VALVAZORJEVA KNJIŽNICA
1NTERIER d.o.o., trgovsko podjetje Krško, Aškerčevo 1, Slovenija. tel./fax: 0608/21-876. 21-861. 22-090, 22-064
OBMOČNA ENOTA KRŠKOA
AFP
ekskluzivni zastopnik
in nosilec licence adktaš^'
ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO
ŠT. 24 • LETO XV • 12. OKTOBRA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto
CENA: 60 SIT
Sporočilo iz IR inženiringa
Spoštovani najemniki in lastniki stanovanj
Naš glas številka 24 so v svojih poštnih nabiralnikih našli tudi najemniki in lastniki stanovanj, s katerimi upravlja krški IR inženiring. Že ko seje naš novi lastnik odločil za doregistracijo dejavnosti in za prevzem Našega glasa, je upošteval svojo potrebo po komuniciranju s strankami. Vedeti je namreč treba, da pošta, ki jo, spoštovani najemniki in lastniki stanovanj, tudi sicer prejemate iz IR inženiringa, ni brezplačna, pa če jo upravljalec pošilja še tako racionalno. Zato smo se odločili za poskus, od katerega bomo morda imeli vsi korist.
Do konca leta '94 boste namreč prejemali Naš glas in v njem v posebni rubriki tudi vsa obvestila razen položnic. Hkrati pa boste imeli možnost, ki je pri dosedanjem načinu dopisovanja ni bilo. V skupno rubriko boste lahko sporočali svoja mnenja, stališča in potrebe. IR inženiring pričakuje, da bo s prihrankom pri poštnini lahko pokril stroške kupnine za Naš glas. Tako si boste Naš glas lahko ogledovali do konca leta 1994 in se odločili, če ga želite kupovati ali ne. Želimo si, da bi naše sodelovanje uspešno steklo in da bi bilo zadovoljstvo nad njim skupno.
za IR inženiring Jože Kos d.o.o.
&*
inženiring
Lokalne volitve 4. decembra
147 novih občin — Večinski in proporcionalni volilni sistem
Poslanci državnega zbora so pretekli teden z dopolnili najprej poskrbeli za usklajenost zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij in nato ga nato sprejeli. Določa pa, da bo v Sloveniji 147 novih občin, od tega 11 mestnih. Vladni predlog, ki je vseboval 157 občin, od tega 10 mestnih, so torej poslanci z dopolnili spremenili in v nasprotju s pričakovanji oklestili število občin.
S sprejemom zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij so bili zagotovljeni tudi pogoji za razpis rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov.
Za volitve članov občinskih svetov predvideva zakon dva sistema volitev. V manjših občinah, ki bodo imele od sedem-do enajstčlanske svete, bo ve-
ljal večinski sistem volitev, to pomeni, da bodo volilci glasovali o posameznih kandidatih (največ toliko, kolikor članov bo imel svet), izvoljeni pa bodo tisti, ki bodo dobili največ glasov. V večjih občinah, te bodo imele največ 45-članske svete, pa bo veljal proporcioalni sistem volitev. Proporcionalni sistem pomeni glasovanje o kandidatnih listah, volilec si bo lahko izbral le eno, na njej pa bo lahko dal še preferenčni oziroma prednostni glas posameznemu kandidatu.
Za razliko od občinskih svetov bodo vsi bodoči župani izvoljeni po večinskem sistemu. Župane bodo lahko predlagale politične stranke in volilci, če noben od več kandidatov ne bo izvoljen v prvem krogu, se bosta najuspešnejša ponovno pomerila v drugem. (Galex)
Streljanje
Ra jmond Pebevc premagan
Leskovec, 9. oktobra — Strelsko društvo Leskovec je organiziralo mednarodno strelsko tekmovanje za pokal občine Krško '94. Tekmovanja se je udeležilo dvajset najboljših slovenskih ekip in itiri ekipe Iz HrvaŠke.
V ekipni konkurenci je zmagala ekipa Štefan Kovač Turnišče s 1741 krogi pred ljubljansko Olimpijo (1726 krogov) in ekipo 1. pohorski bataljon Ruše (1718 krogov)
Veliko presenečenje je prinesla tekma posameznikov. Svetovni prvak in rekorder Rajmond Debevec je doživel enega redkih porazov na slovenskih tleh. Svoj največji uspeh pa je dosegel Dejan Župane (SD Leskovec), ki je z enakim rezultatom kot zmagovalec dosegel 2. mesto. Prvi trije uvrščeni so s 586 krogi postavili tudi rekord strelišča.
Vrstni red posamezno: 1. mesto Renato Oražem, Portorož (586), 2. mesto Dejan Župane (586), 3. mesto Natalijo Prednik, Ruše (586), 4. mesto Vili Ravnika, Turnišče (584), 5. mesto Rajmond Debevc, Olimpija (582).
Uspešni so bili tudi drugi leskovški strelci. Ekipa v postavi Župane, Grabnar in Bencin je s 1694 krogi zasedla 6. mesto. Posamezno so dosegli naslednje število krogov: Grabnar 558, Koritnik 555, Bencin 550, Zorič 542.
Tekmovanje so omogočili pokrovitelji: SO Krško, Q Techna Krško, NOVA Krško, Pleskarstvo Mirt Leskovec, Elektro Arh Leskovec, Interier Krško in Agrokombinat Krško. (Jože Arh)
Miss Slovenije '94
Slovenska lepota v Termah Čatež
Restavracija hotelaTermeČa-tež bo v petek, 14. oktobra, prizorišče finalne prireditve lepotnega tekmovanja Miss Slovenije'94 za Miss sveta. Za naslov najlepše Slovenke se bo potegovalo dvanajst deklet, najlepšo pa poleg potovanja v južnoafriški Sun Ci-ty, kjer bodo 19. novembra izbrali najlepšo Zemljanko, čaka tudi avto opel corsa city, ki ga podarja generalni pokrovitelj prireditve Opel Kruno iz Brežice.
Lanskoletna miss Metka Albreht bo dobila svojo naslednico, katere ime je še neznanka. Vendar samo še do petka. (Galex)
Občine Sevnica, Krško in Brežice po starem
Mnogi zakonu očitajo nedemokratičnost, nekateri pa so ob tem še opeharjeni.
V Posavju bodo občine Sevnica, Krško in Brežice tudi po sprejetju zakona o ustanovitvi občin ostale ozemeljsko nespremenjene, nobeni od naštetih pa tudi ni uspelo pridobiti statusa mestne občine. Odločitev poslancev državnega zbora se v številnih primerih ne ujemajo z voljo ljudi, izrečeno na referendumih, ko so se odločali o območjih bodočih občin.
Pretekli teden je bila po vladnem predlogu za ustanovitev novih občin predvidena varianta, da se na ozemlju sedanje občine Krško ustanovita dve občini (Krško, Senovo). V občino Senovo so bile po predlogu Službe vlade za lokalno samoupravo predvidene naslednje KS: Rožno-Pre-sladol, Brestanica, Senovo in Koprivnica. Tik pred sprejemanjem zakona v parlamentu je prišlo do protesta KS Rož-no-Presladol in KS Brestanica, ki pod nobenimi pogoji ne želita v občino Senovo. Ob tem pa je tudi KS Senovo zahtevala, da bi ustanovili lastno občino Senovo z dvema krajevnima skupnostma. Očitno pa je bilo izglasovano, kar smo dobili — skupno občino Krško z 31 občinskimi svetniki.
Svoje poglede na dogajanja okrog ustanavljanja občin je podal delegat krške skupščine Miha Senica iz Senovega: »Pred dobrimi desetimi dnevi
je bila po vladnem predlogu zarisana občina Senovo. Brestanica in Rožno sta takoj seznanila župana, da nočejo občine s Senovim. Grdo pa je, da o tem nismo bili obveščeni, kajti mi bi lahko imeli svojo občino z okoli 5.000 prebivalci. Mnogi na Senovem ne dobijo odgovora na to, .zakaj bi usodo našega kraja krojili volji Brestanice in Senovega, ki sta dvignila prah.«
Odločili smo se, da dobimo tudi izjavo druge strani. O tem nam je predsednik sveta KS Brestanica Mirko Avsenak povedal: »Ob ponesrečenem re-ferendomu je bila zaradi nejasnosti, kako se bodo občine v prihodnje financirale, volja naroda taka, kot se je pokazalo. Zato smo ob tem vladnem predlogu tudi zagovarjali demokratično voljo ljudi, kajti vsaka druga poteza bi bila nedemokratična.«
V državnem zboru so šli tudi mimo volje ljudi z referndum-skega območja Čatež, ki so glasovali za svojo občino, vendar je niso dobili. Kako gledajo na to, nismo uspeli izvedeti. Vsekakor pa je dejstvo, da so novi vjdez Slovenije krojjli v državnem zboru, kjer so sprejeli zakon, s katerim ni zadovoljen nihče. Ne poslanci ne strokovnjaki, še najmanj pa ljudje, v katerih imenu in za katere so poslanci izglasovali nove občine. (Galex)
Pesem otroštva
Konvencija o otrokovih pravicah v enem od svojih členov govori: »Države podpisnice naj z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi otroka zavarujejo pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vštevši spolne zlorabe, medtem ko je pod skrbništvom staršev, zakonitega skrbnika ali katerekoli druge osebe, ki skrbi zanj.«
Ta določila niso napisana zato, da bi vzpodbudila po-menek o nemogočem, ampak predvsem zato, da bi bilo v očeh otrok manj solz in v njihovih srcih manj razočaranj. Redkokdaj doživljamo otroka kot osebnost, ki je zgrajena iz neštetih enot in od katerih ima vsaka svoj delež v celoti. Nismo sposobni dojeti njegove nebogljenosti, ampak ga surovo potiskamo v svet odraslih in zahtevamo, da vidi in razpozna svoje sovražnike, nismo pa mu sposobni ponuditi prijateljstva, zgrajenega na enakovrednem odnosu. Odrasli se ne zavedamo, da bi lahko prisluhnili otroku, njegovemu svetu in občutkom.
Vse prevečkrat se nam dogaja, da na otroka gledamo kot na ekonomsko postavko in ga okrivimo znižanja družinskega standarda. Otroka gledamo kot nekoga, ki nas s svojim bivanjem sili k žrtvovanju prostega časa in ki krati vse tisto, kar naj bi bilo uživanje brez neprijetnih motenj s strani. Na tak način postane otrok deležen sovražnega odnosa, ki se ga v svojem egocentrizmu sploh ne zavedamo, kažemo ga pa v sproščanju vsega slabega.
Tone Pavček je nekoč zapisal takole: »V lepih pravljicah je naslikano otroštvo z veselimi, svetlimi barvami mladosti. Najbrž je prav tako, četudi je v življenju vsepovsod tako grdo drugače. Ko zavriskaš od sreče novorojenega ob joku novorojenca in ko ti rojenice pripovedujejo neponovljivo in enkratno zgodbo o edinstveni novi zvezdi, ki bo žarela po svoje svojo usodo skozi klance in pešpoti življenja, se še ne zaveš, kaj vse se bo tudi hudega in nasilnega, tudi po tvoji krivdi, zgrnilo nad to veselje.«
Ne samo ob tednu otroka, ampak vsak naslednji dan poskušajmo doumeti, da otrok, čeprav naš, ni lastnina, ki jo prenašamo v vrečki za kruh, temveč posebnost, edinstvenost, neulovljivost in neizrekljivost. Nikdar ne smemo pozabiti, da smo se včeraj še tudi mi igrali v pesku in razbijali sosedova okna, hkrati pa strmeli za svetom, ki je pesmi vreden. Od včeraj do danes se v svetu otroštva ni nič spremenilo.
Damjan Lah
Ropali so, vlamljali in kradli
Na Senovem odkrita
organizirana skupina
grmih mladenicev
Kolovodja 22—letni in brezposelni M. G. s Senovega
Krško, 10. oktobra — Na širšem območju Posavja se lahko ljudje oddahnejo, kajti policisti so pred dnevi odkrili organizirano skupino petih mladenicev iz senovškega konca, ki je leto dni drzna ropala, vlamljala in kradla. Za vodjo, 22—letnega M. G. s Senovega in brez zaposlitve ter še dva pajdaša, je preiskovalni sodnik šestega oktobra odredil pripor, ostala dva pa bosta ustrezne postopke lahko počakala na prostosti.
Peterica ima na vesti najmanj trideset kaznivih dejanj, od tega so jih petindvajset že priznali, med najhujša pa sodita po dva ropa in kraji osebnih avtomobilov v Brežicah in Atomskih Toplicah. Samo spomnimo, da sta dva iz omenjene skupine decembra lani pri Senovem grobo napadla ženico, ji vzela 20.000 tolarjev in torbico z dokumenti vrgla v potok. Potem so se vrstili vlo-
mi v avtomobile, mrliško vežico na Senovem, gostišče pri brestaniških ribnikih in na gradbišče bencinskega servisa na Vidmu. Dodajmo, da so enega od ukradenih osebnih avtomobilov »shranili« v garažo zasebnika na Senovem in mu s tem »kompenzirali« dolg.
Dodati kaže, da so posameznike in skupino policisti dlje časa opazovali in pri mladeničih, ki jim je to menda prvo kaznivo dejanje našli veliko večino »vročega« blaga. (V. P.)
flN KRŠKO CKŽ23
kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine
Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225
NAŠ GLAS 24. 12. OKTOBRA 1994
]
Nekaj odgovorov na nekatera vprašanja Našega glasa:
Odgovarjali so ministri, poslanci in pomembni ljud|e
--------------------------------------------------------------------------------------•_--------------------------------------------------------
Liberalne demokracije Slovenije kar tako, ker so bili pač gostje Krčanov in so še malo poklepetali z domačimi
novinarji.
Robert Kerin,
pobudnik za VIP turnir v Krškem, sicer pa podpredsednik krškega izvršnega sveta in tajnik LDS
»Kako ocenjujete današnje srečanje, kakšen je cilj in uspeh?«
»Mislim, da je dobro, da se slovenski vodilni politiki srečajo za spremembo tudi v Krškem in ne samo v Ljubljani. To je tudi priložnost, da se spoznavajo med seboj krški politiki, gospodarstveniki in vodilni slovenski politiki.«
»Ocenjujete, da je bila ta plat spoznavanja uspešna?«
»Da, zagotovo. Mogoče je malo neroden čas, ker je za danes ob šestih sklicana seja državnega zbora, ampak za to smo zvedeli prepozno. Sicer pa še vedno vsi ocenjujejo srečanje za zelo uspešno.« (Nena)
Marjanu Šetincu je hčerka prva voščila za osvojeno tretje mesto.
Marjan Šetinc
»Posavje si ni znalo izboriti mesnte občine
Poslanec, ki sicer živi v Ljubljani, vendar izvoljen v Brežicah, in se prizadeva za uspešnost Posavja. Na programu današnje seje Državnega zbora je tudi lokalna samouprava. Kako bo s posavskimi občinami?
»V Posavju smo ohranili obstoječe občine v starih mejah. Na današnji seji moramo samo še uskladiti zadeve, kjer je prišlo do neskladij.«
»O Posavju ni pravno — formalnih neskladij?«
»Predlog gospe Mijovičeve, ki je bil zelo kompliciran, smo obravnavali, zato upam, da ni prišlo do prekrivanja dveh ali več krajev. V občini Brežice je
obstajal predlog, da se formira še občina Cerklje, v Krškem pa občina Senovo, toda oba predloga sta bila zavrnjena.«
»Posavje je torej ohranilo svoje obstoječe občine, ni pa si pridobilo nobenega statusa mestne občine?«
»Tako je. Toda zdi se mi, da bi z milo solidarnosti lahko spraviliškozi tudi mestno občino, kajti po sedanjih kriterijih zadovoljujejo Brežice več pogojem. Vendar se nismo uspeli dogovoriti. Potem smo poskušali tudi z nekim skupnim predlogom, da bi namesto sedanjih deset imeli osemnajst občin, saj bi tako te imele večji vpliv na centralizacijo
In ni uspelo?
»Zaenkrat ni uspelo, vendar upamo, da se bo to dalo urediti s spremembami zakona, morda že v bližnji prihodnosti.«
»Kdaj?«
»Težko rečem. Ko se bomo uskladili po posameznih pokrajinah, ko bomo tudi videli, kako • funkcionirajo sedanje mestne in navadne občine. Vedeti je treba, da bodo sedaj občine, kot so Brežice, Krško... zelo močne.«
Vendar to ne pomaga. Kakšen pomen ima mestna občina?
»Mestna občina ima večje pristojnosti, bolj samostojna je v odločanju o zadevah, ki so lokalnega pomena. Menili smo, da na področju Posavja, na meji s Hrvaško, potrebujemo občino, katere pristojnosti presegajo pristojnosti navadne občine, ki bo vendarle imela samo lokalno samoupravo, ne bo pa imela nekih državnih pristojnosti.«
Ali lahko to malo natančneje pojasnite, da bodo ljudje razumeli, kaj so izgubili, kaj gre mimo njih?
»Čisto vse še ni določeno, vendar pristojnosti (lokalni urbanistični načrti, presojanje o reševanju problemov na lokalni ravni) država prenaša na to mestno občino, medtem ko bo navadna občina imela pristojnosti, ki jih imajo sedanje KS, plus še nekaj več (odločali bodo o komunali, o zadevah skupnega pomena...).
Kjučne stvari, recimo razvoj podjetništva, bo treba urejati Ljubljani?
»Da, čeprav se mi zdi potrebno poudariti, da bosta Brežice in Krško kot veliki občini imeli veliko moč akumulacije sredstev, dosti denarja bosta lahko zbrali z davščinami. Že sedaj se ogromno kapitala seli na hrvaško-slovensko mejo in jaz razumem, da bo to vendarle ostalo v lokalni pristojnosti, da bo nekaj denarja ostalo tukaj za agresiven nastop v razmerju do Hrvaške, agresiven v tem, da privabljamo Hrvate, da jim prodajamo blago, -da bomo sever vsaj za Hrvaško.«
Ampak to še vedno lahko počnemo kot lutke, vodene iz Ljubljane?
»Na žalost, toda še vedno obstaja možnost, da v bližnji prihodnosti ustanovimo neko pokrajino in skupni parlament,
ki bo znal zadeve usklajevati. To bodo narekovale zakonitost razvoja in razvoj v drugih pokrajinah.«
Kako vidite Posavje iz Ljubljane?
»Mislim, da smo kadrovsko močni, kajti v Posavju je vrsta institucij, ki niso kadrovsko obubožale: v Krškem bančništvo, NEK, v Brežicah bolnica,
srednje šole... Mislim, da bomo te kadre ohranili in pridobivali nove. Ugotavljam, da je vse več interesa za ostajanje v teh krajih, ogromno je novega poslovništva. Mejo je treba sedaj izkoristiti za razvoj, ne pa na njej postavljati ovire in metati sosedu polena pod noge.«
(Nena)
dr. Pavle Gantar
»Ko ste bili prvič tu, so vas nepripravljenega po nepotrebnem izpostavili. Imate zdaj kaj novega povedati v zvezi s krškim problemom - skladiščenjem odpadkov?«
»Iskanje lokacije za skladišče ni v pristojnosti ministrstva za okolje, ampak ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki ima posebno agencijo za radioaktivne odpadke. V naši pristojnosti je samo jedrska varnost in varnost odlagališča. Torej mi nismo dolžni iskati lokacije, pač pa lahko zahtevamo, naj se lokacija najde in da ustreza vsem kriterijem varstva okolja. Glede prostora za nizko in srednje radioaktivne odpadke bo korak naprej t. i. kompaktiranje. Možnost za naprej je npr. su-perkompaktiranje, ki bo vključevalo tudi sežig, in s tem redukcijo odpadkov na dvajsetino, zaradi česar bo problem lažje rešljiv. Lokacija pa ni v moji pristojnosti. Kar pa se tiče rente - predvidoma konec tega ali v začetku prihodnjega leta bomo pripravili uredbo o poljski renti, ki bo vsebivala več elementov: vprašanje gru-pacije zemljišča, odškodnina za neuporabnost zemljišča v bližini nuklearke v kake druge namene in psihološka renta.«
»Slišati je stališča, da veriga elektrarn na Savi ni samo energetska pridobitev, temveč tudi naravovarstvena katastrofa.«
»Mislim, da so take ocene pretirane. Predpostavka za to je zvišanje kvalitete vode reke Save. Sicer pa se zaradi različnih posegov zvečuje hitrost naših rek, zlasti Mure in Save, in bo treba ukrepati, da bomo preprečili značilno poglabljanje dna. Naravovarstveni pogoji za pridobitev koncesije so zelo strogi in za koncesionar-
je morda celo nesprejemljivi. Pričakujem, da koncesij morda celo ne bodo oddali. Elektrike ne potrebujemo nujno, vendar je gradnja elektrarn zelo spodbudna dejavnost za gospodarski in siceršnji razvoj.«
»Naša družba je še vedno dovzetna za to, da se kaj spregleda. Ne smemo pozabiti, kaj vse je potopljeno okoli Radeč.«
»Zahtevali bomo spoštovanje vseh zahtev za zvišanje kvalitete reke Save.«
»Kaj je z očiščevalnimi akcijami, kot je bila zadnja v Piranskem zalivu? Vse naše reke so jih potrebne, zlasti strokovne, volitve pa so le vsaka štiri leta.«
»Problem je v vodnogospodarski inšpekciji, ki se ukvarja le s tovarnami in drugimi večjimi uporabniki na vodi, ne pa tudi s siceršnjim onesnaževanjem, z divjimi odlagališči. Večine teh ne bomo uspeli rešiti pred strategijo ravnanja s komunalnimi odpadki. Veliko dela nas čaka tudi s psihologijo onesnaževanja. Spoštovanje pravil je sicer nujno, vendar so ljudje še vedno precej prepuščeni sami sebi. Ne moremo nadomestiti vsega, kar je pet, deset let stalo.«
»Ali razmišljate tudi o tem, da se ljudje držijo le predpisov, katerih nespoštovanje jih udari po žepu?«
»Kazni bodo seveda sestavni del tega procesa.«
Volitve novih krmarjev
Državni zbor je končno določil nove občine in razpisane so volitve za župane in člane občinskih svetov. Veliko je krajev in občin v Sloveniji, kjer prebivalci niso zadovoljni z odločitvijo Državnega zbora. V teh primerih ni bila upoštevana volja ljudi, izražena na referendumu. Žal Državni zbor ni izrabil možnosti, da bi uveljavil ljudsko voljo. Zaradi tega je odstopil dr.Ciril Ribičič, predsednik komisije za lokalno samoupravo pri Državnem zboru.
V občini Krško so tekle stvari drugače. Prebivalci so na referendumu izrazili voljo, da ostane občina v sedanjih okvirih in niso podprli predlogov za ustanovitev novih, manjših občin.
Združena lista socialnih demokratov v Krškem se je že v začetku razprav o reformi lokalne samouprave zavzemala za občino v sedanjih okvirih in javno, z argumenti dokazovala njeno upravičenost.Ta je v prednosti, ki jih kot večja občina lahko izkoristi za hitrejši in enakomernejši družbeni razvoj in za zadovoljevanje interesov svojih prebivalcev. Referendumsko izražena volja prebivalcev je tako v našem primeru dobila svojo ures-
ničitev v zakonu o določitvi območij občin.
Nova občina bo torej v mejah sedanje občine Krško.
Sedaj je predvsem pomembno, da kandidiramo in izvolimo take kandidate za župana in člane občinskega sveta, ki bodo imeli voljo in sposobnost prevzeti krmilo občinske ladje in jo usmeriti proti cilju, ki ga danes želi večina prebivalcev, ne glede na strankarska ali druga razlikovanja. Ta cilj pa je boljše življenje vseh naših prebivalcev, utemeljeno na gospodarskem razvoju, zaposlovanju, izobraževanju, kulturi, športu, komunalnem urejanju in odpravljanju socialnih stisk — na vsem, kar sestavlja novo, višjo kakovost življenja.
Zato naj krmilo naše občine prevzame ekipa podjetnih in dinamičnih ljudi, ki bodo dobili zaupanje volilcev. Prav bi bilo, da kandidati predstavijo svojim volilcem jasne in uresničljive programe. Izhajajoč iz dosedanjih dobrih in slabih izkušenj se bodo volilci pri presoji kandidatov, bolj kot doslej, odločali predvsem o njihovih programih in o sposobnostih njihovih avtorjev. Združena lista socialnih demokratov Krško
Predvolilna tekma se
y_ •
Sevnica, oktobra — Stran ke Slovenske pomladi bodo v Sevnici združene nastopile v decembrskih volitvah za župana in člane občinskega sveta občine Sevnica.
Na koordinacijskem sestanku SDSS, SLS, SKD in SND za Sevnico so se vodilni iz posameznih strank dogovorili o skupnem nastopu na bližajočih se lokalnih volitvah. Kako bodo stranke stopale v koalicije v ostalih dveh posavskih občinah, še ne vemo, vemo le, da so aktivnosti okrog sklepanja »kupčij« v teku, in da bodo
zacenia
glavni akterji prihodnjih lokalnih volitev v kratkem znani.
Vsekakor bodo bolj pomembni od imen programi in projekti, ki jih bodo kandidati predstavili. Zaenkrat lahko le ugibamo, kdo, kje in kaj bo ponudil oziroma tudi izpeljal. Želimo si le, da bi bil čas po volitvah drugačen, prijaznejši, zaznamovan z delavnostjo in odgovornostjo, ter da bodo tokrat izvoljeni svoje programe, na podlagi katerih jim bodo ljudje dali svoj glas, vestno in dosledno uresničevali, (dama)
Organizacijsko jedro VIP turnirja v Krškem.
Septembrska seja OO SKD Krško
Na redni septembrski seji občinskega odbora SKD Krško (tokrat v razširjeni sestavi), ki je bila 26.9.1994, so obravnavali naslednje točke dnevnega reda:
— kongres SKD
— priprava kandidatov za občinski svet in županstvo (3. faza)
— aktivnosti volilnega štaba
— aktualni politični trenutek
3. kongres SKD bo 22—23. oktobra v Ljubljani in bo v marsičem nakazal prihodnost stranke, njene usmeritve kakor tudi delovanje. Občinski odbor je predlagal in obravnaval Pravilnik o kandidiranju za volitve v organe SKD, predlog sprememb in dopolnitev statuta in predlog sprememb in dopolnitev programa.
S sprejemom pravilnika se v stranki tudi uradno pričenjajo kandidacijski postopki oz. zbiranje kandidatur za vse organe in funkcije v stranki na državni ravni. V skladu s pravilnikom je odbor predlagal kandidate za osrednje organe stranke SKD. OO je že v preteklem obdobju podal nekaj pripomb na statut in program stranke, tokrat pa je te še dopolnil.
Priprave kandidatov za lokalne volitve (občinski svet, župan) potekajo po načrtu organizatorja volilne kampani-je (volilni štab). Vodstvo volilnega štaba se je v sklopu priprav na volitve in načrta dela za leto '94 udeležilo seminarja Krekove Politične akademije, ki ga je pripravila za vodje kampanje v sodelovanju z »IRI« (International Republican Institute) iz ZDA.
Občinski odbor SKD je obravnaval tudi aktualne politične zadeve lokalnega in državnega značaja. Seveda ni mogel mimo odstopa predsednika Lojzeta Peterleta s funkcije zunanjega ministra in dogajanj okoli odstopa. (Miloš Kukovičič, tajnik OO SKD Krško)
ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO
NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško — Telefon/telefax: 0608/21—868 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto — Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
NAŠ GLAS 24. 12. OKTOBRA 1994
PO NAŠIH KRAJIH
V Sevnici
10. izredna seja IS SO Sevnica
Sevnica, oktobra — Predsednik IS SO Sevnica Joško Kovač je sklical 10. izredno sejo izvršnega sveta občine, na kateri so zaradi časovne naglice morali obravnavati predlog Odloka o določitvi volilnih enot v občini Sevnica. Po tehtnem premisleku so se člani IS SO Sevnica odločili za prvo varianto predloga, ki sevniško občino deli na štiri volilne enote.
V prvi volilni enoti bodo KS Blanca, Loka, Sevnica (brez naselja Sevnica) in Zabukov-je, izvolili pa naj bi 7 članov občinskega sveta. Druga volilna enota bo KS Sevnica — naselje Sevnica (mesto), izvolili pa naj bi prav tako 7 članov občinskega sveta. Tretja volilna enota bo zajemala KS Boš-tanj, Primož in Studenec, zastopalo jih bo 5 občinskih svetnikov, četrta volilna enota pa obsega KS Krmelj, Šentjanž (brez M. Cirnika in Ro-ženberka) in Tržišče (brez Gornje Stare vasi), izvolili pa bodo 6 svetnikov. Sedeži volilnih enot bodo tako: Sevnica — okolica, 5180 preb. 7 članov občinskega sveta; Sevnica — mesto, (4941,7); Boštanj,
(3784,5); Tržišče, (4151,6), kar govori, da bo 18.056 prebivalcev občine Sevnica na volitvah izvolilo skupno 25 članov občinskega sveta. Gospod Drstvenšek je opozoril na nerazumno kratke roke za določitev novih volilnih območij, hkrati pa se je vprašal, ali ni to spet naglica, v kateri lahko ponovno mnogo izgubimo, pridobili pa ne bomo skoraj ničesar.
Sprejeli so tudi predlog sklepa o imenovanju občinske volilne komisije za izvedbo lokalnih volitev.
Obravnavali, potrdili in sprejeli so predlog delitve posojil za pospeševanje malega gospodarstva v občini Sevnica in subvencioniranje realneob-restne mere. Komisija je pregledala 79 vlog oz. prošenj, od tega jih so 13 vložili podjetniki, 66 pa obrtniki (eden je odstopil), tako da od 78 vloženih prošenj dva podjetnika in dvanajst obrtnikov ni dobilo pritrdilnega odgovora oz. odobritve vloge. Najmanjši znesek posojila je 300.000 SIT, največji pa 1.000.000 SIT. Predsednik Kovač je opozoril, da v
prihodnosti občina ne bo več imela vloge, kakršno ima danes, prevzeti jo bo morala banka, kar bo verjetno za razvoj gospodarstva še bolj usodno.
Obravnavali so tudi predlog kolektiva radia Sevnica, v ka-
terem so predstavili svoj pogled na delovanje v predvolilnem času, ko bodo z javnih prireditev in zborovanj poročali sicer zastonj, za vse naročene nastope strankarskih predstavnikov na radiu pa bo veljal enoten cenik radia Sevnica (minuta nastopa 1.500 SIT), (dama)
Izredna seja SO Sevnica
Določiti volilne enote
Sevnica, oktobra — Izredno sejo skupščine občine so sklicali z namenom, da poslanci sprejmejo predloge izvršnega sveta ter da se seznanijo z zakonom o določitvi območij občin. Skupščina je sprejela in potrdila oba predloga: predlog odloka o določitvi volilnih enot v občini Sevnica in predlog sklepa o imenovanju občinske volilne komisije za izvedbo lokalnih volitev.
Zakon o določitvi območij občin določa na sedanjem
območju občine Sevnica naslednje; občina Sevnica zajema naslednje krajevne skupnosti: Blanca, Boštanj, Loka, Krmelj, Primož, Sevnica, Studenec, Šentjanž (brez naselij Roženberk in Mali Cirnik, ki sta sedaj vključeni v občino Trebnje), Tržišče (brez naselja Gornja Stara vas, ki je sedaj vključena v občino Bučka-Škocjan, krajevna skupnost Bučka je v celoti vključena v občino Bučka-škocjan) in Zabukovje. Sedež občine je v Sevnici, število članov prvega občinskega sveta je 25. (dama)
Čigava je jablana?
TPC Slovenska vas med lastniki in najemniki
Zadrege s Slovenskovaškim poslovnim centrom se ______              počasi razpletajo
Krško, 5. oktobra — Najemniki Trgovsko-poslovne-ga centra v Slovenski vasi, ki je nekoč (za časa bivše JLA) nosil ime TRZ Bregansko se-lo, so ustanovili svoj odbor. Objekti so sedaj v lasti Ministrstva za obrambo (MORS).
Udeleženci so za predsednika izbrali Stanka Sinka, člani odbora pa so še Peter Spiler, Zlatko Požgaj, Silvo Mesojedec in Ivan Tomše. Za kaj gre?
Zakon o obrambi v drugem branju parlamentarne proce-
Zasedanje krške skupščine
Dober začetek, slab konec
dure vprašanj lastnine niti ne omenja, kaj šele da bi jih reševal. Najemniki poslovnih prostorov so se torej znašli v brezzračnem prostoru, brez statusa. MORS svoje lastnine ne obnavlja in ne vzdržuje.
Tako so se najemniki zbrali in poiskali pomoč za svoje težave pri Območni gospodarski zbornici v Krškem. Na posvetu je sodelovalo dvajset predstavnikov najemnikov in predstavniki Ministrstva za obrambo, brežiške občine, Centra za razvoj Posavja, GZS in posavske OGZ ter novinarjev. Dogovorili so se o nekaterih aktivnostih za reševanje statusa TPC-ja. MORS in poslanci naj bi pospešili zakonsko ureditev lastninjenja objektov bivše JLA, občina naj bi dala zgradbe čim prej oceniti,
vpisati v zemljiško knjigo, urediti lokacijsko dokumentacijo in infrastrukturo. Najemniki so zahtevali še odstranitev stare opreme, odvoz avtomobilov in ostalih odpadkov (za galvani-zacijske odpadke so izbrali Hidroinženiring, sopodpisnik pogodbe z njim je vlada), ureditev vodovoda in kanalizacije, prometne signalizacije in krožnega prometa v centru ter ureditev nekaterih statusov z dokumenti. Med te naloge sodijo proučitev pogodb, opredelitev lastništva stare kasarne, ki ni v sestavu TPC, pomoč občine pri pridobitvi uporabnih dovoljenj in proučitev možnosti za pospeševanje nadaljnjega razvoja.
Izrečenega in napisanega je bilo torej kar precej, koliko pa se bo uresničilo, bo pokazal čas. (nic)
Krško, 5. oktobra — Že pred začetkom 38. skupne seje je kazalo, da bodo razprave kar se da burne. To se se je tudi zgodilo, vendar so pri glasovanju o peti točki dnevnega reda (od' skupaj šestnajstih) ugotovili nesklepčnost. V dvorani je bilo prisotnih le še 38 delegatov, v začetku pa 47. Nadaljevanje seje so sklicali za četrtek, 13. oktobra.
Do razburjenja med poslanci je prišlo že pri določanju dnevnega reda seje. Predse-denik SO je predlagal umik dveh točk, ki se nanašata na ustanovitev in dodelitev lovišča v upravljanje, in umik obrazložil: » Od občine Sevnica smo dobili pogodbo iz leta 1967, ki predlagana sklepa postavlja v drugačno pravno luč. Dokler ta pogodba ne bo strokovno preučena, predlagam njen umik z dnevnega reda.« Vendar so delegati menili drugače in izglasovali, da točki ostaneta. Delegatka Ida Novak Jerele je predlagala umik točke o določitvi števila sodnikov organa za postopek o prekrških občine Krško, česar pa ostali delegati niso podprli. Prav tako ne predloga delegata Jožeta Stibriča o imenovanju upravnega odbora sklada za razvoj malega gospodarstva v občini Krško.
Da je bila prva točka anevne-ga reda nadvse burna, pove tudi podatek, da so delegati sprejemali dnevni red celo uro.
Republiška volilna komisija je v ponedeljek SO Krško uradno obvestila, da morajo občinske skupščine na predlog izvršnega sveta v petih dneh določiti volilne enote ter imenovati občinsko volilno komisijo. Sekretariat SO Krško je upoštevajoč zakonsko določilo, da se v volilni enoti voli najmanj 5 občinskih svetnikov, pripravil kar 9 različic volilnih enot, ki jih je obravnaval izvršni svet Delegatom je predsednik IS Herman Kunej predstavil predlog štirih volilnih enot na območju občine Krško, vendar pa so nekateri delegati predlogu očitali nepravilnost pri formiranju enot oz. njihovo prenatrpanost. Vloženi amandmaji, katerih cilj je bila enakomerna zastopanost, so pripeljali do spremembe števila volilnih enot. Občinska skupščina bo štela 31 svetnikov, ki se jih bo volilo na petih volilnih enotah.
Razprava o delegatskih pobudah in vprašanjih je bila končana, ob glasovanju delegatov pa so ugotovili nesklepčnost. Vsekakor bo v četrtek zelo zanimiva seja s pomembnimi točkami dnevnega reda. (Galex)
Poskusno obratovanje PTV Slovenska vas
Odbor za postavitev antenskega stolpa Rajec obvešča krajane KS Velika Dolina, KS Jesenice na Dolenjskem in dela KS Do-bova, da je 5. oktobra 1994 pričel poskusno obratovati pretvornik Slovenska vas, ki je zgrajen ob naselju Rajec. Slovenska programa SL01 in SL02 sta na 37. oziroma na 45. kanalu. Za sprejem programa so potrebne UHF antene, ki obsegajo omenjena kanala. Poskusno obratovanje bo trajalo do 26. oktobra 1996, ko bo pretvornik pričel redno obratovati.
Redno pa že obratuje pretvornik Bizeljsko, ki na 30. kanalu oddaja II: program TV Slovenija (SL02)
Branko Blaževič in Dušan Blatnik
Delegatska pobuda
Urad za
mladino
občine Krško
Na skupščini je Vida Ban dala delegatsko pobudo za ustanovitev Urada za mladino občine Krško na podlagi usmeritev Urada za mladino RS, ki je mnenja, da so na nivoju regij taki uradi nujni. Prevzeli naj bi naloge oblikovanja, koordiniranja in izvajanja različnih ukrepov za mlade.
Urad RS je že predlagal krškemu izvršnemu svetu, da se s sklepom ustanovi Urad za mladino občine Krško, ki bi. lahko po usklajenem dogovoru z občino Sevnica in Brežice teritorialno pokrival področje Posavja.
Argumenti za to so v tem, Ča področje skrbi za mladipo, ki do sedaj ni bilo ustrezno urejeno. Delo z mladimi na lokalni ravni je bilo dosedaj prepuščeno nevladnim in nestrankarskim organizacijam, za katere pa lokalne oblasti niso imele dovolj posluha. (Galex)
Brežiški delegati so raje ostali doma
Sejo je spodnesel nesklepčni zbor združenega dela
Če bi se bila brežiška skupščina pravočasno oklica/a za enodomno telo ...
Brežice, 6. oktobra — Tudi 9. sklic za skupno sejo zborov SO Brežice ni prinesel želenih rezultatov, čeprav so bile na dnevnem redu tako pomembne točke, kot so odlok o določitvi volilnih enot za izvolitev članov občinskega sveta, sklep o podelitvi oktobrskih nagrad in priznanj, osnutek odloka za razglasitev Pleter-šnikove domačije za kulturni spomenik in soglasje k imenovanju ravnatelja OŠ Velika Dolina. Sklepčna sta bila le zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, zbor združenega dela pa je, kot že mnogokrat dosedaj, »zatajil.«
Ob tem je bil razburjen tudi predsednik SO Brežice Teodor Oršanič, ki je bil mnenja, da bodo delegati (neprisotni namreč) končno že politično
dozoreli. Vendar ni bilo tako. Ob tem je dodal: »Nesklepčnost tako povzroča posredno in neposredno škodo kot tudi moralno škodo do tistih, ki so si zaslužili oktobrske nagrade in priznanja. To je zavestno rušenje državnosti, kajti z nesklepčnostjo se ruši pravni red in povzroča anarhija. To pa nastaja izključno zaradi zavestnega bojkotiranja delegatov.«
Sekretar SO Darko Buko-vinski je zbranim delegatom predstavil odlok o določitvi volilnih enot, nad katerim so imeli nekateri tudi pripombe. Sprejeti pa tako ali tako niso uspeli nič, ker so bili pač nesklepčni. Vsekakor bodo poskusili s ponovnim sklicem, o datumu pa še ni bilo govora. (Galex)
Delegati v pričakovanju sklepčnosti, ki pa je v brežiški skupščini že dolgo ni bilo. Morda pa bi enodomni skupščini uspelo sejo izpeljati, se sprašujejo mnogi.
Parkirišča naša vsakdanja
V Brežicah bodo v kratkem avtomobili ob Cesti prvih borcev gledali v obratno smer. Občinsko vodstvo bo ___________zasukalo smer prometa.___________
V Krškem je ena izmed prometnih konic ravno na CKŽ, pred samostanom. Tam je pač vrsta lokalov, prodajaln in služb, predvsem pa Državna založba Slovenije. Saj je čisto normalno, če skočiš po kako malenkost v papirnico in, ker se ti mudi, pač pustiš avto kar sredi ceste. Seveda pri tem ne računaš, da je čisto normalno tudi to, da je v prodajalnah polno drugih ljudi, ki tudi nestrpno čakajo, da s svojim avtomobilom oviraš odhod nekomu drugemu... Krška prometna klobasa je taka, kakršna pač je in kaj malo je verjetnosti, da bi bila lahko boljša.
Morda bi pa pomagalo, če bi se vsaj malo lotili t. i. mirujočega prometa. Če bi, na primer, parkirna mesta na delu CKŽ med Pekom in avtobusno postajo zarisali nekoliko poševno in ne vzporedno s pločniki. Sicer bi verjetno pridobili prostor samo za (recimo) pet dodatnih parkiranih avtomobilov, a dosegli bi to, da si oni ostali, ki niso imeli sreče, da bi našli parkirišče tik pred prodajalno, v kateri imajo opravek, več ne upali svojih vozil pustiti kar sredi ceste. Tudi to je nekaj. (Ika)
Pa še to: tisti, ki bi morali ob CKŽ parkirati poševno si ne bi več prizadevali, da (v strahu za zadke svojega plehovja) prednja kolesa čim bolj temeljito porinejo na pločnik. (Ika)
	Valantičevo17, 68000 Novo mesto
	Telefon:+386 68/23174, 323 300
g^a v	Telefax: +386 68/342 094
GMHZ	čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro.
PO NAŠIH KRAJIH
NAŠ GLAS 24. 12. OKTOBRA 1994
Telovadnica OS v Brestanici:
Šola športnega plezanja
Brestanica, 27. septembra — Posavski alpinistični klub je začel z novo šolo športnega plezanja na umetni plezalni steni v telovadnici osnovne šole v Brestanici. V šolo se je prijavilo kar 23 otrok z osnovnih šol Brestanica, Senovo in Krško. Prvi prikaz športnega plezanja in uvodne razlage o tem novem športu na območju Posavja so si ogledali tudi starši.
Večina otrok je bila izbrana na osnovi testiranj in izdelave
podatkov Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani, klub pa je zaprosil tudi za podatke o športni nadarjenosti otrok v prvih treh razredih osnovne šole. Šolo športnega plezanja vodijo inštruktorji športnega plezanja in športni plezalci Posavskega alpinističnega kluba in poteka ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17.00 ure. Vsi, ki bi želeli otroke še vključiti v šolo, se lahko oglasite ob teh dnevih v telovadnici, kjer šola poteka. Otroke v prvih
urah naučijo predvsem osnovnih pravil plezanja, pravil varovanja plezajočega, uporabe posebne plezalne opreme ter osnovnih elementov plezalne tehnike. Ko otrok to osvoji, se začnejo bolj posvečati pravim treningom športnega plezanja, ki pa so pri otrocih seveda povezani z igro, tako da jih treningi ne bi prehitro utrudili. Ker v Sloveniji potekajo tudi tekmovanja v športnem plezanju, bodo poizkusili omogočiti otrokom, tistim seveda,
ki bodo dovolj pripravljeni, da se bodo že v naslednjem letu lahko udeležili kakšnega tekmovanja, peljali pa jih bodo tudi na kakšno naravno pleza-lišče v Sloveniji. Vse dijake in starejše, ki so zainteresirani za športno plezanje ali alpinizem, vabimo, naj se oglasijo v prostorih Posavskega alpinističnega kluba v Domu mladih v Krškem vsak četrtek ob 20.00 uri, kjer imajo člani kluba redne tedenske sestanke. (Kati)
SEVNICA
frekvenca:
96,7 MHz
105,2 MHz
Naše oddaje
lahko poslušate vsak dan
med 15. in 19. uro,
ob sobotah med 15. in 24.
in ob nedeljah od 10. ure dalje.
Balinarji ob igrišče?
Krško, oktobra — Krški balinarji, ki so postali prvaki dolenjske regije se niso uspeli uvrstiti v 2. slovensko balinarsko ligo. V konkurenci prvakov dolenjske, celjske in mariborske regije so bili najboljši igralci iz BK
Trebeliško. Žal krožijo govorice, da bo hotel Sremič balinarjem odpovedal gostoljubje.
Tako bodo dolenjski prvaki ostali brez osnovnega pogoja za treninge in tekmovanja, urejenega igrišča oz. popularnega «balin-placa«. (Pilip)
Ni nam v okras
Slovenska vas, septembra — Streljaj od meddržavnega prehoda Slovenska vas (prej Obrežje 1) stoji zapuščina bivše vojašnice bivše JLA. Dokler ji je še gospodaril njen bivši lastnik, je bilo tod vse lepo urejeno, čisto in očesu prijetno. Danes, ko gre človek tod mimo, zagleda gola rebra stavb brez streh, ki pa jih ni s seboj odnesla JLA, ampak so si jih prisvojili nekateri domačini. Res je žalosten pogled na te objekte. Manjka velik del strehe, da o oknih in vratih ne govorimo. Domačini se sprašujejo, kdo skrbi za te neizkoriščene prostore in kdo je sploh lastnik. Zdaj je tu vse več tujcev, ki prihajajo v nakupe ali pa kar tako, na obisk. Saj seje v zadnjem času pojavilo kar nekaj novih objektov (galerija, trgovina, gostišče Hamer), ki pa jim ni v okras zgoraj opisani objekt, ki stoji tik ob cesti, ki pelje popotnika v trgovsko cono v Slovenski vasi. Delna sreča je, da je tudi grmovje že dosti zraslo in tako vsaj delno zakrilo to grdo podrtijo. (Božidar Zore)
Posebne zelene vreče za smeti
Na uredništvo Našega glasa je prišla pritožba, da Kostak Krško ni pobral smeti, ki so bile shranjene v črne vreče, namenjene odpadkom. Poklicali smo Kostak Krško in jih povprašali o tem. Povedr.li so nam, da je bil sprejet občinski odlok, s katerim je določeno, da se, razen v izjemnih primerih, od 1. avgusta odpadki shranjujejo v posebne zelene vreče s Kostakovim znakom. Vse drugače shranjene odpadke ne bodo pobirali. Zelene vreče kupite pri inkasantih ali pa na Kostaku. Priporočamo vam, da si jih čim prej priskbite, saj se le tako okrog vaše hiše ne bodo nabirali kupi smeti. (Kati)
Krilca tržnica
V soboto smo na tržnici zabeležili bogato ponudbo ozimnice (krompir, zelje, čebula, paprika in jabolka), pojavil pa se je tudi že prvi kostanj. Jabolka so bila po 60 tolarjev, pomaranče po 180, nektarine po 250, banane po 120, hruške po 250, grozdje po 170 in limone po 240 SIT. Paradižnik po 320, paprika po 160, kislo zelje po 70, kisla repa po 100, kitajsko zelje in ohrovt po 180 tolarjev. Cena krompirja se je gibala med 20 in 50 tolarjev, solata je bila po 250, radič po 180, korenje po 140, koleraba in por po 150, fižol v zrnju po 310, stročji fižol pa po 300 tolarjev. Prodajalci so ponujali tudi jajca po 14 tolarjev. Cena kostanja je znašala 150, šampijonov 500 in jurčkov 600 tolarjev. (Galex)
Brežiška tržnica
Cvetača je stala v soboto 250 tolarjev, por 300, korenje 120, peteršilj 300, čebula od 100 do 120, česen 400, krompir je bil med 30 in 40 tolarjev, zelje od 50 do 60, zeleno solato je bilo mogoče dobiti že za 200, kumare za 100 tolarjev, cena paradižnika se je gibala med 100 in 150, paprike pa med 150 in 200 tolarjev. Črna redkev je bila po 130, melancani po 170 in hren po 600 tolarjev. Bogata je bila tudi ponudba sadja in sicer: banane 120, pomaranče 180, limone 200, jabolka 70-100, hruške 150, grozdje 180, kivi 400, mandarine 250 in fige 450 tolarjev. Cena kostanja je bila podobna kot v Krškem, tj. 150 SIT za kilogram. (Galex)
Planinski tabor Pokljuka 94
»Kdor vesele pesmi poje«, so besede himne, ki so se mešale s šumenjem smrek, kajti na Pokljuki, kjer so od 10. do 20. julija taborili najmlajši planinci Planinskega društva Lisca Sevnica, se je veter kar naprej poigraval z iglicami vitkih smrek.
54 udeležencev vseh osnovnih šol sevniške občine in nekaj srednješolcev je pod vodstvom vedno veselih vodnikov osvojilo Višenik, Debelo peč in Triglav. Ta je planince pričakal v soncu, le ob Aljaževem stolpu seje ohranilo nekaj snega za ohladitev razgretih lic in srca. V soncu sta se kopala tudi Javornik in Uskovni-ca, do koder so se bolj sprehodili kot planinarili.
Čas v taboru so preživeli v turnirjih odbojke, med dvema ognjema, bad-mintona in nogometa. Malo so tudi pisali in risali, pridno pospravljali šotore, spoznavali živali, pomagali v kuhinji in prepevali. Naučili so se vezati različne vozle in jih tudi uporabili na vrvni ograji. Praznovali so kar šest rojstnih dnevov, spekli 346 palačink, se zaljubili in odločili, da se naslednje leto zopet vidijo.
Svoje vtise so zabeležili v biltenu, ki ga je prijel vsak udeleženec tabora. Omeniti velja, da je planinski krožek že začel z delom 23. septembra, ko so pripravili ogled videokasete in fotografij z letošnjega tabora. (Galex)
Spust s Triglava
Šola zdravega življenja upokojencev v Umagu
Umag, septembra — Turistična agencija Alea je krške upokojence popeljala na izlet v Umag. Program je sestavila šola zdravega življenja in vsi skupaj so se še posebej zavzeli za vse tiste, ki so se v to šolo zdravega življenja odpravljali prvič. Vedno so nam bili pripravljeni pomagati s številnimi nasveti. Njihova prijaznost in morje lepih besed nas je res spodbudilo k novemu načinu letovanja, ki je zelo priporočljiv za upokojence. Za vso organizacijo se še prav lepo zahvaljujemo upravitelju Alea — Urošu Bezjaku.
Nikakor pa ne smemo pozabiti na vodjo programa. To je bil Stane Iskra, ki se nam je pridružil že v Krškem. Prijazno nas je pozdravil in nam dal vedeti, da je to res dobra odločitev, saj moramo za svoje zdravje poskrbeti sami. Z malo truda in s ščepcem dobre volje se da doseči marsikaj. Tako nam je ta šola zdravega življenja spet povrnila vitalnost in
bolj rožnat pogled v svet.
Prve dni smo bili med sabo še dokaj zadržani. Naši pogledi so sramežljivo zrli v neznane obraze, ampak ne dolgo. Kmalu smo se počutili kot ena sama družina.
Naj vam predstavim naše vsakdanje aktivnosti. Vsaka vadba je imela svoje ime. Jutranja vadba se je imenovala »Dobro jutro, zdravje!«, zdravilna dihalna vaja je bila »Vdih življenja«, hitra in počasna hoja »Pot zdravja, vaja za giblji-* vost »Gibi zdravja«, vaja za sprostitev »Sprosti se in uživaj«. Svoje ime smo dali tudi parku med borovci, v katerem smo izvajali vse te vaje—to je bil »Park zdravja«. Prosti čas smo izkoristili za plavanje, sončenje, igranje pikada in balinanje.
Upokojenci! Zakaj bi bili osamljeni in čemerni? Zakaj bi živeli nesproščeno, ko pa nas ta šola lahko popelje k dolgemu, boljšemu in zdravemu življenju! (S. P.)
Športno srečanje varovancev delavnic
Leskovec, 1. oktobra — Na igrišču pri OŠ Leskovec je v okviru Specialne olimpiade Slovenije potekalo tekmovanje v malem nogometu med varovanci delavnic pod posebnimi pogoji. Sodelovalo je 9 ekip iz Krškega, Novega mesta, Črnomlja, Zagorja, Ljubljane, Kopra, Črne na Koroškem in Dornave. Namen srečanja, ki se ga je udeležilo 110 varovancev, ni bil le
športne, ampak tudi družabne narave. Srečanje je povsem uspelo, pa tudi vreme mu je bilo naklonjeno. Celodnevno dogajanje so pripravili Center za socialno delo Krško, Varstve-nodelovni center Leskovec in Društvo za pomoč duševno prizadetih Sožitje Krško ob pomoči mnogih sponzorjev. (Galex)
Ekipa VDC Leskovec: Stojijo trener Toni Drenik, Bojan Siko-šek, Zoran Lukič, Peter Drenik, Jože Arh in trener Jože Resnik. Spodaj: Mitja Cizelj, Avgust Ribič in Silvo Zalokar. (Foto: Galex)
Terme Čatež
Ne le oaza toplih voda
Terme Čatež poznamo kot oazo toplih voda, pribežališče vseh tistih, ki želijo preživeti svoj prosti čas sproščeno in aktivno.
Poznamo pa jih tudi kot zdravilišče, kjer so strokovnjaki razvili vrsto preventivnih in kurativnih programov in šol za preprečevanje in zdravljenje različnih bolezni.
Ankilozirajoči spondilitis (AS) je ena od bolezni, ki so jim Terme posvetile posebno pozornost in ustanovile oddelek za funkcionalno usposabljanje bolnikov z AS. Ekipa strokovnjakov je izdelala kompleksen model za njihovo funkcionalno—terapevtsko usposabljanje s specifičnimi fiziotera-pevtskimi vajami, testi ter vzgojo za pridobitev novih življenjskih navad za čimbolj nor-
malno življenje s tem kroničnim revmatičnem obolenjem. Težji bolniki so vključeni v 21-dnevno šolo, v kateri gre predvsem za zdravljenje in pridobitev pomembnih novih življenskih navad.
Vsi tisti, ki jim je AS vsakodnevni življenski spremljevalec, se združujejo v klubu AS. V Termah so za te bolnike enkrat tedensko organizirane fi-zioterapevtske vaje pod vodstvom strokovne ekipe Term in kopanje v hotelu Zdraviliški dom, saj je gibanje eden od najpomembnejših elementov zdravljenja te bolezni.
AS ni ozdravljiva bolezen, s pravočasno namensko terapijo in ustreznimi življenskimi navadami pa je z njo možno živeti. (Galex)
Se vedno obstajajo dobri _______prijatelji,_______
zatrjuje mati samohranilka ob podarjenem pralnem stroju.
Krško, 27. septembra — Mnogo je mladih družin, ki jim uvedba tržnega gospodarstva ni prinesla nič lepega. Soočajo se z brezposelnostjo in finančnimi težavami, ki jih tarejo iz dneva v dan. V upanju, da ne pride kaj vmes, živijo naprej. Kaj pa če pride?
Samohranilka Branka Bje-govič, ki je poldrugo leto že brezposelna, živi z dvanajstletnim sinom Igorjem prepuščena sama sebi. Denarna pomoč za čas brezposelnosti iz zavoda za zaposlovanje in otroški dodatek ne zadostujeta za normalen potek življenja. Omeniti je treba, da je Igor sladkorni bolnik s strogo dieto. »Brez pomoči dobrih prijateljev, ki nama stojijo ob strani, bi še težje shajala,« nam je povedala Branka.
V letošnjem letu pa seje pojavila še dodatna težava. Dotrajani pralni stroj je počasi pokazal zobe in avgusta popolnoma odpovedal. Ob tem Branka: »Denarja za nov stroj nisem imela, pa tudi kredita nisem mogla ne najeti ne odplačevati, tako da nisem vedela, kaj storiti.« To pa so storili njeni dobri prijatelji. V petek so se k oglasili na obisk z novim pralnim strojem, na katerem je bila rdeča masna s posveti-
lom: »Ker vemo, da si v tem trenutku nič ne želiš bolj kot pralnega stroja, smo se odločili, da ti ga podarimo. Naj ti bo darilo za Miklavža, Božička, Dedka Mraza .in konec koncev tudi za rojstni dan. Tvoji prijatelji.« Branka je od presenečenja ostala brez besed in nikakor ni mogla verjeti, da seje to res zgodilo. Vendar pa ob tem dogodku razmišlja: »Srčna zahvala je v tem trenutku največ, kar lahko storim. Zato se še enkrat zahvaljujem Er-nu, Darji, Dubravki, Brunu, Lidiji, Gagi, Veri in Nikoli, ki so mi priskočili na pomoč.«
Življenje tako teče dalje. Branka lahko zopet pere v pralnem stroju, prijatelji pa so opravili nadvse dobro delo, ki ne bo pozabljeno. Vsi pa se lahko ob tem dejanju zamislimo. (Galex)
NAŠ GLAS 24. 12. OKTOBRA 1994
GOSPODARSTVO
GZS — Območna zbornica Posavje
V pričakovanju razpleta
Posvet o položaju, vlogi, možnostih in problemih, s katerimi se srečujejo podjetniki, ki delujejo v kompleksu
Trgovsko — poslovnega centra Slovenska vas______________________
Kostakova ekipa z delovnih področij Vodovod, Snaga in Kanalizacija — od leve: (v prvi vrsti) Ivan Grebene — vodja ekipe vo-dovodarjev, Miran Vidmar, Miran Požun, Drago Pereč — vodja delegacije, (v drugi vrsti) Jože Gorenc, (v tretji vrsti) Peter Levičar, Marjan Arh, Jože Zorenc in Pavel Levičar.
Zmagali so krški v
Tudi v skupnem delu tekmovanja je ekipa Kostaka _________osvojila odlično drugo mesto._________
lavce; ki so dokazali, da so v svoji stroki sposobni reševati vse zahtevne naloge. To je uspeh občine in storitev, ki so potrebne za občane. Čeprav Kostak poznamo po dobrih poslovnih rezultatih, je to samo še dodatna pohvala firmi in občini na tem področju. Hkrati pa je dosežen uspeh najlepša nagrada ob štiride-setletnici Kostaka Krško. Seveda jim zanj čestitamo, povprašali pa smo jih tudi po stanju vodovodov pri nas: »Stanje na vodovodih kontrolira in vzdržuje delovna enota Vodovod, ki vključno z vodjo šteje 19 operativcev, ki so po zelo obremenjeni. Napake se pojavljajo pogosto, zato je treba 24 ur na dan skrbeti, da ljudje ne ostanejo brez vode. Trenutno je največji problem vodooskrba Ledeče vasi pri Šentjurju. Tu vode občasno zmanjka za ves dan, vendar naj bi bila ta zadeva urejena še v letošnjem letu. Število napak se poveča v hudi suši in mrazu, ko nastaja dilatacija tal in ko popokajo ne dovolj elastični vodi.« Kostak Krško ima tudi dežurno službo, ki nima omejenega delovnega časa in skrbi za vse nastale probleme. Skrb za vse vodovode in notranje instalacije pa so lahko predmet obravnave posameznih naročil lastnikov hiš oz. upravljalcev stanovanjskih enot (Vidom, Rudar ter IR Inženiring). (Kati)
Krško, oktobra — Kostak je tudi letos sodeloval že na desetih tradicionalnih igrah komunalnega stanovanjskega gospodarstva Slovenije v Ankaranu. V konkurenci 43 ekip iz cele Slovenije je na področju vodovoda ekipa Kostaka Krško prepričljivo osvojila 1. mesto. Vodja skupine je bil Ivan Grebene, člana pa Peter in Pavel Levičar. Kostakovi vodovodarji se lahko pohvalijo tudi z dobrimi uvrstitvami iz preteklih tekmovanj. Lani so na tekmovanju v Ptuju dosegli 2. mesto brez kazenskih točk, le malo slabši čas od zmagovalca so imeli
Na vseh tekmovanjih je treba napraviti vodovodni priključek, ki je pod pritiskom. Po izvedbi mora priključek tesniti, meri pa se tudi čas izvedbe. Za izvajanje del morajo tekmovalci uporabljati predpisana orodja in montažne kose, tako da to ne more povzročiti razlik med ekipami. Tudi v skupnem delu tekmovanja je ekipa Kostaka osvojila odlično 2. mesto, s tem sta uspeh vodovo-darjev dopolnili še ekipi Snage (Miran Vidmar, Miran Požun in Jože Gorenc) ter ekipa Kanalizacije (Marjan Arh in Jože Zorenč). Ekipa Kostaka pa je velik uspeh dosegla pod vodstvom Draga Perca.
Omenjeni uspeh ni naključen in je obenem tudi priznanje občini Krško za dobro usposobljene komunalne de-
Slovenska vas, oktobra — Odbor Območne zbornice Posavje v Krškem je v okviru razprav o možnostih razvoja posameznih okolij in občin ugotovil, da obstajajo možnosti za razvoj v občini Brežice tudi v kompleksu sedanjega TPC v Slovenski vasi.
Posveta so se udeležili podjetniki iz TPC, predstavniki občinskih oblasti, predstavniki iz CRP, svetovalec vlade pri MO Alojz Ferlinc, posvet pa je sklical predsednik Odbora območne gospodarske zbornice Posavja Jože Mulej.
V uvodu so povedali, da se je oddaja objektov v najem začela v letu 1992, podjetjem iz vse Slovenije. Kljub interesu seje le nekaj podjetij odločilo za dokaj tvegan korak in vzelo v najem objekte, v katerih naj bi opravljale svojo dejavnost.
Že v samem začetku se je pojavilo veliko problemov. Največji je vprašanje lastnine z možnostjo nakupa najetih objektov ali dolgoročnega najema (na 99 let), saj je lastnik še vedno MORS, (Ministrstvo za obrambo RS). Najemniki, ki so že vlagali v objekte, pravno niso zavarovani, saj so vlagali v objekte, ki niso v njihovi lasti. Pereče je vprašanje cenitve oziroma takratne tržne vrednosti objektov, ko je bila ceni-
tev izvršena, objekti pa so bili najeti. Problemi se pojavljajo pri vodovodu in kanalizaciji, ker sta oba priključena na hrvaški del. Velik problem predstavljajo tudi neizpraznjeni objekti, v katerih je še vedno stara, večinoma neuporabna oprema, objekt pa je že dan v najem in ga najemnik ne more uporabljati. MORS že dolgo obljublja, da bodo ti objekti izpraznjeni. Prav tako je v kompleksu tudi veliko neuporabnih starih vojaških vozil, ki zavzemajo veliko prostora in kvarijo zunanji videz.
Zbrani so pričakovali rešitev, vsaj trdna zagotovila, da so sogovorniki možje, ki so se prišli s polnimi pooblastili pogajat oziroma dogovarjat o odprtih vprašanjih. Za povsem neresen so udeleženci ocenili pristop vladnega svetovalca pri MORS, ko je zbranim povedal, da je zamudil, ker je Slovenska vas s smeri ceste Ljubljana — Zagreb slabo označena. To je pri prisotnih izzvalo razburjenje in negodovanje: »Kako je mogoče, da človek na tako pomembnem položaju, ki bo jutri morda soodločal o usodi TPC, ne ve, kje je Slovenska vas, čeprav jo je v preteklosti že obiskal, ve pa, da je kompleks bivšega Re-
Brežiški KOP v korak s časom
Posebno vozilo za odvoz komunalnih odpadkov
je sestavljeno iz dveh delov: šasije, kije znamke Volvo, in nadgradnje, kije bila izdelana v tovarni Riko v
Ljubljani                                           _______________
Brežice, oktobra — Podjetje KOP iz Brežic sledi evropskim trendom. Nakup takšne vrste vozila pomeni prispevek k čistejšemu okolju. Poudarek je na ekološkem osvešča-nju in delovanju.
V pozdravnem govoru je direktorica KOP Vladka Kež-man vsem zbranim, med katerimi so bili tudi predsednik SO Brežice T. Oršanič, predsednik IS SO Brežice C. Kolešnik, Z. Avsec iz Medobčinskega inšpektorata, direktor podjetja Riko I. Kamnik, V. Gradišnik, predstavnik proizvajalca opreme (posod za smeti, kontejnerjev) in seveda vodilni iz brežiškega KOP-a, pojasnila smotrnost nakupa, sicer dragega, a še kako potrebnega komunalnega vozila.
Vladka Kežman: »Morda je najpomembnejše, da ima vozilo v svoji nadgradnji vgrajen sistem za stiskanje odpadkov, kar pomeni, da lahko v prostor za smeti stisnemo vsebine iz •približno dvajsetih kontejnerjev prostornine 5m3. Mehanizem za pripenjanje kontejner-
jev oziroma smetiščnih posod je prilagodljiv, tako da lahko v prostor za smeti spraznjujejo vse posode, ki so narejene po evropskih standardih. Delavca, ki upravljata vozilo, na katerem je tudi visokotlačni sistem za pranje smetiščnih posod, lahko z malo vode do čistega opereta vsako posodo in jo vlijeta v prostor za smeti. Ta je z notranje strani do višine 30cm zaščiten z nepropustno snovjo, tako da voda iz vozila ne odteka in se ne cedi. Podvozje je na treh oseh, od katerih se zadnja lahko dvigne, kadar je vozilo prazno. Prednosti vozila so očitne, tudi za oba upravljalca je udobno poskrbljeno, saj ima vozilo vso dodatno opremo: ABS sistem, klimatske naprave, ser-vovolan, radio s kasetofonom, šest zunanjih ogledal, ki omogočajo dobro preglednost, vgrajeni pa so tudi opozorilni sistemi. Zaradi samodejnosti stiskalnega sistema v nadgradnji je na zadnji strani vozila pritrjeno varnostno stikalo, ki ob pritisku izklopi mehanizem za
stiskanje.«
Po besedah direktorice podjetja je nakup komunalnega vozila dosežek, ki bo pomenil velik prihranek za podjetje, delo pa bo odslej enostavnejše in bolj temeljito. Ker lahko v prostor za smeti stisnmo do dvajset kontejnerjev, pomeni to zmanjšano število odvozov oziroma voženj. Hkrati pomeni to velik prispevek k očuva-nju deponije, saj bodo kom-
primirani odpadki na smetiščih zavzeli bistveno manj prostora.
Predvidevajo, da bodo s tem vozilom odpeljali neprimerno več odpadkov, kot so jih lahko s sistemom, ki so ga imeli do sedaj in da bodo s tem prispevali k boljšemu videzu celotne občine, saj bodo sedaj lažje pospravili ti. črna odlagališča, ki jih tudi v brežiški občini ne manjka, (dama)
montnega zavoda njegov oziroma je njegov lastnik MORS, ta pa ga je dobil z brezplačnim prenosom od države Slovenije.« Zadeva je precej zapletena. V njej sodelujejo tri pogodbene stranke: MORS, CRP (na katerega je SO Brežice prenesla svoje pristojnosti in obveznosti) in podjetniki — najemniki v TPC. Predsednik IS SO Brežice Ciril Kolešnik se ni strinjal z mnenjem, da je IS storil premalo v zvezi z reševanjem problema Slovenske vasi. Poudaril je, da so tudi sedaj pripravljeni odstopiti od vloge vmesnega posrednika, prenesti vsa pooblastila na podjetnike oziroma njihov iniciativni odbor, ki bo tako vse zadeve reševal neposredno z ministrstvom.
Bivši Remontni zavod je bil vojaški kompleks, vojaška lastni na. V tem območj u so veljala drugačna, v marsičem posebna pravila obnašanja in življenja. Direktor podjetja Hamer d.o.o. Peter Špiler je povedal, da si vsi, tako krajani, kot tudi najemniki, želijo, da bi ti. »prepovedana cona« postala vabljiv, moderno urejen kompleks, s pestro in kvalitetno trgovsko—turistično ponudbo.
Peter Špiler: »Želim in hočem vedeti, kaj je moje, oz. kako sem pri vlaganju v tuje objekte, ki so nam bili obljubljeni v kasnejši odkup, zavarovan. V MORS-u se nočejo izjasniti, kakšen je njihov interes. Seveda se stvar že predolgo vleče, tudi danes ne bomo rešili nobenega od številnih odprtih vprašanj. Država očitno spi, ali pa noče videti. Ta prostor je za
nas življenjskega pomena, če nam nočete pomagati, bomo določene poteze naredili kar sami. Po dveh letih, ko bi lahko bilo, če bi obstajala volja in razum, že vse tudi lastninsko urejeno, se še vedno čaka ali na spremembo zakona, ali na nov zakon, celo ustavo bo treba spremeniti. Skratka izgovorov je veliko, pa nikakor pa ne opravičujejo neodgovornosti pristojnih. Vedeti moramo, da bo cesta Zagreb — Beograd spet odprta za promet. Obrežje bo postalo Dolga vas. O tem nihče resno ne razmišlja. Naenkrat se bomo znašli pred problemi, ki jim ne bomo kos, če jih ne začnemo dosledno in nemudoma reševati.«
Gospod Špiler je še dodal, da bi lahko celotno »zaspana »cona postala brezcarinska, saj bi ob eventuelnem podpisu pogodbe o odpravi carinskih dajatev med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško to pomenilo sanjsko priložnost in leliko gospodarsko prednost, ne le za mejno področje in občino Brežice, pač pa veliko širše.
Vsekakor je neustrezen pristop k reševanju problema kompleksa Trgovsko — poslovnega centra v Slovenski vasi opomin vsem, ki so ali pa še bodo reševali podobne zaplete. Nerazumljivo je ovirati in nagajati ljudem, ki imajo vizijo, izdelan projekt, voljo in znanje, pomagati vsem, najprej pa državi, njenem ugledu in izgledu.
Na začetku vsake sodbe pa še vedno piše: V imenu ljudstva... (dama)
Novo komunalno vozili znamke Volvo, velik prispevek za čistejše in prijaznejše okolje.
Obrtna zbornica Brežice
Obvestila za obrtnike
5. oktobra je bila 43. redna seja izvršilnega odbora Obrtne zbornice Brežice.
Volitve
Imenovana je bila volilna komisija za volitve v organe zbornice, ki bodo 18. novembra. Še vedno je čas za evidentiranje novih kandidatov.
Avtoprevozniki
Sektor za cestni promet pri Ministrstvu za promet in zveze je Obrtno zbornico Slovenije obvestil, da se bo z ministrstvom Avstrije dogovarjal o določitvi kontingenta maloobmejnih avstrijskih dovolilnic. Republiška sekcija zato potrebuje podatke o prevoznikih, ki bodo v letu '95 opravljali večje število prevozov v/iz maloobmejnega področja Avstrije. Prosimo vse avtopre-voznike z našega območja, da svoji obrtni zbornici posredujejo podatke o številu potrebnih dovolilnic, o prevoznikih in podjetjih, za katere opravljajo prevoze, do 13. oktobra.
Zbiramo tudi podatke o razpoložljivih kapacitetah avtopre-voznikov in upravljalcev gradbene mehanizacije, ki bi želeli sodelovati pri izgradnji avtocest v Sloveniji. Podatke potrebujemo do 20. oktobra.
5. novembra bo v Domu obrtnikov Brežice potekal posvet av-toprevoznikov o aktualnih temah javnega cestnega prometa. Prosimo za polnoštevilno udeležbo.
Frizerji
6. novembra bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala prireditev London po Londonu. Vabimo frizerje, da se prijavijo za nastop ali za predstavitev salona. Prijavite se lahko pri Sekciji frizerjev pri Obrtni zbornici Slovenije do 11. oktobra.
Gostinci
Od 12. do 14. oktobra se bo v Mariboru odvijal že 41. gostinsko-turistični zbor Slovenije. V okviru sejma bodo potekale številne razstave in tekmovanja.
Seminarji
Seminarja Trženje izdelkov in storitev ter Možnosti financiranja samostojnih podjetnikov in malih podjetij smo preložili na termin konec oktobra oz. začetek novembra, ker pričakujemo, da se bo za seminar odločilo še večje število obrtnikov in podjetnikov. Na seminarju boste spoznali metode uspešnega plasiranja izdelkov in storitev, kakšne so možnosti za pridobivanje finančnih sredstev v Sloveniji in tujini ter kakšni so pogoji najemanja kreditov v trenutni bančni praksi. Prijave in dodatne informacije na Obrtni zbornici Brežice. (Nena)
KMETIJSTVO
NAŠ GLAS 24. 12. OKTOBRA 1994
Gobarjenje je omejeno
Slovenska vlada je junija letos zaradi ohranjanja biološke raznovrstnosti in naravnega ravnotežja samoniklih gliv sprejela uredbo, ki v 13 členih natančno določa vse omejitve in prepovedi nabiranja gob ter trgovanja z njimi. Uredba velja za vse: tako za lastnike gozdov, v katerih rastejo gobe, kot tudi za priložnostne ali pa poklicne gobarje.
Zapomnite si oziroma ne pozabite na naslednje: na območju Slovenije je prepovedano nabiranje kar 70 vrst gob. Prepovedano je nabiranje podgobij vseh vrst gliv. Prepovedano je namerno uničevanje gob in pogobja. Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob. Če goba tehta več kot dva kilograma, lahko vzame le to gobo. Pri nabiranju gob je prepovedana uporaba vseh priprav, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje. Nabrane gobe je potrebno grobo očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdi embalaži, ki omogoča širjenje por.
Zakon tudi navaja, da nadzor nad izvajanjem prepovedi in omejevanjem nabiranja gob opravljajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja in pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih
zavarovanih naravnih znamenitosti. Za kršitelje so predpisane kazni, in sicer: z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT se kaznuje posameznik, ki nabira tiste vrste gob, ki jih je prepovedano nabirati, ali če se nabira podgobje gliv, če se jih nabira na območju, kjer je to prepovedano. Z denarno kaznijo 10.000 SIT, ki se izterja takoj na kraju prekrška, se kaznuje posameznik, ki namerno uničuje gobe in podgobje, nabere v enem dnevu več kot dva kilograma gob, nabira še nedorasle gobe, jih ne očisti grobo že na rastišču ali jih prenaša v neprepustni embalaži.
Uredba1", ki velja že od julija, se tudi nanašem področju že izvaja, določila se kontrolirajo, pa čeprav gre sezona že proti koncu. Gozdarski inšpektor Tomaž Peček iz Medobčinskega inšpektorata Krško nam je povedal, da nadzor v gozdu že dlje časa opravljajo in spremljajo vse, kar se v njem dogaja. Vsebino uredbe komentira inšpektor takole: »Smisel uredbe je v tem, da ljudje dobijo odnos do narave, da z njo živijo in jo tudi spoštujejo, saj gozd ni sod brez dna. Gobe so omejene in so dediščina, ki lahko izgine. Odkar velja uredba, še nisem odkril večjih kršilcev. (Galex)
»Bolezen norih krav<
V zadnjem času je v Evropi na pohodu nova bolezen govedi — Spongiozni encefalitis (Bovine Spongioform Encep-halopathv).
To je bolezen živčnega tkiva — možgan. Po več tednih, še pogosteje pa po več letih od okužbe (2,5 do 10 let), se začne možgansko tkivo spreminjati v luknjičavo, gobasto gmoto. Bolezen je smrtna z znaki paralize, nenavadnega obnašanja, slepote...
Povzročitelj je izredno nenavaden. Gre za partikle, imenovane PRIONI, strukture manjše od virusov, podobne nukleinskim kislinam. Že od nekdaj je bila bolezen prisotna pri ovcah ponekod v Angliji. V letu 1986 se je pojavila v Angliji pri govedu, do danes pa je zbolelo že več kot 130000 govedi, na teden jih zboli 600 do 700.
Bolezen se je razširila po Evropi z uvozom mesne moke iz trupel poginjenih ovac. Zbolijo le nekatere živali v čredi, res pa je inkubacijska doba zelo različna. Ni še dognano, ali se lahko širi z živali na žival. Dokazano je, da je dovzetnih
22 živalskih vrst.
Neposrednega dokaza, da je bolezen zoonoza, ni, obstaja pa pri človeku podobno obolenje, Creutzfeld—Jakob-sova bolezen, ki povzroča podobne spremembe v možganih.
Pri ljudeh, umrlih za to boleznijo, pa so že našli podobne delčke kot pri govedu.
Nekatere države v Evropi so sprejele stroge omejevalne ukrepe pri uvozu mesne moke, proizvodov, mesa in živih živali iz Velike Britanije. Podobno so ravnali tudi v ZDA. Ni dokazov, da bi bolezen prešla s krave na plod v času brejosti. Švica uvaža iz Velike Britanije le teleta, mlajša od šestih mesecev.
V Sloveniji uradno ni bil zabeležen še noben primer te bolezni. Ker je bolezen precej razširjena v Nemčiji in Švici, bo morala naša država čimprej sprejeti ukrepe, da ne bo prišlo do vdora bolezni v naše Črede.
Veterinarska postaja
Brestanica
Tomaž Cigler, dr.vet.med.
Dober mošt cvičkov troštje geslo
SREČANJA NA MALKOVCU,
ki ga pripravlja tamkajšnje društvo vinogradnikov in ki bo cvičko vrnilo staro slavo
ter mu dalo nov lesk Malkovec, KS Tržišče, 16. oktobra — Začelo se bo v nedeljo, ob 13. uri, v vasi Malkovec, kjer bo prireditveno vozlišče. Tam bodo obiskovalcem zaželeli dobrodošlico in jim dali vse potrebne informacije. Prireditev je nadaljevanje Srečanja v Tržišču, na novi lokaciji in v novi preobleki. S tem skušajo organizatorji prispevati k vzgoji za turistično obnašanje, privzgojiti občutek odgovornosti za kakovost pridelka na celotnem vinogradniškem okolišu in ponuditi morebitnim porabnikom pravo informacijo iz prve roke. Skratka: obiskovalci bodo po prihodu v Malkovec iomeli na voljo dve možnosti: da ostane-
jo Kar tam, ob srnjaku v omaki, dobrem vinu in plesu, lahko pa se bodo podali na potep. Vodiči bodo posamezne skupine (glede na njihovo izbiro) popeljali k posamičnim hramom, pušenšankom, kjer bodo lahko okušali dobrote domače kuhinje (kruh, klobase, potice, krompir) in vino iz soda. Mal-kovški vinogradniki se namreč zavedajo, da marši kdo izmed njihovih obiskovalcev še ni imel priložnosti, da bi kar v kleti okušal vino in moževal z gospodarjem. Tisti, ki jim ni niti za moiževanje in posedanje, si bodo lahko omislili nekakšno vi nog radn iško transf erza-lo, pohod od hrama do hrama. Pri vsakem se bodo lahko okrepčali in krenili dalje. Tako bodo najzanesljiveje preizkušali tudi bodočo vinsko cesto, ki bo tekla po teh krajih. (Ika)
Redna mesečna seja LD Brestanica
Priprave na bližnjo zimo
Brestanica, oktobra — Odbor Lovske družine Brestanica je imel v torek 4. oktobra v Lovski koči svojo redno mesečno sejo. Dnevni red je obsegal pregled krmišč za fazane in divje prašiče, pripravo na srečanje s pobrateno Lovsko družino Stol, odstrel srnjakov in pogovor o praznovanju 50—letnice v prihodnjem letu. Seje so se udeležili predsednik Franc Zorko, blagajnik Stanko Čuber, gospodar Lovske koče Jože Soto-šek, kinolog Rafko Kranjc, gospodar LD Franc Slemen-šek in člana Niko Mam ter Jože Zevnik.
V svojem lovišču, ki obsega pet tisoč hektarjev lovske površine, imajo pripravljena krmišča za fazane in divje prašiče. Vodje revirjev jih morajo v tem mesecu pregledati in poročati o njihovi založenosti. Ker se bliža zima, so sprejeli
sklep o nakupu dveh ton koruze.
Odbor se je pogovarjal tudi o pripravah na srečanje s pobrateno Lovsko družino Stol, ki pride v Brestanico na lov. Z njo izmenjujejo love že več let. Član odbora Niko Marn pa je predlagal ponovni sestanek s pobrateno družino z Gorenjske, kajti sodelovanje ne poteka tako, kot bi si lovci želeli.
Do zdaj je padlo 35 srn, do 15. januarja pa morajo izpolniti odstrelni plan, ki predvideva 80 srn. Plan se določi glede na stalež divjadi, potrdi pa ga Občina Krško. Predsednik LD Brestanica Franc Zorko je povedal, da so s številom odstrelov v septembru zadovoljni.
Naslednje leto bo LD Brestanica praznovala 50—letnico obstoja, zato bo krajanom pripravila proslavo. (Monika Ban)
SLOVENSKA SADJARSKA RAZSTAVA V METLIKI
Sadjarsko društvo Slovenije in Sadjarsko društvo Bele krajine prirejata Slovensko sadjarsko razstavo. Razstava bo v prostorih Belokranjskega muzeja v Metliki od 14. do 18 oktobra 1994. Nameni razstave so: kakovostnejša ponudba sadja, večja prodaja sadja doma in v tujini, pravilnejša uporaba sadja — večja potrošnja, poslovna srečanja in razgovori, povezovanje sadjarskih društev, spodbujanje razvoja sadjarstva. V okviru razstave bo predstavitev razvoja sadjarstva, predstavitev slovenskih sadjarskih regij ter etnološka razstava. Na razstavi se bodo predstavile vse slovenske regije in tako predstavile vsaka svojo sadjarsko značilnost.
Posavje bo razstavljalo skupaj kot regija. Vso organizacijo razstave Posavskega sadjarstva je prevzelo Sadjarsko društvo Posavja v sodelovanju s kmetijskimi svetovalnimi službami Brežice, Krško in Sevnica. Na razstavi bomo torej sodelovali tudi posavski sadjarji. Našo predstavitev in predstavitev ostalih sadjarskih regij si lahko tudi ogledate v času razstave v Metliki. Program petdnevne razstave najdete na straneh časopisa Naš glas.
Vsem bralcem priporočamo ogled razstave, saj boste zvedeli in videli marsikaj zanimivega, kar do sedaj še niste vedeli o slovenskem sadjarstvu. SADJARSKO DRUŠTVO POSAVJA
Slovenska razstava sadja '94
Slovenski sadjarji bodo v Metliki od 14. do 18. oktobra organizirali Slovensko razstavo sadja, ki bo prava paša za oči. Razstavo bo spremljala vrsta vzporednih prireditev.
Program ob razstavi:
14.   oktober: — ob 10.00 otvoritev razstave s kulturnim programom;
— od 11.00 do 19.00 ogled razstave;
— ob 14.00 predavanje na temo Marketing v sadjarstvu;
— ob 17.00 predavanje inž. A. Pirca: Sušenje sadja;
— ob 18.00 otvoritev razstave del s slikarskega Eks tempora;
— od 19.00 kulturnozabavni program: Omizje.
15. oktober:
— od 9.00 do 19.00 ogled razstave;
— ob 10.00 predavanje dr. Hribarja: Načini uporabe sadja;
—  ob 16.00 predavanje dr. Pokorna: Vloga sadja in medu v zdravi prehrani;
— od 19.00 kulturnozabavni program: Verderber.
16.oktober:
— od 9.00 do 19.00 ogled razstave;
— ob 11.00 predavanje dr. Čeparja: Zdravilni učinki našega is-terskega oljčnega olja;
— ob 16.00 predavanje g. Mrzlikarja: Vloga sadja v zdravi in dietni prehrani;
— od 18.00 kulturnozabavni program.
17. oktober:
— od 9.00 do 19.00 vodeni ogled razstave za osnovne in druge šole.
18. oktober:
— od 9.00 do 15.00 ogled razstave;
— ob 10.00 posvet o reviziji sadnega izbora Slovenije.
A/i lovci škodo, ki jo naredi divjad, vedno povrnejo?
Skrbimo za dober odnos s kmeti
Brestanica, oktobra — Jesen je čas, ko pride na vrsto pobiranje pridelka in priprava ozimnice. Velikokrat pa naš pridelek ni tak, kot bi moral biti, tudi zaradi škode, ki jo naredi divjad na njivah. Predsednik LD Brestanica Franc Zorko je na vprašanje, v kakšnih odnosih so s kmeti in kako urejajo probleme s povrnitvijo škode, odgovoril, da enkrat letno obvestijo krajane o tem, kdo v družini sprejema zahteve o povrnitvi škode. Po sprejemu zahteve komisija ob prisotnosti lastnika oceni škodo. V dogovoru z lastnikom jim storjeno škodo povrnejo v denarni obliki ali pa v naravi.
»Vedno povrnemo škodo,« trdi predsednik Zorko,« zato kmetom ni nikoli potrebno poseči po tožbi. Tega pa ne morem trditi tudi za ostale lovske družine.« Po njegovih besedah ni še nikoli prišlo do sporov s kmeti, saj skrbijo za ohranjanje dobrih odnosov.
»Zavedamo se, da je veliko manjše škode, ki jo napravi divjad, vendar je kmetje sploh ne prijavijo,« je razložil predsednik Franc Zorko.
Letos sta bili dve večji škodi, nastali pri družini Stritar na Pokleku in pri družini Drstven-šek v Stranjah. V obeh primerih je bilo uničeno približno 80 odstotkov pridelka. Problem nastane, ko povzročijo škodo živali, ki so po zakonu zaščitene, npr. jazbec. V takem primeru ni dolžna povrniti škode nobena lovska družina.
Ivan Bračun z Razteza je povedal, da so mu pred leti srne pojedle fižol in da so mu lovci škodo povrnilULovski družini v Brestanici sem prijavil storjeno škodo, prišla je
lovska komisija in jo ocenila na 60 odstotkov pridelka. Opozorili so me, da moram zemljo ograditi in da se dobi sredstvo, ki odganja srnjad. Tudi sam sem bil lovec in vem, da tudi njim ni lahko. Z jezo in s hudimi besedami se nič ne doseže. Kmet Slavko Ban z Razteza pa ni imel tolike sreče. »Velikokrat so nam gozdne živali pojedle in uničile pridelke. Nikoli nismo zahtevali povrnitev škode, saj smo bili prepričani, da brez tožbe ne bo šlo in da škodo le redko povrnejo. Velika sreča je, da zdaj ni toliko divjih prašičev. Mislim pa, da je naloga lovcev, da poskrbijo za divjad in da škodo povrnejo.« (Monika Ban)
SEKRETARIAT ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN VETERINO PRI SKUPŠČINI OBČINE KRŠKO
OBJAVLJA prosto delovno mesto
SVETOVALEC PREDSTOJNIKA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
POGOJI:
—  visoka izobrazba pravne smeri
— 7 let delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi razpisa kadrovski službi Skupščine občine Krško.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.
Kmečka zadruga Brežice
Likvidnostnih težav zaenkrat ni
Brežice, 6. septembra — Med ljudmi se govori marsikaj, pa čeprav ne gre vedno za resnico. Izvedeli smo, da naj bi brežiška kmetijska zadruga prodala zaradi likvidnostnih težav svojo hladilnico. Kaj je res in kaj ni, smo povprašali kar direktorja zadruge Jožeta Strgarja.
Likvidnostne težave in blokade žiro računa so se pojavile konec leta 1992 in so bile prisotne še v prvi polovici naslednjega leta. O trenutnem stanju pa Strgar pravi: »Situacijo obvladujemo, čeprav ni
vse tako, kot si želimo. Hladilnica s kapaciteto 2000 ton, katere izgradnja še ni dokončana, je izkoriščena 25 odstotno.« Zato so v zaključni fazi pogovori s kmeti Sadjarske zadruge Posavja, ki naj bi s svojimi vlaganji postali solastniki hladilnice, kjer naj bi stekel odkup in promet sadja ter zelenjave. Z zbranimi sredstvi pa bi dokončali dela v hladilnici. »O prodaji celotne hladilnice nismo nikoli govorili,« je še povedal Jože Strgar, direktor Kmečke zadruge Brežice. (Galex)
OBVESTILO REJCEM KRAV
Vsem rejcem krav na območju občine Krško svetujemo, da pripuščajo krave in te-lice izključno s semenom priznanih bikov, ki so vključeni v umetno osemenjevanje, oziroma pod priznane plemenja-ke.
Genetski napredek v populaciji krav je v največji meri odvisen od bikov, ki so vključeni v osemenjevanje. Brez krav, ki so genetsko sposobne dajati veliko mleka in primerne potomce za pitanje, ni perspektive za sodobno govedorejo.
Prepričani smo, da je preveč t.i. črnih pripustov, ki ne prispevajo k napredku v prireji mleka in mesa. Poleg tega za
pitance, ki nimajo potrdila o pripustu krave -matere, ne morete uveljavljati državne premije za prirejeno meso ob prodaji (po novem tudi za hribovita območja).
Poleg uveljavljenega umetnega osemenjevanja so na območju občine Krško štirje priznani plemenjaki, ki pokrivajo boj oddaljena območja (Vrbje, Sp. Dule, Presladol, Reštanj) in bi jih priporočili tudi za problematične krave, ki ne »primejo« pri umetni osemenitvi. Gre za kvalitetne plemenske bike rjave pasme, potomce najboljših krav v Sloveniji in elitnih bikov iz uvoza.
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA KRŠKO



NAŠ GLAS 24. 12. OKTOBRA 1994
RAZVEDRILO
MODNI KOTIČEK
V tej številki bi vam rada predstavila modo za moški spol, za športni in elegantni tip.
Oglejmo si najprej športni tip. V tej kolekciji ne smejo manjkati tako priljubljene kavbojke v modri, travnato zeleni ali sivo črni barvi. Hlače so normalne širine, lahko imajo v pasu gube, pa tudi zavihke na dolžini. Modne so tudi nekoliko širše hlače, podobne delovni uniformi, lahko celo z životom in naramnicami. Poleg že omenjenega i              JH jeansa so primerni materiali še: kepri, gabardeni,
različni raje efekti.
Za športni tip moškega je primerna flanelasta srajca v karo vzorcu modre, zelene, rjave ali črne barve, če pa vam je ljubša kakšna bolj živa barva, seje ni treba odreči, prav tako je modna. Moški boste to sezono modni v jopicah—bluzonih iz jeansa, balonske svile ali usnja. Dolžina do pasu za nekoliko mlajše in daljša, čez boke, linija je ravna ali pa spodaj stisnjena z elastiko. Bluzoni imajo številne našite žepe, lahko so kombinacija svetlih in temnejših tonov (rjava v kombinaciji z bež). Modni so okrasni šivi v efektni kombinaciji (beli šivi na modrem ali zelenem).
Če so dnevi zelo hladni, lahko srajco kombiniramo še s telovnikom, če so vam pa ljubši puloverji, boste nosili pač te.
Če je mladenič rad nekoliko bolj urejen, se bo v tej sezoni oblačil v odtenke rjavih, modrih in sivo črnih barv, lahko pa izberete kaj živahnejšega, morda rdečo v, kombinaciji s kado odtenkom v suknjiču. Eleganten moški se bo pojavil pri poslovnem partnerju v obleki s karo vzorcem ali karo suknjiču in enobarvnih hlačah, srajca je enobarvna ali drobno črtasta. Ovratnik ima lahko klasično obliko ali podaljšano konjico. K obleki se obvezno nosi kot dodatek modna barva in vzorec kravate. Moški si namesto kravate zaveže za vrat tudi ruto, pri tej kombinaciji mora imeti na srajci najmanj dva gumba odpeta, da dobi ruta modni učinek.
Poglejmo si še plašče za tiste, ki se v tem kosu garderobe prijetno počutijo. Plašči so zelo dolgi, z visokim prekritim razpor-kom in pasom. Zraven se podaja svilen ali volnen šal. Ovratnik ima kratko koničasto fazono, žepi so našiti ali všiti. Druga dolžina je krajši plašč nad kolenom. Plašči so izdelani iz česank, tvi-da, huhertusa, različnih keprov. To bo za danes za moški svet kar dovolj. (V. H.)
Otroško naselje v
Nerezinah je ponovno zaživelo
Nerezine, 5. do 14. in od 14. do 23. avgusta — Na Lošinju so v dveh izmenah letovali zdravstveno ogroženi in zdravi otroci iz občine Krško in iz sosednjih občin. Organizator je bila Občinska zveza prijateljev mladine Krško v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje in Zdravstvenim domom Krško.
Letovanja se je skupno udeležilo 124 otrok. Ambulante za predšolske in šolske otroke v naši občini so polne bolnih otrok. Najpogostejša diagnoza, ki jo zdravniki zapišejo po pregledu je bronhitis — vnetje sluznice v dušnikih. Veliko je tudi astmatičnih obolenj. Terapija je usmerjena posledicam bolezni, odpravlja simptome, vzrok bolezni pa ni odpravljen. Zaradi tega se te bolezni pogosto ponavljajo in otroci morajo biti dalj časa v domači negi, kar pomeni, poleg stroškov zdravljenja (pregledi, zdravila...) tudi moten šolski proces in to pogosto sproša še dodatne obremenitve ter stiske otrok.
Otok Lošinj s svojim blagim sredozemskim podnebjem in čistim zrakom, obogatenim z eteričnimi hlapi iglavcev in z zdravilnimi aerosoli, je bil že v času Avstroogrske poznan kot idealen kraj za klimatsko zdravljenje, zato je izbira Nerezin za letovanje naših otrok z boleznimi dihal ob tem, da tam razpolagamo s počitniškimi kapacitetami, optimalna.
(G. R.)
AcrocephaluS (2)
Ekološke značilnosti
ptičev ob spodnjem
toku Save
V spodnjem toku Save, kjer je bila načrtovana veriga hidroelektrarn od Vrhovega do Jesenic na Dolenjskem, je bil od 4. do 7. junija 1984 opravljen popis ptičev za potrebe službe za varstvo narave. Glavno vodilo je bilo ugotoviti, na kakšne habitate so vezane posamezne vrste.
Tako bi bilo pri posegih v tamkajšno naravo mogoče že po tipu habita-tov predvideti, katere vrste ptičev bodo prizadete. Popisi so bili opravljeni na 7 lokacijah, delno po metodi transek-tov. Za dva habitata, gozd z grmovjem in topolov nasad, so navedene dominantne vrste.
Ugotovljenih je bilo 57 vrst ptičev, od tega sta 2 vrsti pre-letni, druge so gnezdilci ali verjetni gnezdilci. Glede na prejšnje raziskave obravnavanega predela je bilo ugotovljeno upadanje populacije poljske vrane Corvus frugilegus, naraščanje populacije pa pri rečnem kobiličarju Locustell fluviatilis in plašici Remiz pen-dulinus. Od prizadetih vrst sta bili registrirani dve vrsti, od ranljivih 11 vrst, v kategorijo neopredeljenih pa sodi 1 vrsta. Rezultate raziskav iz leta 1984 lahko danes uporabimo za ugotavljanje sprememb, ki so nastale na populacijah ptičev v slabem desetletju. (Pripravil: Galex)
Glasbeni gost
Majda Arh
Zmagovalka festivala MMS v Portorožu
Krško, 9. oktober — Tokrat smo za glasbeno gostjo izbrali domačinko iz Krškega — pevko Majdo Arh, ki zadnje čase zaseda prva mesta na slovenskih glasbenih lestvicah s pesmijo Oprosti mi, prav tako pa je s to pesmijo očarala srca strokovne žirije Melodij morja in sonca v Portorožu, kjer je osvojila prvo mesto.
Seveda na začetku, začetki?
Začelo se je z mojima sestrama Branko in Ireno. Takrat sem bila stara 6 ali 7 let. Nastopale smo na raznih festivalih, kot je Pokaži kaj znaš... Na koncu sem ostala le še jaz.
Kdaj pa se začne zares?
To je bilo, ko sem bila na faksu leta 85. Nastopila sem na Pop delavnici, leta 86 pa v finalu MMS in sledila so tudi prva snemanja. Prvi avtorje bil Branko Jovanovič (ustanovitelj Pop Designa), s katerim sem pela eno leto. Prvo kaseto sem izdala leta 89. Imela je naslov Ne joči za njim srce
Kaj je bilo po izidu kasete?
Po tem, ko je izšla kaseta, sem šla nastopat v tujino s skupino Memories, pustila službo in bila odsotna dve leti in pol. Med tem časom sem spoznala tudi bodočega in sedanjega moža, ki je prav tako glasbenik, Mira Sevška. Bilo je zelo naporno, najbolj na koncu, ko smo nastopali po Finski in Švedski. Pela sem šest mesecev dan za dnem tako, da sem imela na koncu že resne težave z glasilkami. Zdravnica mi je celo odsvetovala
nadaljnje petje, ker bi lahko prišlo do občutnih poškodb. Po prihodu domov sem se trdno odločila, da ne bom nikoli več pela. Poročila sem se z Mirom. Zdaj imava 20 mesečno hčerkico Kim, zato pa se je pavza še podaljšala.
Kako je nastala zmagovalna pesem Oprosti mi in kako se pride na MMS?
Ze od nekdaj sem sama pisala glasbo, a sem bila preveč samokritična. Ta pesem je bila narejena nalašč za ta festival. Najprej sem napisala glasbo in nato tekst. Aranžer je Bor Zuljan, kitarist skupine Sank Ročk. Prijaviti se moraš na razpis za MMS in poslati pesem na natečaj. Letos je bilo 95 kandidatov, izbrali so jih le 14. Med znanimi Slovenci je odpadel tudi Jan Plestenjak.
Kakšni so bili občutki?
Enkratni. Kaj takega nisem pričakovala, še najmanj pa ne od strokovne žirije, Prej od občinstva. Ta uspeh mi pomeni come — back po petletni pavzi. Imela sem srečo. Če mi ne bi »ratalo«, ne bi imela odprtih vseh vrat tako, kot jih imam sedaj.
Kakšni so bili komentarji?
Eden je bil tudi takšen, da sem za zmago dobila najmanj 10.000 DEM in da dobivam honorarje od TV nastopov. Moram povedati, da sem na festivalu MMS dobila le povrnjene potne stroške, šopek rož in plaketo. Tu gre za absurd, kajti MMS je edini slovenski festival in si tam kot zadnji revež. Prav tako nisem
dobila niti pare od TV nastopov. Ljudje imajo napačne predstave, da se tu obračajo veliki denarji, a ni tako. Absurd je tudi, da nekateri dobijo avtomobile na karaokah, tu pa imaš z nastopi celo stroške.
Kaj pa vzori?
Osebno mi je bila že od nekdaj všeč Josipa Lisac, ker je nekaj posebnega. Je pevka in igralka in ima poseben način oblačenja. Drugače poslušam vse. Trenutno so mi pri srcu Mariah Carey, Tina Turner, Aerosmith, Bon Jovi, VVhites-nake. Od naših so mi všeč seveda Sank Ročk in Magnifico, ki je nekaj posebnega, drugačnega. Od pevk pa sem že od nekdaj občudovala Ditko Haberl z vseh zornih kotov, od novejših pa mi je všeč Darja Švajger. Značilno za večino novih slovenskih pevk je, da so si preveč podobne, saj skoraj vse prihajajo iz šole Nade Žgur.
Kdaj izide kaseta?
Upam da še pred novim letom, trenutno so aranžmaji še v delu. Na njej bodo samo moje skladbe. Po izidu pa bom začela tudi nastopati.
In načrti?
Da mi kaseta uspe, da se bo dobro prodajala in na koncu še celo kaj pokasirala, čeprav ne delam s tem namenom. Do zdaj so mi delali drugi, zdaj pa delam sama in za svojo dušo. Rada bi tudi, da bi se mož spet ukvarjal z glasbo, ki jo je pustil zaradi družine in da bi imela skupaj bend, vendar je to finančno neizvedljivo. Se večja želja pa nama je, da bi imela svoj radio.
Kaj delate?
Končala sem obramboslov-je in delam v vojašnici Cerklje, ob sobotah pa delava z možem še na radiu Krka, jaz kot spikarica, on kot glasbeni tehnik.
Ali bi se ukvarjala samo z glasbo?
Ne, hvala. Tipičen primer pri nas je Helena Blagne, ki je bila leta in leta v ozadju in garala. Šele zdaj, ko si je ustvarila re-nome in image, je začela »ka-sirati«. Sploh pa je tržišče pri nas premajhno, saj se, če gledamo nastope po diskotekah, obrnejo skupine po nekajkrat v letu. Če pa hočeš od glasbe živeti, potrebuješ vsaj dva nastopa v tednu. (B.C.)
L
Majda Arh z možem Mirom
Križanka
Trgovina MACHO v Krškem
Pokrovitelj tokratne križanke je trgovina Macho iz Krškega, ČKŽ 77. Za pravilno rešene križanke bo lastnik trgovine petim izžrebancem razdelil nagrade oziroma omogočil popust pri nakupu v vrednosti: 1. 4.000 SIT, 2. 2.000 SIT in 3x1.000 SIT.
Rešitve oddajte v naš nabiralnik, lahko pa jih pošljite po pošti na naslov: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško, najkasneje do 15.10.1994, na ovojnico pa pripišite »Za nagradno križanko trgovine MACHO.
Rešitev križanke iz prejšnje številke — Gesla: delikatesa, najboljše mesnine, GPS Sevnica. Po vodoravnih vrstah:
delikatesa, sanatorij, krakeli-ra, Kairo, Enej, N, ilo, strina, Američani, raja, Jalen, Toska-na, S, Blin, rov, atc, pi, oas, kor, Paalen, Ijano, ero, JS, Al, OAD, Škoro, GPS, Einar, Ota, MP, Cl, S, ol, m, eolit, Bernardin, sloj, Pavlova, ZE, nota, trn, NL, DOZ, Ito, atrij, anali, Nosan, acer, Olaj, ekipa, Sana, sita.
Nagrade so prejeli: Boža Hribar, Trg Franca Fakina 3/II. Trbovlje; Nevenka Kovačič, Rožno 31, Brestanica; Lado Hartman, Pod goro 4 D, Krško — vsi trije prejmejo vrednostni bon v znesku 1.000 SIT. Čestitamo! Nagrade boste lahko vnovčili v prodajalni Gostinskega podjetja Sevnica, s seboj prinesite izvod časopisa Naš glas in osebni dokument za identifikacijo.
8
KULTURA
NAŠ GLAS 24. 12. OKTOBRA 1994
Razstava akademske slikarke
Martine Koritnik Fajt
\
Tihožitje s čebulo, 1993 (olje/platno)
Brežice, 6. oktobra — V galeriji Posavskega muzeja Brežice je na ogled razstava slik in akvarelov akademske slikarke Martine Koritnik Fajt. Pokrovitelj razstave je SO Brežice, otvoritev pa sta omogočila Center za razvoj Po-savja in Vino Brežice. Koncert ob otvoritvi sta izvedla Vital Ahačič (harmonika) in Miloš Genorio (tenor).
Umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik Lorber je predstavila osnovne značajske poteze slikarkinega celotnega opusa, ki je nastajal od leta 1973 do danes, takole: »Sprva realistično formalni pristopi z oprijemljivo motiviko krajin, vedut, tihožitij in portretov, ki so konstanta v njenih zgodnejših delih, in nato postopni prehod v razgradnjo kompozicije v abstraktno govorico barv.«
Martina Koritnik Fajt sodi tudi med redke ustvarjalce, ki
se še posvečajo akvarelu, po krivici zapostavljenemu slikarskemu mediju, ki zahteva mojstrsko obvladovanje tehnike. Ravno akvarel ji omogoča preliti na papir lirična doživetja prostranih pogledov na potok, reko sredi polj in hribe ter skalovje, da začutimo ob spogledovanju z njimi urejen nemir ritmov njiv in razorov, začutimo zrak in hlad in vlago osojnega izreza, kot je že pred leti zapisal Janez Mesesnel.
Slikarstvo Martine Koritnik Fajt se je rojevalo vrsto let. Njena ustvarjalnost vezana, na krajine, tihožitja in figurali-ko, ki jim je podlaga trenutna vidna izkušnja, se zdi, da je preteklost. Danes ustvarjalka nenehno išče in gradi na izkušnji predhodnega trenutka ter prihaja pred nas z jasnejšimi zariši poenostavljenih izraznih sredstev, ki se oplajajo tu in zdaj, v obdobju nenehnih sprememb na polju likovne umetnosti. (Galex)
Razstava svetovne mladinske literature
_____Mini Bologna______
»Namen razstave je, da mlad! pridejo v stik s svetovnimi kulturami in jeziki*
Krško, 6. do 8. oktober — V predverju velike dvorane Kulturnega doma v Krškem so si člani zborovanja Slavističnega društva in vsi obiskovalci lahko ogledali razstavo knjig za mlade - Mini Bologna. Razstavo organizira in vodi g. Drago Pirman, in to je že njegova petnajsta predstavitev.
V Bologni imajo vsako leto v mesecu aprilu Sejem knjig za mladino. Na njem se zberejo predstavniki vseh velikih svetovnih založb. Letos je sodelovalo okoli 50 držav z več kot 1700 zastopniki.
Drago Pirman, knjižničar v OŠ Jurij Dalmatin Krško, je na sejmu prvič sodeloval pred tremi leti in takrat gaje navdušila ideja, da organizira podobno razstavo za mlade tudi v Sloveniji. Že na sejmu samem, pa tudi kasneje, po pošti, je navezoval stike z raznimi založniki in jih zaprosil za prispevek v fond knjig, ki naj bi mladim približal tuje kulture in jezike.
Razstava je potujočega tipa, vse knjige so bile podarjene OŠ Jurij Dalmatin, napisane pa so v petnajstih jezikih in petih pisavah. V treh letih je
Drago Pirman zbral okoli dvesto knjig, njihov obseg pa že presega krog mladinske literature, kajti nekatere svetovne organizacije (WHO, WMO, ECE), ki močno podpirajo idejo razstave, so poslale tudi svoje strokovno gradivo (konvencije o varstvu okolja, zraka...)
Organizator razstave je doslej sprejel številne pohvale. Obiskovalci so navdušeni predvsem nad njeno spoznavno idejo, ki v majhnih drobcih daje mlademu pa tudi odraslemu bralcu pregled celotne svetovne mladinske literature. Med darovalci je potrebno omeniti vsaj nekatere. Mark Melnikov, lastnik založbe Tthil-bury Hause v Gardinerju, ZDA, je bil nadvse navdušen nad idejo slovenskega multinacio-nalnega projekta. Tako bo naslednje leto, po končanem bo-lonjskem sejmu, obiskal tudi Krško in se pogovoril s slovenskimi založniki o založništvu v ZDA. Častno mesto na razstavi zavzema tudi Iztok Bartolj, namestnik glavnega direktorja založbe Publication international v Salzburgu, ki je razstavi podaril skupaj okoli 75 knjig. Veliko knjig iz držav, ki v razstavi še niso bile zastopane, je podarila Študijska knjižnjica Milana Jarca iz Novega mesta, prejeli pa so tudi nekaj redkih primerov knjig iz privatnih zbirk. Mnogi založniki so svoje gradivo poslali po pošti. Za zanimivost naj povemo, da najbolj oddaljen kraj, iz katerega so v Krško poslali svoj prispevek razstavi, leži nekje visoko na severu Aljaske. (Nena)
Na zborovanju Slavističnega društva Slovenije
Spregovorili tudi o maturi _____in slovenščini______
Še vedno je veliko nerešenih vprašanj.
Krško, 7. oktober — Popoldne drugega dne srečanja slovenskih slavistov je bilo namenjeno učiteljem in profesorjem. Na dveh okroglih mizah so razpravljali o temah, ki burijo duhove slavistov: o vlogi in obliki preverjanja slovenščine pri maturi ter o zunanjem preverjanju v osnovnih šolah.
Minilo je obdobje poskusne mature im letos bo šlo zares. Ministrstvo za šolstvo in šport je že izdalo Pravilnik o maturi, ki prinaša popuste in odpustke na račun kakovosti, še vedno pa ne rešuje nekaterih perečih vprašanj. Ob pregledu pravilnika se ne moremo izogniti predvsem občutku, da je minister s spremembo nekaterih pravil rešil predvsem
probleme Republiškega izpitnega centra, zelo malo pa je spremenil v prid kakovosti mature same. Tudi kakih novih rešitev, ki bi razbremenile delo predmetnih komisij, ocenjevalcev, izpraševalcev..., ni srečati. Nove spremembe omejujejo število popravnih in dodatnih izpitov, zmanjšujejo število ocenjevalcev, olajšujejo vnašanje in oblikovanje izidov..., ne izboljšujejo pa kakovosti mature. Kandidat tudi ne bo imel možnosti izboljšati oceno, saj bi v primeru, če bi to želel storiti, moral en rok izpustiti, s tem pa bi že izgubil eno leto za vpis na študij.
Položaj materinščine v maturi je še vedno nerešen, saj je v sistem točkovanja včlenjena
le kot predmet na normalni ravni. Veliko problemov pa je tudi znotraj preverjanja znanja z nalogami testnega tipa, ki ga ne pozna nobena državna matura. Neskladja se kažejo tudi med esejističnim delom mature in analizo neumetnost-nega besedila, kajti več kot tretjina kandidatov z dobro ocenjenim esejem je dosegla slabe rezultate pri analizi ne-umetnostnega besedila. Razlogi za to so verjetno nekje globoko v zasnovi. Prav tako slovenščina še vedno nima zbirke temeljnih nalog, ki jo imata že npr. matematika in fizika. Vprašanja v maturi so včasih Čudno formulirana, delež književnosti in jezika ni enakovreden...
O vseh teh vprašanjih so
profesorji slovenščine burno razglabljali v petek popoldne (med njimi so bili: Janko Kos, Boža Krakar-Vogel, Janez Dular, Franc Žagar...). Izražali so različna mnenja, predlagali, si nasprotovali, analizirali izide raziskav, ki zadnja leta potekajo po mnogih šolah... Bilo je slišati mnogokatero ostro besedo in na koncu so se mnogi v dvorani spraševali, ali ta matura sploh prinaša kaj dobrega ali pa je to nov, že v začetku na propad obsojen korak slovenskega šolstva. Vsekakor pa drži trditev, da preverjanje jezikovnega znanja v sedanji obliki vsebuje vrsto nerešenih vprašanj in škodljivih rešitev, ki ne vzdržijo strokovne ocene.
(Nena)
V krškem kulturnem domu je bilo pestro te dni
Zborovanje Slavističnega ______društva Slovenije_______
Vsi priznani varuhi slovenskega jezika so se letos, ob stoletnici izida Pleteršnikovega slovarja, zbrali na zborovanju v Krškem
Krško, 6.-8. oktobera — Med letošnjimi kulturnimi dogajanji je bilo tudi zborovanje Slavističnega društva Slovenije v krškem kulturnem domu. Povod za to, da je letošnje zborovanje potekalo prav v Krškem, so slavnostna dogajanja ob stoletnici izida Pleteršnikovega slovarja. Tako so vsi znani slovenski slavisti, med njimi tudi Jože Toporišič, Franc Jakopin, Matjaž Kme-cel, Jože Pogačnik, Janko
Kos... letos v Krškem razpravljali o aktualnih problemih stroke ter pregledali svoje delo.
Zborovanje je trajalo tri dni, a je bil kljub temu program dogajanj zelo natrpan. Slavnostna otvoritev zborovanja je bila v četrtek 6. oktobra. Na njem je med drugimi spregovoril tudi krški župan Danilo Sitar. Prisotnim je namenil nekaj besed o Krškem in Krčanih ter dal pobudo za ustanovitev
Jezik naš vsakdanji
Je že res, da imamo jezik zato, da se z njim med seboj sporazumevamo. Vsakdo v svojem okolju in na svoj način. Zato smo nekoč govorili o dialektih, mnogo pozneje tudi o žargonu, slengu in še o čem. Danes vemo, da je dialekt odraz žive govorice, ki bi jo bilo škoda izgubiti, in da imajo tudi druge socialne zvrsti svoj pomen. Toda že Jurij Dalmatin je zaslutil, da se z jezikom predstavljamo tudi širšemu okolju in da ni vseeno, kakšne besede uporabljamo. Njegova Biblija je prvi resnični poizkus iskanja in dokaz, da smo kulturni narod. Potem je minilo več sto let, v katerih so različni jezikoslovci razmišljali o jeziku. Vse do današnjih dni.
Mnogi so prepričani, da doživlja vsakdanja raba slovenskega jezika v javnem življenju veliko krizo. V šolah imamo že kar veliko jezikovnega pouka, a mnogi težko povedo nekaj smiselnih stavkov, celo opravičilo za zamujene ure jim dela težave. Politiki veliko govorijo, a malo povedo, vseeno pa so zadovoljni sami s seboj. Na vsakem koraku strašijo redke občutljive duše napisi v različnih jezikih, le slovenskega ni med njimi. Vse to je res in ni čisto res, čeprav je izjem bolj malo. Le kje je rešitev?
Mislim, da rešitev obstaja. Verjetno je to jezikovna zavest, ki naj bi postala del vsakdanjega življenja. Spoznati bi morali, da je jezik pomemben del naše osebnosti. Mogoče pomembnejši kot naš zunanji videz, kot naša vsakdanja garderoba, kot trenutno mesto na družbeni lestvici. Potem bi morda lahko govorili o kulturi jezika in kulturi duha, saj je oboje med seboj povezano.
Vprašanje pa je, kako to doseči. Bolj ali manj bi jezikovna zavest morala rasti v nas samih. Ob spoznanju, da o jeziku tudi razmišljamo; da otroci ob dobrih učiteljih spregovorijo; da politiki opuščajo fraze in prisluhnejo ljudem; da se srečamo s slovenskimi sporočili, kjer je to samo po sebi razumljivo. Potem bo Slovenija res moja dežela.
Danes sicer ni čas romantike, ampak čisto brez ljubezni do naše dediščine tudi pri jeziku ne gre. To pa pomeni, da moramo vsaj malo spremeniti lastni odnos do govorjene in pisane besede. In če bo vsaj malo tako, smo lahko, če to že hočemo, tudi zmerni optimisti.
Janez Plestenjak
samostojnega slavističnega društva Posavja. Zbrane so pozdravili tudi predstavniki Slavističnega društva, Ministrstva za šolstvo in šport... Predsednik Društva slovenskih pisateljev, je med poseben pozdrav namenil svojemu rojaku dr. prof. Toporišiču.Vsi prisotni so si lahko ogledali tudi kratek dokumentarni film o Krškem in krški občini. Glavna tema zborovanja sta bila Ple-teršnik in njegov slovar.
Predstavilo se je šest slavistov, ki so se v svojih seminarjih z različnih vidikov lotevali Pleteršnikovega slovarja. Med njimi se je s seminarjem nato temo predstavil tudi prof. dr. Toporišič, ki je na zanimiv in duhovit način obdelal ta prvi slovensko-nemški slovar. Popoldne prvega dne je bilo posvečeno eseju. Govorili so o naravi knjižnega eseja, o jeziku v eseju, šolskem eseju...
Dan so zaključili z družabnim večerom v Termah Čatež.
Tudi program drugega dne je bil pester in popolnjen. Dopoldne so se pogovarjali o zapisovanju sodobnega besednega bogastva, ob občnem zboru SDS pa so potekale tudi spremne prireditve (razstave knjig, predstavitve...) Popoldne sta bili dve okrogli mizi, obe sta se dotikali pouka slovenskega jezika v šoli: prva je bila na temo Matura in slovenščina, druga pa na temo Zunanje preverjanje znanja v OŠ.
Zadnji, tretji dan zborovanja so zopet posvetili glavni temi -Pleteršniku. Po večsmernih ekskurzijah po Spodnjem Po-savju so se vsi udeleženci zbrali v Pišecah, si ogledali njegovo domačijo in kraj ter sodelovali pri slovesni prireditvi. (Nena)
Dvaindvajseti? skupaj
Brežice, 10. oktobra — Brežiški pevci bodo v soboto, 15. oktobra, ob 19. uri gostitelji srečanja štirih pobratenih zborov iz Slovenije in zamejstva. Stike, ki so jih že pred dvaindvajsetimi leti navezali moški zbori, nadaljujejo sedaj že nove generacije pevcev in pevk, ki prihajajo iz Prosek — Kon-tovela pri Trstu, Železne Kapele na Koroškem, Stražišča pri Kranju in Brežic. Tudi tokrat bodo posamično in skupno nastopili v slavnostni dvorani Posavskega muzeja Brežice, kjer pevci vedno zapojo s posebnim zanosom. Brežiški gostitelji jih bodo pred tem popeljali še na pokušino šampanjca k Isten ičevi m v Staro vas ter Pleteršnikove Pišece, kjer naj bi se z dobrotami spet izkazale kmečke žene. Letošnje srečanje pobratimov bo pozdravil tudi Jože Osterman, državni sekretar v ministrstvu za kulturo.
V posebni brošuri, ki bo izšla ob srečanju, je med dru-
gim zapisal, da je zaradi naše majhnosti nadvse pomembno, da gojimo takšna in podobna druženja, za kraje ob meji pa še posebej. »Slovenci smo le z lastno zavestjo o pomenu mednarodnega sodelovanja in prijateljevanja, seveda pa predvsem z dejanji na tem področju postali upoštevan in spoštovan člen tega dela sveta,« je med drugim zapisal. (V. P-)
Prišel je čas
Prišel je čas,
da se vsi poslovimo.
Prišel je čas,
da se vsi razkropimo po vaseh
in mestih.
Vsepovsod,
dokler je še čas
za vse nas.
Pesem odmeva
in kliče:
»Prišel je že čas!«
Janja Mavser, 5.r. OŠ Artiče
NAS GLAS 24. 12. OKTOBRA 1994
ŠPORT — REKREACIJA
9
Rokometna liga
Nogometna liga
Prva slovenska liga
RK AFP Dobova : RK
Slovan
29:23(12:12)
Brežice, 8. oktobra — V brežiški športni dvorani so igralci AFP Dobo-ve v 3. kolu 1, slovenske rokometne lige visoko premagali ekipo Slovana iz Ljubljane. Igra je bila v prvem delu izenačena, kar kaže tudi rezultat prvega polčasa. V drugem delu pa so se igralci AFP razigrali, še posebej vratar Denič in strelca Oapo in Mija-činovič. Z odlično igro v obrambi so domači ob bučni podpori 550 gledalcev povsem nadigrali bivšega vi-ceprvaka Evrope.
AFP Dobova: Marcola.Oapo 6, Mi-jačinovič 10, Žibert, Voglar 4, Ogo-relc, Glaser 5, Kranjc 1, Pavkovič, Kekič, Stojakovič 3, Denič. (Jože Arh)
Pokal rokometne zveze Slovenije
AFP Dobova :
Pomurka Bakovci
19:17(12:9)
Brežice, 5. oktobra — V prvi tekmi šestnajstine pokala rokometne zveze Slovenije je ekipa AFP Dobove doma premagala Pomurko iz Ba-kovcev. Domači so vodili vso tekmo, vendar pa so pokazali slabo igro, ki je ne morejo opravičiti s odsotnostjo poškodovanega Mijačinoviča. V sredo bodo Dobovčani igrali povratno tekmo v Bakovcih, kjer bo treba za zmago in napredovanje pokazati boljšo igro.
AFP Dobova: Marcola, Oapo 3, Voglar, Ogorelc, Žibert 2, Glaser 8, Kranjc 1, Denič, Pavkovič, Kekič, Kuhar, Stojakovič 5. (Jože Arh)
Druga slovenska liga
RK Velika Nedelja :
RK Interier
20:19(10:10)
Velika Nedelja, 9. oktobra — Ekipa Interierja je nepričakovano izgubila v tekmi 3. kola v gosteh pri Veliki Nedelji. Spet se je pokazalo, da se Krčani ne znajo postaviti po robu ekipam, ki igrajo grob rokometDo-mačini  so  izkoristili  naklonjenost
sodnikov, ki so dovolili grobo in umazano igro.
RK Interier: Imperl, Papež 2, Keše, Iskra 2, Urbanč M. 7, Deržič S. 7, Ma-šič, Deržič L, Urbanč D., Bogovič, Kozole, Dragar.
Ostali rezultati:Lisca : Polet 18:21 (10:10), Brežice: Dol Hrastnik 19:27. (Jože Arh)
Pokal rokometne zveze Slovenije
RK Akripol Trebnje:
RK Interier Krško
18:21 (9:11)
Trebnje, 9. oktobra — V prvi tekmi šestnajstine finala je ekipa Interierja Krško v gosteh premagala domačo ekipo. Povratna tekma bo v sredo v Leskovcu.
RK Interier: Imperl, Papež 3, Keše, Iskra, Urbanč M. 2, Deržič S. 9, Mašič 1, Deržič I. 3, Urbanč D. 2, Bogovič, Kozole. (Jože Arh)
RK Brežice: RK Dol
pri Hrastniku
19:27
Brežice, 8. oktobra — V 3.
krogu 2. slovenske rokometne lige-vzhod je v Brežicah gostovala ekipa rokometnega kluba Dol pri Hrastniku. Od samega začetka so gostje igrali napadalno in njihova zmaga ni bila vprašljiva. Najboljši domačin je bil Avsec s petimi zadetki. (Pilip)
Druga slovenska liga
članice
RK Lisca Sevnica :RK
Brežice
22:14(12:5)
Sevnica, oktobra — V posavskem derbiju sta se pomerili ekipi Sevnice in Brežic. Domačinke so prikazale boljšo igro in zanesljivo zmagale. Strelke za Sevnico: Pozderec 5, Er-nest 14, Simtič 3. Za Brežice so bile uspešne Kalin 7, Jukič 3, Lupščina 4.
Starejše deklice RK Brežice so na gostavanju v Zagorju v zelo hladnem vremenu premagale domače igralke z rezultatom 5 : 6 (3:5). Strelke za Brežice: Novak 4, Božinovski 1, Glas 1 (Jože Arh)
Košarkaška liga
KK Pivovarna Laško
: KK Interier Krško
85:96 (44:34)
Hrastnik, 8. oktobra — V hrastniš-ki športni dvorani so v 5. kolu A2 slovenske košarkaške lige igralci Interierja zabeležili že peto zaporedno zmago. Domači so v prvem delu še
držali korak s Krčani in ga tudi dobili. V drugem delu pa se je pokazala kakovost ekipe Interier, ki je z disciplinirano igro zanesljivo visoko zmagala. Za zmago Interierja so zaslužni prav vsi igralci, posebej pa gre pohvaliti Stuvensa, Ademija in Santlja. KK Interier: Rozman 8, Stevens 36, Zaturovski 4, Ademi 23, Šanteij 10, Kraljevič 4, Samar 11. (Jože Arh)
Mali nogomet
KMN Sportklub Velenje : MNK Allo, Cafe Pole 7:3
Velenje, 6. oktobra — V 4. krogu prvenstva MNZ Celje v malem nogometu so krški igralci gostovali pri sedanjem državnemu prvaku. To je bil sicer derbi tega kola, pripadel pa je domačinom. Krčani so vodili z 2:1, pri tem so imeli možnost rezultat še zvišati, kar pa jim ni uspelo. V nadaljevanju so domačini kaznovali vsa-
ko napako gostov, tako je prišlo do visokega poraza Krčanov. Strelci za Allo, Cafe Pole so bili: Godler, Petrič in Molan.
Ostali rezultati: Goldhorn : Aran-žerji 6:1, Juventus Maco: Rebus 6:1, Straws: Galero 2:7, Behar: dnevi želja 1:4. Vrstni red po 4. kolu: Juventus Maco 7, Sportklub 7, Allo, Cafe Pole 6.
V 2. slovenski malonogometni ligi so dosegli naslednje rezultate: Mizarstvo Krošelj: Rola 6:2, ekipa Mim-si ni prišla na gostovanje k ekipi Ljubno. (Pilip)
Plavalka Anamarija Repec
Kot je bralcem Našega glasa že znano, sta konec lanskega leta podjetje IR Inženiring in plavalka Anamarija Repec sklenila pogodbo o sponzoriranju. Pretekli tede je potekal razgovor med direktorjem IR Inženiringa in Repčevo ter njenim trenerjem Antonom Bizjakom. Beseda je tekla o rezultatih minule sezone in o ciljih za prihodnjo. Anamarija Repec je v minulu sezoni tekmovala v članski konkurenci in dosegla zadovoljive rezultate. Na mitingu 13 držav v Bratislavi je v 50-metrskem bazenu dosegla na 400 metrov prosto 4. mesto. Na državnem prvenstvu v Celju, ki je potekalo v 25-metrskem bazenu, je dosegla naslednje rezultate: v štafeti 4 X 2001. mesto in državni rekord, v štafeti 4 X 100 2. mesto, na
400 metrov prosto 4. mesto in na 800 metrov prosto 5. mesto. Na odprtem letnem državnem prvenstvu Slovenije je dosegla naslednje rezultate: štafeta 4 X 100 1. mesto in državni rekord, 2. mesto v štafeti 4 X 200, 4. mesto v štafeti 4 X 100 mešano in v disciplini 800 metrov kravi 5. mesto. Trener Bizjak, ki je plavalni trener že 18 let, je povedal, da zadani cilji niso bili v celoti doseženi zaradi velikih problemov z bazenom. Trenirali so v 16-metrskem bazenu v OŠ Les-kovec in zato so dali poudarek štafetam. Cilji za naslednje leto so: izboljšanje rezultatov pretekle sezone, uvrstitev v državno reprezentanco v disciplinah 400 in 800 m kravi, čim višja uvrstitev na državnem prvenstvu. (Mitja Kos)
Tretja slovenska liga — vzhod
NK Pohorje: NK
Svoboda (Brežice)
3:1 (1:1)
Ruše, 8. oktober — V 7. krogu spet slaba igra Breži-čanov, ki so po dobrem prvem polčasu, ko so imeli rezultat in igro, vse zapravili v neverjetno slabem drugem polčasu. Kot vse kaže, v klubu nekaj ne »štima«, zato je vse v rokah uprave NK Svoboda.(Pilip)
MNZ Celje - člani
NK Usnjar (Šoštanj)
— NK Krško
1:1(1:0)
V Šoštanju so si Krčani priborili pomembno točko, saj je bilo to težko gostovanje, na katerem so gostje igrali brez šestih standardnih igralcev. Strelec za NK Krško je bil Kresnik.
MNZ Celje — mladinci
NK Krško - NK Steklar (Rc Slatina) 0:<
Krški mladinci, sicer presenečenje letošnjega prvenstva, žal niso uspeli uspeli premagati vodilne ekipe v ligi in postati jesenski prvak. Tekma se je končala brez zadetkov, smo pa v tem delu prvenstva videli kvalitatno igro, tako da se nam za prihodnost krškega nogometa ni bati. (Pilip)
Druga mladinska slovenska liga
NK Središče ob Dravi — NK Svoboda 4:4 (2:0)
Središče ob Dravi, 8. oktober—Edina brežiška selekcija, ki je minuli vikend osvojila točko. Po vodstvu domačih je Brežičanom uspelo preobrniti rezultat v svojo korist, s tremi goli Dejanoviča in enim Mers-laviča, a je bil na koncu rezultat žal neodločen. (Pilip)
MNZ Celje — kadeti
NK Svoboda - NK Usnjar (Šoštanj) 2:3 (1:0)
Brežice, 9. oktober — Vodstvo domačih z 1:0 in 2:1 ni zadostovalo proti dobri ekipi Usnjarja, saj so zaradi dveh grobih napak v končnici tekmo izgubili. Strelca za domače sta bila Kos in Bakič. (Pilip)
MNZ Celje — ml. dečki, skupina A
NK Svoboda — NK Rudar (Velenje) 0:5
MNZ Celje - st. dečki
NK Svoboda - NK Rudar (Velenje) 1:9
Lokostrelstvo tudi v Posavju
Antonija Erjavšek med zmagovalci na Mokricah
Mokrice, 8. oktobra — Lokostrelski klub Čatež je na gradu Mokrice uspešno organiziral lokostrelski turnir v disciplini Arrovvhead. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu, se je tekme udeležilo petdeset lokostrelcev iz Slovenije in Hrvaške.
Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili: dečki — compound: Grega Emeršič (LK Polzela) 258 krogov; mladinci — instinktivno: Marko Tišljar (LK Croatia) 123, mladinci —compound: Sašo Emeršič (LK Polzela) 253; članice — instinktivno: Sonja Ralca (LK Dragomer) 208, članice — olimpijski slog: Ksenija Podr-žaj (LK Šenčur) 306, članice— compound: Antonija Erjavšek (LK Čatež) 265; člani — instinktivno: Zdenko Horvat (LK Varaždin) 257, člani — olimpijski slog: Marjan Podržaj (LK Šenčur), člani —compound: Vlado Sitar (LK Šenčur) 305;
veterani — compound: Roman Zupane (LK Polzela) 275 krogov.
To je bila že druga lokostrelska tekma v letošnjem letu, ki so jo pripravili in izvedli člani LK Čatež. Prvo tekmo so organizirali junija letos v disciplini Fita, med zmagovalci te tekme je bil tudi slovenski olimpijec Samo^Medved.
Člani lokostrelskega kluba Čatež imajo veliko načrtov za naprej. Že v tem mesecu bodo zaceli s tečajem lokostrelstva za začetnike, pripravljajo srečanje s sosednjimi klubi, naslednje leto pa bodo organizirali mednarodno tekmo v disciplini Arrovvhead.
Vsi tisti, ki jih lokostrelstvo zanima in bi se radi ukvarjali z njim, se lahko oglasijo na sedežu LK Čatež na Zagrebški 14, pri Milanu Jamniku ali pa ga pokličejo po telefonu na številko: 0608/ 62 956. (M. Z.)
Udeleženci evropskega prvenstva na Češkem RSC Krško
Najuspešnejši klub Slovenije
Osvojili 52 ekipnih in posameznih pokalov — Udeležba na evropskem prvenstvu
Dobrava, 8. oktobra — Na policijskem strelišču je potekala zadnja tekma v letošnji sezoni, ki se je je udeležilo 50 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Uspešni so bili tudi strelci RSC Krško, ki so dosegli naslednje uvrstitve: 2. mesto Alen Turk, 4. mesto Samo Jakše, 6. mesto Ludvvig Dvojmoč in 7. mesto Emil Žnideršič. V kategoriji revolver je 2. mesto osvojil Božidar Švalj, 3. mesto
pa Tomislav Bobovič.
Na evropskem prvenstvu na Češkem (Pelsen) 23. septembra, ki se ga je udeležilo 176 tekmovalcev iz 14 držav, so barve Slovenije zastopali tudi strelci RSC Krško. Dosegli so naslednje uvrstitve: 21. mesto Pavlic, 23. Dvojmoč, 46. mesto Jakše, 48. Fegoš. Ekipno je Slovenija zasedla 6. mesto. (Galex)
Atletika
Uspešni brežiški atleti
Novo mesto, 1. oktobra — Na stadionu Portovald so se slovenski atleti pomerili za državne naslove v mnogobojih v vseh kategorijah. Člani in starejši mladinci so tekmovali v deseteroboju, mlajši mladinci v osmeroboju, pionirji pa v sedmero-boju. Članice, starejše in mlajše mladinke so tekmovale v sedmero-boju, pionirke pa v šesteroboju. Tekmovanja se je udeležilo 94 tekmovalcev iz trinajstih slovenskih klubov, med njimi tudi atleti AK Fit Brežice (v ženski kategoriji pet in v moški osem atletov).
Slovenska rekorderka Vladka Lopatic, ki lani ni nastopila zaradi poškodbe, je zmagala med članicami v sedmeroboju   in   upravičila  vlogo
glavne favoritinje. Ekipno so brežiške atletinje osvojile drugo mesto. V kategoriji pionirjev je Žigante osvojil tretje mesto v šesteroboju. Jure Ro-van pa je v kategoriji starejših mladincev v deseteroboju obranil lanskoletni naslov. Ekipno pa so atleti zasedli drugo mesto. V skupnem seštevku tekmovanja, moški in ženske, so naslov državnega prvaka osvojili atleti iz Brežic.
Tekmovanje, na katerem so gledalci lahko videli izredno zanimive boje in lepo atletiko, sta že tretje leto zapored izvedla atletska kolektiva AK Fit Brežice in AK Tilia Novo mesto. Glavni pokrovitelj prvenstva je bilo podjetje Vino Brežice. (Galex)
Atletski miting v Domžalah
Ekipa OŠ M. Rostohar na atletskem mitingu v Domžalah
Domžale, 24. septembra —V Domžalah seje ekipa učencev OŠ dr. Mi-hajla Rostoharja Krško z oddelka delovnega usposabljanja udeležila atlet
ne olimpiade Slovenije. Učenci so tekmovali v teku na 100 in 50 m, osvojili pa so tri srebrne in eno bronasto medaljo. Pokrovitelj tekmova-
skega mitinga v Domžalah. Miting je     nja je bila ga. Štefka Kučan. (Lidija bil organiziran pod okriljem special-     Žnideršič)
Krško, septembra — Opravljena je bila še zadnja priprava za nastop v 1. slovenski ligi zahod in sicer je eki -pa ŠK Triglav v prijateljskem dvoboju premagala ekipo ŠD Novo mesto. Najprej so se pomerill*v počasnem dvoboju, kjer je bil rezultat 5:3 za Krško, nato pa še v hitropoteznem dvoboju po ševeniškem sistemu, kjer je bil izzid 59 39 za ŠK Triglav Krško. (B.C.)
Opatija, septembra — Na velikem mednarodnem turnirju v Opatijiz močno mednarodno udeležbo sta nastopila tudi člana ŠK Triglav Krško. Zvonimir Meštrovič in Toni Kos sta si na koncu delila 9. mesto. Med
45 udeleženci pa je zmagal velemojster Mladen Palač. (B.C.) _
Šentjur, septembra — Sentjurča-nom so praznovanje občinskega praznika pokvarili člani ŠK Triglav, ki so na tamkajšnjem turnirju pobrali obe prvi mesti. Zmagal je Igor Šitnik z 11 t., pred Zvonkom Meštrovičem 10.51., Toni Kos pa je zasedel 8. mesto (7.5 t.) med 50 nastopajočimi. (B.C.)
Krško —15. oktobra se prične 2. slovenska liga, v kateri nastopa 2. ekipa ŠK Triglav z imenom Marton. Ekipa Martona igra prvo tekmo z ekipo Hoč iz Maribora. (B.C.)
Uspešno zaključena 1. Slovenska liga —zahod
Krčani osvojili 4. mesto, naslednje leto pa napadajo 1.
Areh,  Rog.  Slatina,  septembra
—Ekipa ŠK Triglava v postavi Z. Meštrovič, T. Kos, H. Ahmatovič, T. Žnideršič, A. Volčanšek, I. šitnik, A. Cerjak, M. Božič (člani), S. Jurečič, I. Mihelič (članici) ter A. Grilc in R. Volčanšek (mladinca) je na tekmovanju v 1. slovenski ligi — zahod osvojila 4. mesto. Tekmovanje je potekalo na Arehu in v Rogaški Slatini. Ekipa je ves čas tekmovanja zelo dobro igrala, če ne bi bilo nepotrebnega zdrsa v zadnjem kolu z ekipo Žalca (5.5 : 4.5 za Žalec), bi osvojili 2. mesto, tako
pa so se morali zadovoljiti z osvojenim četrtim mestom.
Najboljša posameznika sta bila Z. Meštrovič s 5.51, in I. Mihelič z osvojenimi 4.5 točkami. Po besedah Tomaža Žnideršiča pa bo ŠK Triglav naslednje leto z manjšimi okrepitvami startal na 1. mesto v ligi.
VRSTNI RED: 1. ŠD Radenska, 2. CŠK Celje, 3. ŠK Žalec, 4. ŠK Triglav, 5. ŠK Polskava, 6. ŠK Poljčane, 7. ŠK Šentjur in 8. ŠK Slovenj Gradec. (B.C.)
10
NAŠ GLAS 24. 12. OKTOBRA 1994
Trgovina MACHO
Trgovina Macho na CKŽ 77 v Krškem je založena z najkakovostnejšimi izdelki znanih svetovnih proizvajalcev. Po najnižjih cenah lahko kupite jeans znamke Black Jack (največja izbira kavbojk), trenerke Baldini (na izbiro osem različnih modelov), majice Nike, Lotto, Reymo, oblačila znamke Pierre Leon, razne ženske bluze, krila, puloverje, obleke, jakne, pižame, nogavice, najceneje pa dobite moderno in klasično spodnje perilo ter še in še, za vse kupljeno imate tudi možnost obročnega odplačevanja.
Razen poceni nakupov vas v trgovini Macho čaka tudi nagradno žrebanje. Za vsak nakup nad 3 000 SIT dobite
nagradni kupon, s katerim sodelujete v nagradnem žrebanju, ki ga opravijo vsakega zadnjega v tekočem mesecu. Nagrade so lepe, praktične, koristne, v mesecu oktobru bo izžrebani kupec dobil radio s kasetofonom, podelili pa so že quarc stensko uro, veliko stoječo vazo, nočno lučko z radiom in uro, zlat ženski prstan, ročno uro...
Odpravite se v trgovino Macho, prepričajte se, da so res najcenejši. Vedno vas bo pričakal prijazen in ustrežljiv lastnik Zvone N.
Trgovina je odprta vsak dan od 9.00 4- 13.00 in od 14.00 —18.00, v*soboto pa od 9.00 —12.00. (dama)
1 \
Kronika
Naredite nekaj za svoje __________telo__________
Fitness vadbo, sprostitev v savni, masažo in sončenje v prijetni družbi vaše telo nujno potrebuje.
V hitrem življenjskem ritmu potrebuje človekovo telo določeno mero sprostitve in športnih aktivnosti, zato sta šport in rekreacija za marsikoga osnovno vodilo v življenju. Ob tem pa se pojavljajo objektivni dejavniki, ki otežujejo in omejujejo takšno delovanje. V jesenskem in zimskem času so športne dejavnosti odvisne tudi od vremena, ki pogostokrat prepreči dobronamerne želje.
To pa ne pomeni, da v tem času ne moremo narediti ničesar za svoje telo. V svetu so
je. Po napornem treningu se lahko sprostite v finski savni ali se prepustite mvdren masaži, ki je najsodobnejša računalniško vodena in preizkušena naprava za odpravo celulita. Ugodijo tudi tistim, ki si želijo v zimskem času polepšati videz s porjavelo kožo.
Zato priporočajo varno sončenje s popolno zaščito v so-lariju   znamke  Sportarredo.
Tudi za oddih ob pijači je poskrbljeno. Vse dejavnosti so pod strokovnim vodstvom, ki vaje tudi demostrira in vam pri
že dolga leta uveljavljeni fit-nes klubi, ki nudijo obiskovalcem najrazličnejšo dejavnost. Menimo, da bi bilo tudi za vas koristno, da spoznate, kako lahko nekaj naredite zase in za svoje telo.
V fitness clubu Požun na Senovem so poskrbeli, da bo vaše telo razgibano, sproščeno, pa tudi porjavelo. Omogočajo vam vadbo ob glasbi na napravah znamke Armstrong, ki so prilagojene potrebam športnikov, rekreativcev ali pa za potrebe fizične rehabil itaci -
njih pomaga. Verjetno pa bo najbolje, da se o vsem tem sami prepričate.
Po besedah Matjaža Požu-na je potrebno ljudem ponuditi nekaj novega, vendar tudi koristnega. »Kaj pomenita zdravo življenje in rekreacija, še ni povsem v zavesti našim ljudem,« dodaja Matjaž. Fitness club Požun ob krajevni cesti Brestanica-Senovo je odprt ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 20. ure, ob sobotah pa od 14. do 22. ure. (Galex)
ililtfl
U1M
FITNESS
SAUNA
SOLARIJ
MYDREN MASAŽA
FITNESS CLUB POZUN MATJAŽ
TITOVA 75, 68281 SENOVO Tel.: 0608/ 70-304
Zaradi neprimerne hitrosti v tovornjak
Na lokalni cesti Pohanca — Kapele, v naselju Globoko, se je zgodila prometna nesreča zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo glede in stanje ceste. Voznica osebnega avtomobila O.B., roj. 1967, iz Piršnega Brega, je vozila od Sp. Pohance proti Kapelam z neprimerno hitrostjo. V Globokem ji je iz nasprotne smeri pravilno, po svoji desni strani, pripeljal voznik tovornjaka P.D. (1953) iz Maribora. Voznica je poskušala zavirati, vendar je zaradi neprimerne hitrosti in mokre, spolzke ceste izgubila oblast nad vozilom ter trčila v nasproti vozeči kamion. Voznica in sopotnica v osebnem avtomobilu P.T. (1954) sta dobili hude telesne poškodbe.
S ceste na bankino
V prometni nesreči, ki se je zgodila na lokalni cesti Brestanica—Ribnik, je voznik kolesa z motorjem znamke Tomos avtomatic K.V. (1961) s Senovega zapeljal preko roba vozišča na travnato bankino, pri tem pa trčil v nasip dovozne poti. Voznik je zadobil hude telesne poškodbe, saj ni uporabljal varnostne čelade.
Našli nasad indijske konoplje
Kriminalisti iz Krškega so pri K.S. (1964) z Malega Vrha našli manjši nasad indijske konoplje. Na njivi, porasli s ku-ruzo, je bilo posajenih 17 sadik velikosti od 80 do 150 cm. Lastnik K.S. bo moral svoje ravnanje pojasniti sodniku za prekrške.
Zasegli dve pištoli
Na mejnem prehodu Slovenska vas se je z osebnim avtomobilom znamke Fiat Uno zagrebške registracije pripeljal hrvaški državljan R.V. (1956) iz Odranskega Obreza. Pri pregledu vozila so pod voznikovim sedežem našli samokresa znamke VValter P 38, cal.9, ter znamke TT 33, cal. 7,62. Oba samokresa so policisti zasegli, kršitelja pa predlagali v postopek pri sodniku za prekrške.
Mercator Preskrba Krško
Verjetno je že vsak izmed vas opazil Mercatorjeva propagandna sporočila o ugodnih nakupih raznovrstnega blaga, ki je na voljo vsej Mercatorjevi maloprodajni mreži, tako tudi v trgovinah M-Preskrba Krško. V mesecu oktobru poteka večja prodajna akcija s široko ponudbo blaga in sicer od različnih vrst živil, detergentov, tekstila, toaletno-higienskih proizvodov do gospodinjskih potrebščin. Proizvodi so označeni s cenami v rumenih okvirjih. Če še ne veste, imamo tudi projekt trajno nizkih cen, ki zajema več kot trideset artiklov, predvsem živilskih (določene vrste salam, testenin, detergentov, plenice Pampers...). Cene teh artiklov so od rednih cen nižje v povprečju za 20 do 30%. Za lažje prepoznavanje smo pred te artikle namestili označevalce cen z rdečimi okvirji. Bližajo se nam mrzli dnevi, zato obiščite naše trgovine s tekstilom. Poleg bogate izbire zimskih plaščev, bund, puloverjev itd. vam za plačilo v gotovini nudimo tudi 15% popust pri nakupu nad 20.000 SIT. Lahko pa se odločite tudi za nakup na čeke. Vabimo vas, da nas obiščete, saj imamo na voljo poleg naštetega tudi bogato izbiro ostalih artiklov. Imetniki Mercatorjeve kartice lahko po novem z njo kupujete v vseh naših trgovinah. Ostale pa vabimo, da se včlanite v klub Mercator in s tem postanete imetnik M-kartice ter uporabnik vseh ugodnosti, ki jih nudi. Podrobnejše informacije o članstvu in poslovanju s kartico dobite v upravni pisarni nakupovalnega centra.
HALI
če imate še uporaben štedilnik na drva in ga ne potrebujete več, pokličite 22-771 (i nt 284).
UGODNO PRODAM motorno žago Hosgvarna FF 61, malo rabljeno, 20% ceneje. Informacije na tel.: 31-811 po 19. uri.
PRODAM rabljene 100,300 in 750-litrske hrastove sode. Cena po dogovoru. Informacije na tel.: 31 -811 po 19. uri.
Če imate kak uporaben kos pohištva in ga ne potrebujete več, pokličite 22-771 (int.284).
Oktober '94
Kino servis Brežice
13. X. ob 20. uri in 14. X. ob 18. uri: PRVA LIGA 2, komedija.
14.X.ob20. uri, 15. in16.X. ob 18. in 20. uri ter ter 17. X. ob 20. uri: PIŠ, akcijski triler.
18. X. ni predstav
19.  X. ob 20. uri: MALI BUDA, drama.
Kulturni dom Krško
14.X. ob 20. uri in 16. X. ob 18.
uri: ČAROBNI SVET, ameriški
mladinski.
Kino Kostanjevica
12. X. ob 18. in 20. uri: KREMEN-
ČKOVI.
15. X. ob 18. in 20. uri: ZRAV-
SALSEMERNESTAHEMING-
WAYA.
Teden otroka
Če naj ne bo le formalnost
potem teden otroka in kakršna koli formalna manife-____________stacija ne moreta žaleči._______'
Leta 1979 so se Združeni narodi odločili celo leto posvetiti otroku. Takrat je veliko otrok umiralo zaradi lakote, pomanjkanja, različnih kužnih bolezni... Tako se je OZN odločila proglasiti 1. oktober za dan otroka. Pri nas pa smo sklenili, da otroku posvetimo cel teden. Vsaj ta teden naj bi vsi, ki so tako ali drugače povezani z otroki, posvetili našim najmlajšim malo več pozornosti.
V tem tednu so na vseh OŠ in vrtcih potekale razne aktivnosti. Mnoge šole so tednu otroka posvetile eno šolsko uro. Oblikovali so različne predloge za izboljšavo položaja otroka ne le v šoli, ampak tudi v vsej družbi. Vse predlagane spremembe bodo ponovno obravnavali na okroglih mizah, šole pa se pripravljajo na težko pričakovani otroški parlament. Seveda pa je eden od ciljev vzpostaviti močnejši stik med učitelji, učenci in starši. Zveza prijateljev mladine ni dala nikakršne pobude za to, zato so šole in vrtci vse aktivnosti, od raznih filmskih in gledaliških predstav, likovnih delavnic, ur pravljic, kostanjevih piknikov, ki so bili zaradi slabega vremena večinoma prestavljeni, morali organizirati sami. Letošnje geslo se je glasilo Moč prijazne besede. Prijazna beseda lahko stori veliko, vendar v enem samem tednu ne more popraviti krivic, storjenih med letom.
Ana Kunej — 6. raz. OŠ Brestanica: »Mislim, da je en teden premalo, do otrok bi morali biti pozorni celo leto. Izboljšati bi morali odnose med seboj in biti prijazni drug do drugega. Seveda pa bi se morala izboljšati tudi prometna varnost otrok.«
•
^^M
i*0L
Alenka Staver — študentka: »Sploh nisem vedela, daje ta teden teden otroka. Seveda pa mislim, da bi se morali več posvečati otrokom in to ne samo ta teden. Večina staršev dobro skrbi za svoje otroke, vendar obstajajo tudi izjeme.«
Marija Kavčič — vrtec Brestanica: »Po mojem je en teden očitno prekratek. Takrat naredimo za otroke vse, potem pa se zopet začne spet vse po starem. Letošnje geslo je med drugim Prijazni med seboj, kar pa zagotovo nismo.«
Rozalija Kužner: »Odkrito povedano, za teden otroka sploh nisem vedela. Sicer pa mislim, da se moramo ne le ta teden, ampak celo leto posvečati našim najmlajšim. Predvsem starši bi lahko bolje skrbeli za svoje otroke.« (Kati)
Primož Cvelbar — 5. raz. OŠ Brestanica: »Zame pomeni teden otroka, da kakšnemu otroku kaj pomagaš. Vsi bi morali biti prijatelji in si med seboj pomagati. Ta teden smo se v šoli pogovarjali tudi o prometni varnosti in mislim, da bi morali biti vozniki bolj pazljivi.«
rjrrpvi= r?r\  ^"Vc"    časopis za Posavje in okolico UU(iJčD^J)LO_LD   Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško
Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov:  .................................................................................................................
(poin naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi)
Telefon:..................................................
Kraj, datum: ...............................................
(podpis naročnika in žig)
r
NAŠ GLAS 24. 12. OKTOBRA 1994
11
Informacije
za podjetja in samostojne podjetnike
v občini Krško
Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško obvešča vsa zainteresirana podjetja, samostojne podjetnike in obrtnike, da so bili v Ur.listu RS, št.38/94 objavljeni razpisi za pridobitev sredstev za razvoj. Ker je vsebina razpisov interesantnatudi za naše področje, vam jo v nadaljevanju podajamo, in sicer:
Na podlagi določil zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (Uradni list RS, št.26/94) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/94),
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI, Kotnikova 5, Ljubljana, OBJAVLJA NASLEDNJE
JAVNE    RAZPISE
Področje industrije
I. Proračunska postavka 4651 - Prestrukturiranje in ohranjanje delovnih mest
1.  Predmet razpisa
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti razpolaga v letu 1994 s sredstvi, namenjenimi za prestrukturiranje in ohranjanje delovnih mest v višini 1.617.000 SIT. Sredstva bodo usmerjena v subvencioniranje obresti kreditov, ki jih najemajo podjetja pri poslovnih bankah v Republiki Sloveniji v letu 1994. Subvencionira se obrestna mera (r) v višini 7 odstotnih točk. Subvencije bodo podjetjem izplačevane sočasno s plačili njihovih zapadlih obresti poslovni banki v letu 1994.
2. Merila in pogoji
Za prestrukturiranje in ohranjanje delovnih mest štejemo:
a)   prestrukturiranje proizvodnih projektov namenske proizvodnje
b) tiste procese prestrukturiranja v podjetjih, pri katerih se proizvodi, storitve in proizvodne skupine slovenske industrije, gradbeništva, turizma in gostinstva
— spreminjajo po svojih funkcijah, oblikah in tehničnih lastnostih, uporabi materialov; tehnoloških postopkih; stroškovni strukturi;
—  prilagajajo predpisom in drugim tehnično tehnološkim in ekološkim normam;
— realizirajo s pospeševanjem trženja, predvsem na izvoznih tržiščih, in iskanju novih trgov ter nižnih niš.
Procesi prestrukturiranja proizvodnje pomenijo hkrati prestrukturiranje in ohranjanje delovnih mest.
Na javnem razpisu lahko sodelujejo vsa podjetja iz panog industrije, gradbeništva, gostinstva in turizma, ki jih po zakonu o razvoju malega gospodarstva ne štejemo med mala podjetja.
Podjetja, ki želijo pridobiti subvencijska sredstva morajo samostojno pridobiti ustrezno kreditno linijo poslovne banke, in sicer:
1. odobritev dolgoročnega kredita poslovne banke za prestrukturiranje proizvodnje v izvajanju po najugodnejši obrestni meri,
2.  odobritev kratkoročnega kredita poslovne banke za nakup surovin za izvozno proizvodnjo in pripravo turistične sezone po najugodnejši obrestni meri.
Podjetje je dolžno od banke — posojilodajalke zahtevati, da Ministrstvu za gospodarske dejavnosti predloži elaborat, oceno
ZPMS SLOVENIJE ORGANIZIRA
srečanje ZPM-jevcev v soboto, 15. oktobra 1994 v Idriji.
Za koga je srečanje obvezno?
Obvezno je za vse predsednike in podpredsednike OZPM, za člane predsedstv in sekretarje OZPM ter za vse, ki jim je kaj do dobre in neomejene organizacije, ki je preživela najtežje dni svojega dela. Kaj vse je pred njo ne moremo zapisati, si pa bomo povedali. V kolikor vas ne bo poleg ali zraven, boste zamudili pomembno srečanje, o katerem se bo govorilo še v naslednjih letih. Prijavite se pri Vidi Ban, tel.: 77 - 339.
Sporočamo žalostno vest, da je
po dolgi in težki bolezni umrla
draga mama in stara mama
VALENTINA TURK
iz Broda 9 pri Podbočju
Pogreb pokojnice bo v sredo, 12. oktobra. Žalujoči: vsi njeni.
bonitete kreditojemalca in vse prvine kreditne pogodbe: znesek kredita, čas kreditiranja, namembnost, dinamiko črpanja kredita, odlog plačil, obrestno mero in instrumente zavarovanja kredita, BON 1 in BON 2 podjetja ter ostale stroške kredita.
3. Vsebina vloge
Vloga mora vsebovati prijavo, ime in naslov prosilca in dokaze o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Vloge morajo biti poslane v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj, Prijava na razpis -Prestrukturiranje proizvodnje in ohranjanje delovnih mest«.
4.  Rok prijave
Razpis je odprt do izčrpanja sredstev oziroma najkasneje do 30.10.94. Odpiranje prijav bo vsak zadnji ponedeljek v mesecu ob 10. uri v sejni sobi Ministrstva za gospodarske dejavnosti.
Dodatne informacijev zvezi z razpisom dobite pri Aleksandru Perdanu za področje industrije in gradbeništva (tel.061-171-3266) in pri Marku Podrekarju za področje turizma (tel. 061-171-3292).
Področje energetike
III. PRORAČUNSKA POSTAVKA 5192 - »Prezaposlitev delavcev v premogovništvu«
Ministrstvo bo s sredstvi iz te proračunske postavke v višini 185.000.000 SIT financiralo oziroma sofinanciralo naslednje aktivnosti oziroma projekte:
a) Vodenje prestrukturiranja delavcev premogovništva
b)   Pridobivanje sredstev za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu.
Ad b) Pridobivanje sredstev za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu
1. Predmet razpisa
Sredstva za prezaposlovanje delavcev V premogovništvu so namenjena spodbujanju gospodarskega razvoja tistih območij, ki se jim zaradi nujnega zmanjšanja proizvodnje rjavih premogov zmanjšujejo gospodarske možnosti ter spodbujanju preza-
Podjetniki in obrtniki pozor!
Poslovna srečanja, konference, predstavitve in sejmi malega gospodarstva so priložnosti, da se vključite v programe:
10. — 14. oktobra — Maribor, Sejem Gastur:
Poslovne aktivnosti pospeševalne mreže za malo gospodarstvo na področju turizma, razstava inovacij s področja turizma;
10. — 14. oktobra — Piran:
Mednarodni simpozij držav srednje in vzhodne Evrope: Podjetniško vodenje inovativnosti;
21. — 22. oktobra — Bilbao, Španija, International Exhi-bition Centre:
Srečanje evropskih podjetnikov, kooperacijsko sodelovanje evropskega malega gospodarstva, poslovno srečanje s 479 španskimi partnerji za kooperacije.
Podrobnejše informacije prejmete na Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo, tel. 061/171-3230; fax 061/132-4210.
if.>°id
t,
\
PLESNA ŠOLA KRŠKO
VPISUJEMO V:
—  celoletno plesno šolo za najmlajše — PLESNI VRTEC Qe namenjena otrokom od 4. do 7. leta)
ZAČETEK VSAKO SREDO ob 17,00 za 4 in 5 let 17,45 za 6 in 7 let
— družabni ples za mladino in odrasle po svetovnem plesnem programu
ZAČETEK V SOBOTO, 03.12. 1994, ob 18,00 začetni tečaj 20,00 nadaljevalni tečaj
— AEROBIKO za vse, ki želijo ob glasbi narediti nekaj zase ZAČETEK V SREDO, 19. 10. 1994, ob 19,30
GLASBENA AGENCIJA LU-KEC vas vabi na MODNO REVIJO v petek, 21. oktobra, ob 20,00 v Hotel Sremič. Predstavili se vam bodo Boutique Oueen iz Krškega, trgovina AS Krško, Obuti maček Krško in Optika Bautin Krško, Sevnica.
Za prijetno počutje in ples bo poskrbel ansambel KARA-VANS.
REZERVACIJE NA TELEFON 0608 22 200 ALI V PROSTORIH PLESNE ŠOLE OD 17,00 DO 20,00.
Jamčimo za dobro strokovno delo in dobro počutje. Vpisi in informacije vsak dan: od 8,00 do 12,00 na telefon 22 200 ali 32 795
in od 17,00 do 20,00 v prostorih plesne šole
Rdeči križ Slovenije Območna organizacija Krško vabi delovne ljudi in občane
na krvodajalsko akcijo,
ki bo
v torek, 25. oktobra 1994 v Krškem
v osnovni šoli dr. Mihaila Rostoharja
in
v sredo, 26. oktobra v osnovni šoli na Senovem
Kri boste lahko darovali med 7. in 13. uro.
Vsem darovalcem krvi s vnaprej lepo zahvaljujemo v našem imenu in v imenu vseh, ki bodo to dragoceno tekočino potrebovali za preživetje.
poslovanja presežnih delavcev Rudnikov rjavega premoga Slovenije, Trbovlje v druge dejavnosti. Sredstva se uporabljajo kot premija ob prezaposlitvi delavcev ali subvencija obrestne mere kreditov v letu 1994.
2.  Merila in pogoji
a) Premijo ob prezaposlitvi delavcev lahko pridobi delodajalec, ki zaposli za nedoločen čas delavca, ki je trajni višek Rudnikov rjavega premoga Slovenije Trbovlje. Premija znaša 500.000 SIT in se odobri kot nepovratna sredstva.
b) Zahtevek za subvencijo obrestne mere lahko vloži investitor, ne glede na sektor lastništva ali poslovne organiziranosti, ki investira na območju občin Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Laško, Črnomelj in Krško ter odpira nova delovna mesta. Med potencialne investicije štejejo tudi programi spodbujanja
podjetniške infrastrukture na lokalni ravni. Sredstva lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja predloženega programa zagotovljenih najmanj 20 % lastnih sredstev. Subvencija obrestne mere se pri naložbah lahko uveljavlja na kredit do 50 % predračunske vrednosti. Subvencije bodo investitorjem izplačevane sočasno s plačili njihovih zapadlih obresti banki ali drugi finančni instituciji v letu 1994. Ministrstvo subvencionira obrestno mero posojila — pod najboljšimi pogoji -banke ali druge finančne organizacije v višini do 7 odstotnih točk.
Investitor je dolžan od banke — posojilodajalke zahtevati, da Ministrstvu za gospodarske dejavnosti predloži oceno bonitete kreditojemalca in vse prvine kreditne pogodbe: znesek kredita, čas kreditiranja, namembnost, dinamiko črpanja, odlog plačil, obrestno mero in instrumente zavarovanja kredita BON 1 in BON 2 investitorja ter ostale stroške kredita.
3. Vsebina vloge
Prijave za pridobitev premije ob prezaposlitvi morajo vsebovati:
— podatke o vlagatelju zahtevka,
— predstavitev dejavnosti,
— pogodbo o prezaposlitvi,
— dokazilo o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas -obrazec M1.
Prijave za pridobitev subvencij obrestne mere morajo vsebovati ustrezen poslovni načrt ali investicijski program, ki vsebuje zlasti:
— osnovne podatke o investitorju,
— opis projekta z vidika tržnih možnosti, tehnologije, kadrov in ekologije,
— viri financiranja,
— amortizacijski načrt posojila,
— predvidene rezultate projekta.
Vloge za pridobitev sredstev morajo biti poslane v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj-prijava za razpis »Prestrukturiranje premogovnikov«.
4. Rok za prijave
Rok za prijave je odprt do izčrpanja sredstev oziroma najkasneje do 15.10.1994.0 zahtevkih bo Ministrstvo sklepalo mesečno na podlagi predhodne ocene in predloga Strokovne skupine.
Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri Janezu Že-bretu (tel.061 /171 -3301).
KSP KOSTAK KRŠKO organizira
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
PONEDELJEK, 10.10.
Grič, Gubčeva ul., Leskovec—Gmajna, Veniše Senovo, Mali Kamen, Veliki Kamen, Koprivnica TOREK, 11.10.
Krško—desni breg, Stara vas, Krško—levi breg Brestanica
SREDA, 12.10.
Žadovinek, Bohoričeva ul., Kremen, Resa ČETRTEK, 13.10
Grič, Leskovec—Gmajna, Krško—levi breg, Sotelsko Senovo PETEK, 14.10.
Bohoričeva ul.,J<rško—desni breg, Gubčeva ul., Stara vas, Kremen Brestanica
PONEDEUEK, 1*7.10.
Selce, Brezje, Senuše, Drenovec, Ravni, Nova Gora, Veliki Trn Mali Trn, Gora, Cesta
SREDA, 19.10.
Kostanjevica, Gorica, Jelše, Mali Podlog, Gržeča vas, Veliki Podlog, Pristava
PETEK, 21.10.
Spodnja Libna, Stari Grad, Spodnji Stari Grad, Dolenja vas, Pesje Zdole, Pleterje, Anovec Brod, Podbočje, Kalce—Naklo
Prebivalci naj kosovne odpadke primerno zložijo in postavijo poleg zbirnih mest za gospodinjske odpadke NAJKASNEJE do 7. ure zjutraj na dan odvoza.
KOSOVNE ODPADKE BOMO ODVAŽALI IZKLJUČNO DOLOČENE DATUME.
30. 9. do 7.10. Drnovo, Brege, Vihre, Mrtvice 7.10. do 14.10. Raka, Smednik, Cirje 14.10. do 21.10. Straža pri Raki, Velika vas, Gorenja vas V omenjena naselja bodo po terminskem planu nameščeni odprti kontejnerji, zato prosimo vse, ki so vključeni v redni odvoz smeti, da v te kontejnerje odlagajo izključno kosovne odpadke. Vodja DE snaga                Direktorica
Drago PEREČ                          Silvana MOZER, dipl.oec.
12
ZADNJA
NAŠ GLAS 24. 12. OKTOBRA 1994
FranciMarolt - prvi Posavec v Guinnessovi knjigi rekordov
J
Po dveh čebeljih bradah še...
Opozorilo! Tega, kar počne Franci na fotografijah, nikar ne poizkušajte doma!
Sevnica, 5. oktobra — Franci Marolt, 23-letni čebelar iz Sevnice, se je odločil za nov podvig, in sicer da se obleče. Malenkost, ki smo jo izpustili, pa je ta, da je bila obleka iz čebel.
Bivši rekorder je Max Beck iz ZDA, vendar je ta imel pod »čebeljo obleko« še pravo, in to podloženo. Franci pa si je stvar zamislil še malo drugače: »Ideja za ta podvig se mi je porodila po lanski in predlan-
ski bradi, da pa bi stvar izgledala še bolj »ornk«, sem se odločil, da to naredim brez zaščite, torej samo v kopalkah«, je komentiral Franci.
»Za kaj takega je potrebno dosti priprav in znanja, za kar sem uporabil 10-letne čebelarske izkušnje in izkušnje pri dveh bradah, kajti zelo pomembno je tudi to, da si so-razmerrfb odporen na čebelje pike. Sicer sem se za ta podvig
odločil še najlažje«, je menil Franci.
Same priprave na podvig so bile sestavljene iz razmišljanja in iskanja idej, kako kaj takega izpeljati. Drugi del so fizične priprave, poizkusi, priprava šotora, čebel, kompletiranje pripomočkov in raznoraznih drobnarij ter dvomesečne intenzivne priprave.
Podvig je bil tajen, saj o njem še starši niso vedeli. Sam potek pa je Franci opisal tako-
Približno uro po začetku so bile samo »raztrgane čebelje hlače«, kopalke so še vidne.
Večina čebel je že na Franciju, le nekaj malega jih je še v posodi in nekaj na stropu šotora. Posneto dobre tri ure po pričetku.
Naš glas isce sodelavce
Nudimo vam sodelovanje. Potrebujemo korektorje-lektorje (sloveniste), novinarje, fotografe in ljudi dobre volje, ki bi bili pripravljeni poročati o vsem, kar se dogaja v njihovem okolju. V začetku bo delo pogodbeno. Potrebujemo tudi akviziterje za prodajanje oglasnega prostora. Pokličite nas v uredništvo na tel. št. (0608) 21—868 ali nam pišite na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, 68270 Krško.
ie: »Najprej sem čebele iz satov večjih panjev pretresel v posode, ki imajo dobro zračenje. Posode sem prenesel na mesto dogajanja (Rad na nad Boštanjem pri Sevnici) in temu je sledilo pretresanje v šotor.
Nato se je začelo tisto glavno, bi ali ne bi. Stopiš mednje in del jih leze na stene šotora, ostale pa name. Gre za naravno lastnost čebel, da želijo viseti, ne pa da bi bile druga na drugi. Da so se čebele preseli-
le name, je trajalo tri ure in pol. Po tem času sem zapustil šotor in sledilo je tehtanje, kjer sem začuden ugotovil, da je na meni 13,5 kilogramov čebel. Kot sem že omenil, je bilo, psihološko gledano, najlažje pri tem zadnjem dejanju — »čebelji obleki«. Pri tem gre v veliki meri za prepričanja oziroma za način razmišljanja.«
»Kakšni so bili občutki, ko so čebele visele na tebi?«
»Ko so čebele lezle name, o tem nisem razmišljal, ker ni bilo časa. Malo grizljajo, žgečkajo, zapikujejo kaveljčke (no-žice) in vsak čas te katera opomni — zdrami s pikom.«
»Koliko je bilo pikov?«
»Pri celotnem podvigu sem dobil preko 110 pikov. Mogoče ne bo odveč, če povem, da je za nekoga že en sam čebelji pik nevaren (tudi smrtno).«
»Ali je ta podvig nevaren?«
»Tudi nevaren, predvsem pa zelo neprijeten, gre za bolečine, saj so piki boleči. Nek rek pravi, da bi marsikdo čebe-laril, če čebele ne bi imele »špičastih riti««.
»Si razmišljal o tem, da bi lahko tudi umrl?«
»Ne. Če pa bi, bi bila ta smer zagotovo bistveno bolj smiselna, kot če bi me ubila granata ali povozil avto. Smiselna je tudi smrt preko 110 čebel, glede na milijarde čebel, ki umreje zaradi nepoučenih, neodgovornih in malomarnih ljudi, ki škropijo podnevi z različnimi pesticidi po medečem cvetju.«
»Kako prideš v knjigo rekordov?«
»Podvig mora biti boljši od tistega, ki je že v knjigi. Vso stvar je potrebno dokumentirati s fotografijami in neprekinjenim snemanjem celotnega dejanja na video ter prisotnost vsaj dveh nepristranskih prič. Nato je potrebno vse skupaj poslati na uredništvo Guin-nessove knjige rekordov v London. Moram povedati, da so ta rekord poleg slovenske in hrvaške televizije objavile tudi vse pomembnejše TV hiše, kot so CCN, RTL, SKY NEWS... Ob tem bi se rad zahvalil fotografu Dragu Sluka-nu (dobil je deset čebeljih pi-
»Čebelja obleka« iz 130.000 čebel čebelarja Francija Marolta na hribu Radna nad Boštanjem, konec avgusta 94.
kov) ter TV-snemalcu Franciju Pavkoviču (pet pikov) in vsem domačim.« »Kaj načrtuješ za naprej?« »Seveda imam načrte, kaj več pa bom o tem povedal v
decembru. Poglej, to je skrivnostna in privlačna čebelja piramida.« (B. Colarič, foto Drago Slukan)
Ko se peljete skozi Kostanjevico, vas iz vitrine pozdravijo lepaki za najnovejše filme. Marsikdo se kar mimogrede odloči, da danes ne bo čepel pred televizorjem. Se bodo časi filma vrnili ali bo kino ostal na pol poti med biti in ne biti? O tem smo klepetali z Mitjem Luštkom, upraviteljem kina Kostanjevica
NG: »Mitja, kako, da si se odločil lotiti projekta, ki je že mnogim spodletel?«
ML: »Moj prvi cilj je bil dati Kostanjevici nekaj življenja. Idejo sem dobil poleti med počitnicami, ko mladina nima kam s sabo.«
NG: »Kako pa si stvar zagnal?«
ML: »Takoj sem začel klica-riti naokoli. Moral sem najti lastnika kulturnega doma — tam je namreč kinodvorana — treba je bilo najti filmske distributerje; našel sem jih pet, šest in z njimi podpisal pogodbe; dela je bilo kar precej.«
NG: »S Čim imaš največ težav?«
ML: »Najtrši oreh je že ves čas najem prostorov. Najemnine so za take vrste projekt
Ob kofetku
Tudi mocvirniki so ljubitelji velikega platna
zanimanja, bodo stvari stekle, sicer bomo zadovoljni, če bo vse ostalo, kot je.« NG: »Se doba filma vrača?« ML: »V Kostanjevici prav gotovo. Ravno zato vabim bralce Našega glasa, naj pridejo k nam. Obvestila o filmih lahko najdejo v Delu in Našem glasu, kino pa bo ob sobotah in nedeljah ob 18h in 20h.« (nic)
precej neugodne. Zadeva se sicer obrača na bolje, saj se s krajevno skupnostjo dogovarjamo, da bi prevzela upravljanje Kulturnega doma, ki je zdaj v lasti kostanjeviške kmetijske zadruge. Krajevna skupnost bi potem kot upravljalec lahko pridobila sredstva za kritje najemnine iz kakih drugih virov, saj gre vendarle za kulturni hram, kjer naj bi se odvijalo več tovrstnih dejavnosti, in je tudi v njihovem interesu, da se zadeva ohrani.«
NG: »Kako je z zasedenostjo dvorane in kdo so obiskovalci?«
ML: »Obisk je precej odvisen od televizijske reklame in od kvalitete filmov. Ljudem, ki pnaejo k nam giedat filme, so najbolj všeč komedije in ak-
cijski filmi. V kino hodijo vse generacije, vendar je struktura obiskovalcev odvisna od posameznega filma. Komedije pa pridejo gledat vsi.«
NG: »Šestega oktobra si bil v Bohinju na filmskem sejmu. Kaj si tam opravil?«
ML: »Gre za sejem, na katerem s svojimi filmi sodelujejo distributerji iz Slovenije, letos jih je bilo sedem, ki pri nas zastopajo velike filmske družbe (VVarner bros., Paramount Pic-tures in druge). Distributerji so predstavili najnovejše, kar imajo, nato pa so se s prikazovalci dogovarjali o rokih predvajanja. Filmi pridejo najprej v Ljubljano in Maribor, za manjše kinematografe pa velja pravilo Kdor prej pride, prej melje. Za naš kino sem tako pripravil
spored do februarja naslednjega leta, cinemafile pa čakajo vse uspešnice, ki se zdaj odvijajo in se še bodo odvijale v Ljubljani. Filmi, katerih reklame vidite po televiziji, bodo že po kakem mesecu prišli k nam.«
NG: »Kaj načrtuješ vnaprej?«
ML: »Imam določene načrte v zvezi s Kulturnim domom, vendar se bomo o tem podrobneje pogovarjali, ko bodo urejena razmerja s krajevno skupnostjo. Ti načrti so precej perspektivni, v mislih imam široko filmsko dogajanje in abonmajske zadeve, vendar je vse skupaj odvisno od bližnjega razvoja dogodkov. Če bo krajevna skupnost pokazala kaj