKoreniak ca m moglo p rod uideta. Zmagal je Mladinke. 1. žagar uma, bava, ZdelaJrEa ekipa TAP I (Srn Lesjak Polde, ki je v finalu odpra- 0,52,4; 2. Jeras Marija, IBI 0,53,0; ko, Štefanec). KK* tudi letos po- vi! Bajželj Miha. Lanskoletni zrna- 3. Košir AlcnaETP 0 53 9; 6. Va-itrdila že lansko zmago in osvojila godalec Gorenc Justm pa je zase- lenčič Ivanka, Sava, 0,58,8. prehodni pokal. Ekipo TAP I pa del tretje mesto.	Mladinoi: 1. Polajnar Alojz, ETP,
Vrstni red:	0,49,7; 2. Rupar Ivan, Sava, 0,54,6;
1. Lesjak Polde, 2. Bajželj Miha, 3. Andolšok Blaž, Elektro, 0,55,1; 3. Gorenc Justin, 4. Fehor Franc. 4. Meglič Ferdo, Sava, 0,56,0; 9.
Vsi prvoplasirani so prejeli lepe Valenčič Andrej, Sava, 0,59,2. nagrade in diplome, na drugo po-
sta presenetila tekmovalca iz enote prešani izdelki (Lutar, Valentar), ki sta zasedla drugo mesto.
Vrstni red za leto 1973 je naslednji;
1. KK TTI (Zdešar, Korenjak), 2. dobno tekmovanje pa vabimo še Pl TTI (Lutar, Valentar), 3. TAP I ostale člane kolektiva, ki se sedaj (Štefanec, Dominko).	niso udeležili tega prvenstva.
Ekipno;
1. MA Elektrotehnično podjetje: Košir Alena 0,53,9; Polajnar Alojz
Spoštovani urednik!
Zopet se javljam, saj se letos še nisem. Tukaj je še vse po starem, le dni je ostalo samo še 85. Sicer pa prav sedaj govorijo o skoraj enomesečnem skrajšanju vojaškega roka. To bi bila za nas odlična rešitev.
Sicer sem še vedno asistent zobozdravnika in to že kar profesionalno. Kar težko se bom privadil na delo v Savi, saj tukaj nosim belo haljo; pa tudi dela je v Savi precej več kot pri vojakih. Ta mesec bo minilo že eno leto, odkar sem postal Dobojlija.
Zahvaljujem se vam za redno pošiljanje časopisa Sava. Vsem članom kolektiva, posebno pa članom valjarne želim kar se da uspešno delo.
Vaš sodelavec
Janko Zupan,
Gamizonska ambulanta 74002 Doboj, BiH
Spoštovani sodelavci!
Oglašam se vam iz Maribora, kjer služim vojaški rok. Prosil bi, da mi pošiljate časopis Sava, obenem pa vas prav lepo pozdravljam, posebno vse moje sodelavce iz OPP — TTI.
žižmund Dušan V. P. 8164/10-4 62002 Maribor
Zdravo!
Vse najbolje želi celotnemu kolektivu Save vaš sodelavec Radoše-vič Pavo. Pozdrave prejmite vsi iz proizvodnje v novi avtopnevmati-karni, pa tudi vodstvo tovarne. Želim, da moj pozdrav slišijo vsi Savčani in prosim, da ga zato objavite v glasilu.
Radoševič Pavo V. P. 3672/32 66257 Pivka, Slov.
Uredništvu!
Javlja se vam Križaj Marjan iz Beograda, kjer služim vojaški rok. Želim, da mi pošiljate časopis Sava. Pozdravljam vse sodelavce valjarne.
Le pozdrav
M. Križaj V. P. 4795-30 11002 Beograd
Dragi tovariši!
Oglašam se vam iz Kraljeva, kjer služim vojaški rok. Ker sem tu šele nekaj dni, vam še ne morem pisati, kakšen je ta kraj. Naša kasarna je zelo lepa. Precej nas je tu Slovencev.
Prosim vas, če bi ml lahko pošiljali naš časopis, ker me zanimajo uspehi naše tovarne. Kmalu se ponovno oglasim.
Lepe pozdrave vam pošilja
Gosar Miran V. P. 8977/13 36002 Kraljevo
Ivan drugi
0,49,7; Čeboiktin Marjan 0,56,5. Skupno 2,40,1.
2.	MA Sava Kranj;
Žagar Ema 0,52,4; Rupar Ivan 0,54,6; Meglič Ferdo 0,56,0. Skupno 2,43,0.
3.	Proijdkt Kranj
4.	Kokrica I
5.	IBI Kranj
in tako dalije.
Vsi uvrščeni tekmovalci in tdk-movailke so dobili praktična darila, ki so jiih prispevali' sodelujoči aktivi.
V bodoče bi to tekmovanje preimenovali v »Končev memorijal«. To je po predsedniku MA »Grelna«, ki je letošnje leto tragično preminil.
Valenčič Andrei
Zahvala
Ob boleči izgubi moža in očeta FELIKSA KOPAČA se iskreno zahvaljujemo za podarjeni venec ter za osmrtnico v časopisu. Prisrčna hvala!
Žena z družino
Paberki
Kadrovski odbor OZD OSS je na predlog izobraževalnega centra sprejel sklep, da se v sklad Borisa Kidriča izplača dotacija v višini 7000 din kot prispevek za štipendiranje najboljših študentov iz kmečkih in delavskih družin. Omenjeno dotacijo smo predvideli že v našem finančnem načrtu za leto 1973.
Poročilo o odločitvi DESK ...
(Nadaljevanje s 3. strani)
O: Tega člena ni mogoče brisati, ker je pojasnjeno pod 11/12. Določilo o trajanju mandata je v členu 9/d, česar pa ni mogoče spremeniti, ker začasni status določa za vse kolektivne izvršilne organe enoletni mandat.
30.	P: Delovne skupine se ne strinjajo s 6. čl. pravilnika, ker izključuje strokovne delavce pri prijavi tehn. Izboljšav in izumov.
O: Ustrezen odgovor je pod
1212.
31.	P: Drugi odstavek 38. člena pravilnika naj se v celoti črta, ker ustvarja neutemeljeno razliko med delavci z različno izobrazbo.
O: Vse dosedanje razprave o tem so potrdile umetnost te razlike.
32.	P: Nagrade za strokovne delavce na IDM in DIDM naj bodo enotne drugim iznajditeljem.
O: Ustrezen odgovor je pod
11/12.
33. P: Po 53. členu naj ima vsak delavec pravico uvesti kazenski postopek, ne samo nekateri.
O: Določilo bo dopolnjeno s pravico vsakega delavca.
SAVA, glasilo delovne skup. nosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Gla. silo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, teleon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji OP Gorenjski tisk Kranj.