502 Upodabljajoča umetnost. Slovnik staročesky. Napsal Jan Gebauer. Vvdavaji češka aka-demiecisafe Františkajosefa provedv, slovesnost a umeni a češka graficka společnost »Unie«. V Praze 1901. — Sešit 1. — Prvi sedanji češki slavist prof. Gebauer, ki že izza mnogih let trudoljubivo gradi monumentalno delo »Historicka mluvnice jazyka českeho« ter v njem slika razvoj in ustroj svoje materinščine, se je lotil drugega, nič manj važnega dela, staročeškega slovarja. Izhajal bode v sešitkih 10 pol (80 strani) v velikem slovarskem formatu; cena sešitku je 4 K. Prvi sešitek sega od »a« do »boj«. S tem bode zbral vse jezikovno gradivo, ki je podlaga slovnici, slovniškim pravilom. Slovnica in slovar bosta velikanski spomenik možu, ki je posvetil svoje moči jeziku svojemu, obenem spomenik češke vede, izraževane v češčini. Dr. Fr. Ilešič. Umetniška razstava v Zagrebu. (Konec.) Poleg slik C. M. Medoviča in O. Ivkovica ter nekaterih njujnih učencev in drugih slikarjev in kiparjev je bil na letošnji razstavi v »Umetniškem paviljonu« zastopan tudi — prvak hrvaških kiparjev, Ivan Rendič. Bili so to večinoma osnutki in sadreni posnetki njegovih kamenih umotvorov, med katerimi se je sijajno odlikavalo izvirno po-prsje njegove »Hercegovke« od kararskega marmorja. Tu so bili v prvi vrsti nekateri osnutki, odnosno sadreni modeli nagrobnih spomenikov, katerih je Rendic v teku svojega umetniškega delovanja izklesal nepregledno množico za različna hrvaška pokopališča. Obrazi teh plastično modelovanih žen so upodobljeni v plemenitih ovalih, njihove poteze so živo zgovorne, notranja čuvstva vidno izražajoče, kakor so tudi njihova telesa uprizorjena v prekrasnih, anatomično pravilnih potezah in valovito tekočih obrisih! In pri vsej svobodnosti klasičnih haljin, ki ovijajo v slikovitih draperijah njihova bujnostasna telesa, vlada na vseh podobah olimpska mirnost in nedotakljiva docentnost! Primeri Rendičevo na grobu spavajočo deklico! Med nagrobnimi spomeniki je Rendič razstavil tudi eno »Madono« z detetom v naročju. Nadalje sta bila razstavljena dva osnutka za studence, in sicer mala skičica gole ženske, stoječe na baročnem podstavku, iznad katerega se ji ovija okolo nog ostuden polip, potem pa velika skupina, predstavljajoča golo, klasično modelovano Vilo, ki otimlje ugrabljeno ovco iz rok odurnega Fauna ... Tu se je Rendic izkazal mojstra v modelaciji miniaturne podobice kakor tudi v oblikovanju človeškega telesa v njegovi prirodni velikosti! Telo Vile je vprav čudovito upodobljeno kolikor po koncepciji, toliko i po izvršitvi! Motrecemu ta nedosežni Rendicev kip ti pridejo nehote na misel Heinejevi verzi: »Des "VVeibes Leib ist ein Gedicht, das Gott der Herr geschrieben in's grosse Stammbuch der Natur . . .« Med revijami. 503 Vrhu navedenih kiparskih skic, modelov in posnetkov izvirnih svojih umotvorov je razpostavil Ivan Rendič dvoje, troje poprsij , med katerimi zavzema prvo mesto njegovo najnovejše mojstrsko delo, prej omenjena »Her-cegovka«. Ta poprsni kip mlade deklice v narodni noši je izklesan iz snežno-belega kararskega marmorja. Posebno milobno obličje Hercegovke, v klasičnem ovalu prikrojeno, je vprav očarljivo, da se ti vtisne v spomin za vse žive dni! — Razen razstavljenih del je Rendič izdelal neštevilno množino vsakovrstnih podob, reliefov, kipov in spomenikov, ki dičijo razna hrvaška pokopališča in javne trge mnogih jugoslovanskih mest . . . Tudi na slovenski zemlji se nahaja nekoliko njegovih kiparskih proizvodov, n. pr. doprsni medaljon s portretom našega Stanka Vraza v njegovi rojstni hiši v Cerovcu blizu Ljutomera, ki so ga odkrili dne 8. septembra 1880. L, potem v nagrobnem mavzoleju čestite obiteli slov. mecena Josipa Gor up a na reškem pokopališču, kjer je uprizorjena apoteoza prve žene Gorupove; končno ona kolosalna statua v parku pred južnim kolodvorom tržaškim, ki simbolizuje združenje Trsta z Avstrijo. Tudi ona bajna vila v ruskem slogu g. Anteja Jakiča v Barko vlj ah pri Trstu je Rendiceva ustvaritev! Skratka: kdor si je hotel pridobiti nekakšen poprečen pregled vseh kiparskih del Rendicevih, temu je bil na porabo v razstavi obširen album njegovih proizvodov! — Ivan Rendič je rodom Hrvat z otoka Brača v Dalmaciji, kjer ima tudi svoje kamenolome. On je bil kolega našega prerano umrlega Janeza Šubica, s katerim je skupno študiral na akademiji »delle belle arti« v Benetkah. — Do nedavno je Ivan Rendič bival v Trstu, odkoder se je predlanskim preselil v Zagreb, kjer si je zgradil svoj posebni atelier. Ker se nahaja še v najlepši moški dobi in je na duhu in telesu zdrav in čil, imajo se bratje Hrvati nadejati od njega še marsikakšnega prelepega kiparskega umotvora! In Rendič je življenja vesel, dela željen mož, hrepeneč po naročilih velikih mo-numentalnih kiparskih del. Ko sem ga pred nekimi leti posetil v njegovem tržaškem atelierju, rekel mi je, da se kani preseliti v — Odeso. Na moje začudenje mi je odvrnil: »Što čete! Toliko sam študirao i se pripravljao za svoj poziv, a sada, kad bi htio raditi i pokazati, što sam naučio, nemam nikakve naručbe!« — A nekoliko mesecev pozneje me sreča na ulici, pa mi pravi že od daleč: »Gospodine! Neču v — Odesu! Dobio sam nalog za spomenike Kačiču-Miošiču u Makarski i Gundulicu u Dubrovniku i jošte nekoja druga kiparska djela!« — In tako je ostal Ivan Rendič v domovini, kjer naj ga Bog ohrani še mnogaja leta! V. Ho Iz. O^v?-^----^2/2^3 Londonski »Nineteenth Century« ima v majski številki članek: »Zmote novodobne vzgoje«. Pedagog Gorst, ki je spisal članek, se boji, da bi angleški narod ne mogel izpolniti njemu namenjene »'velike zadače« na svetu. Gorst piše, da je poučevalni sistem od začetka do konca popolnoma in načeloma zavožen. Gorst pravi namreč: »Ne da bi hotel osebno napadati, bodi