mjmmm

a
Leto XXXIV
Ljubljana, 23. april 1992
Številka 390

V mizarskem obratu GP Gradnje so izdelali kvalitetne in lične izdelke, s katerimi so opremili ptujski hotel Mitra. To je bila dobra referenca, s pomočjo katere so potem dobili še nekaj dodatnih naročil za njihove ekskluzivne izdelke.
Gradbišče podzemskih garaž in hotela pri Slavij! v Mariboru čaka na boljše čase. Kdaj bodo z delom nadaljevali, ne ve nihče.

• #
Tujci bi vlagali v gradnjo slovenskih avtocest
Najprej zakon, potem pa ceste
Dokler bomo iz proračuna dobivali le toliko denarja, kolikor ga zdaj, ne bomo zlezli pri gradnji slovenskega avtocestnega omrežja na zeleno vejo. To so besede, ki jih ponavlja minister za promet in zveze v vladi Republike Slovenije, Marjan Kranjc. Brez denarja novih cest ni.
Nekatera dogajanja v zadnjem času pa vendar kažejo, da se tudi na tem področju nekaj počasi premika. Skupščinski odbor za promet in zveze je pred kratkim obravnaval predlog za izdajo spremembe zakona o modernizaciji glavne ceste od Nove Gorice do Šentilja, s krakoma proti Kopru in Lendavi.
Tudi mednarodne finančne ustanove so pripravljene vložiti denar v gradnjo cestne infrastrukture, vendar se vse največkrat ustavi pri neurejeni zakonodaji, pri nedorečenih načrtih, pa tudi vprašanje koncesij je še vedno odprto. Sliši se, da Slovenija namerava na osnovi mednarodnega natečaja podeliti koncesije za gradnjo heksagonalne povezave med Koprom in Lendavo.
V ta projekt naj bi tuji investitorji vložili 1,6 milijarde dolarjev, avtocesta pa naj bi bila zgrajena manj kot v treh letih. Ob polžji počasnosti upravnih postopkov in ob drugih težavah bomo lahko veseli, če bomo v treh letih sploh uspeli pripraviti dokumentacijo in odkupiti zemljišča. Upamo lahko le, da se zagreti tuji investitorji medtem ne bodo premislili.
Več o gradnji gorenjske avtoceste na 5. strani.
C. P.
!
MESTNA VRATA V LJUBLJANSKI SOSESKI ZUPANČIČEVA JAMA - Sredi stanovanjske soseske Zupančičeva jama v Ljubljani gradijo delavci Gradisa Gradbeno podjetje Ljubljana objekt, ki je v projektih zapisan kot C-l mestna vrata s parkirišči. Pravzaprav gre za poslovno-trgovski in garažni objekt, čigar skupna površina znaša okrog 8.000 kvadratnih metrov. V dveh kletnih etažah bo 84 parkirišč, v pritličju in petih nadstropjih pa bo 33 lokalov z različno vsebino in 3.500 kvadratnih metrov poslovnih površin. Objekt se gradi za trg, tako da vsi lokali in poslovni prostori še niso prodani, zgrajen pa mora bito do 1. decembra letos.	(j p
i^rnaja stopi v veljavo
Panožna
kolektivna
pogodba
Uresničevanja kolektivne po-Bodbe za gradbeništvo, ki začne VeUati 1. maja letos, bo poglavit-na naloga Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije v °strem boju za pravice delavcev.
Večina gradbenih podjetij je doslej uporabljala tisto določilo v Pogodbi, ki je zaradi težav v Poslovanju omogočalo nižje izplačevanje izhodiščnih osebnih . °l>odkov za 20 odstotkov, kot !e po pogodbi. Tudi Gradis pri teni ni bil izjema.
V prihodnje bo treba panožno P°godbo spoštovati in delavcem ^Plačati kar jim gre. Kako bo-jj10 k temu pristopili v Gradisu obširneje poročali v nas-številki.
. Sicer pa več o sindikalnem de-u Preberite na 4. strani.
;urno
ednji
/'	"N
Za projektante se obeta v Rusiji lep posel
Ljubljana v Voronežu
Skupaj s trboveljskim Rudisom si obetajo v ljubljanskem Biroju za projektiranje pridobitev posla v ruskem Voronežu ob Donu. Gre za projekt gradnje novega stanovanjskega naselja s 1800 stanovanji.
V biroju so na tem projektu delali lansko leto in so ga oktobra tudi oddali. Po podatkih, ki jih imajo, so investitorji tik pred odločitvijo o izboru najboljšega projekta. Rezultati bodo v kratkem znani, in če bo izbrana projektna naloga Biroja za projektiranje Ljubljana, bo hitro, sledil podpis pogodbe. Inženiring posel bi vodil Rudis.
Gre za gradnjo sodobnega stanovanjskega naselja, ki se imenuje Ljubljana, in v katerem bo 1800 stanovanj.	C. P.
Maketa stanovanjskega naselja Ljubljana v Voronežu.
V ________________________________________________________________________________________/
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti
Uresničevanje kolektivne pogodbe je pred vrati - oster boj za pravice delavcev
Pred nekaj manj kot enim letom je bila podpisana panožna kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti, ki združujejo visoke in nizke gradnje, montažerje in inštalaterje, zaključna dela v gradbeništvu, industrijo gradbenega materiala, vodno gospodarstvo, projektivo in inženiring dejavnosti. Uvajalni rok za njeno uresničevanje je bil razmeroma dolg, eno leto, kar pomeni, da bo treba začeti uresničevati določila panožne kolektivne pogodbe za gradbeništvo od 1. maja 1992.
Ker je sedanji čas še kako za-	odražajo v gradbeništvu, bo
znamovan z velikimi problemi v	uveljavljanje določil gradbeniš-
gospodarstvu, ki se še toliko bolj ke kolektivne pogodbe izjemno
težavna naloga, predvsem tarifnega dela, ki je temelj za izplačevanje osebnih dohodkov delavcev. Razlogi za to so vsem dobro znani: še nadaljnje padanje investicijske sposobnosti slovenskega gospodarstva, neures-ničevanje naložb v infrastrukturne objekte, stanovanjska gradnja kljub novem stanovanjskem zakonu še ni oživela, zaradi pomanjkanja denarja je upočasnjena gradnja večine objektov, gospodarstvo še vedno ni razbremenjeno prevelikih dajatev in podobno. Posledice takšnega stanja so za gradbeništvo katastrofalne. Ogromno je presežnih delavcev, tisti, ki pa še imajo delo, prejemajo nizke osebne dohodke, ki so na samem dnu lestvice osebnih dohodkov v Sloveniji.
Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, ki deluje znotraj Zveze svobodnih sindikatov, ima 34.000 članov, kar je
Glavni objekt biološkega središča ima površino 7.600 kvadratnih metrov. Grajen je tako, da ima spodnje in zgornje pritličje ter eno nadstropje. V njem bodo predavalnice, raziskovalni kabineti, laboratoriji, herbariji, merilnica, knjižnica in drugi prostori namenjeni pedagoškemu in raziskovalnemu delu.
• Gradis, kot podjetje, je nekoč imel močan in vpliven sindikat katerega dejavnost je bila še kako razpoznavna tudi v republiškem sindikatu. S spremenjeno (ne)organizacijo Gradisa je ugasnila tudi sindikalna koordinacija na ravni celotnega podjetja.
V vsakem podjetju so se organizirali po svoje, kar ni nič narobe, ni pa skupnega telesa, ki bi nastopalo enotno v imenu vseh gradisov-cev, s čimer bi sindikat še bolj pridobil na moči.
To vrzel so rešili sindikalni predsedniki ljubljanskih Gradisovih podjetij, ki usklajujejo akcije skupnega pomena, kar se že pozna pri rezultatih in učinkih sin-dikalenga delovanja.
velika večina od nekaj manj kot
50.000	zaposlenih v gradbeništvu. Članstvo se je v dveh letih praktično prepolovilo. Na to je vplival sindikalni pluralizem, vendar ne v tolikšni meri, kot v drugih panogah, saj je večina gradbenikov vključenih v svobodne sindikate in jih v drugih sindikatih skoraj ni, zmanjšanje števila zaposlenih v gradbeništvu za več kot 30 odstotkov, prestop posameznih profilov v druge panoge, veliko je bilo upokojitev, nekateri nekdanji sindikalni delavci so prevzeli vodilna mesta v podjetjih in zato niso mogli več ostati aktivni v sindikatu itd.
V gradbeniškem sindikatu želijo, izhajajoč iz peticije - Gradbeništvo 91, jasen odgovor o perspektivah in možnostih gradbeništva v prihodnje, ki ga mora pripraviti nasprotna stran, vlada in gospodarska zbornica, saj bodo v sindikatih na teh osnovah gradili svoj program zaščite delovnih in življenjskih pogojev gradbenih delavcev.
Sindikat ni zadovoljen z odno-
som vlade in zbornice, saj ga največkrat postavljajo v podrejen položaj, želijo pa biti enakopraven partner, kar mu, gled® na vlogo zaščitnika interesov delavcev tudi pripada. S takšnim odnosom se problemi ne rešujejo, temveč se še bolj zaostrujejo, njihovo reševanje pa se še bolj oddaljuje. Brez močnega sindikata ni pravega partnerstva mod delodajalci, v našem primeru je to gospodarska zbornica, in delojemalci, delavci.
Ker kolektivna pogodba z2 gradbeništvo stopi v veljavo 1-maja 1992, se bodo v sindikatu zavzemali za njeno uresničevanje in se ostro borili za pravice, ki delavcem gredo.
V Gradisu smo opustili sindikalno koordinacijo na ravni celotnega poslovnega sistema, tako da v vsakem podjetju sindikat deluje povsem samostojno-Kako je z uresničevanjem kolektivne pogodbe v Gradisovih podjetjih bomo pisali več v naslednji številki, ki bo izšla sredi junij3 letos.	C. P-
Gradbeniški sindikat Slovenije in Hrvaške
Sporazum o sodelovanju
Predsednika Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije in Samostojnega sindikata gradbenikov Hrvatske, Franc Berginc in Stipe Kirigin, sta podpisala sporazum o sodelovanju obeh sindikatov.
Sindikata bosta medsebojno sodelovala in usklajevala stališča, ki so v interesu obeh. Izmenjavali bodo izkušnje s področja delovnih razmerij, predvsem o specifikah, ki veljajo za graditeljstvo.
Oba sindikata bosta zagovarjala uporabo in spoštovanje mednarodnih konvencij za zaščito pravic delavcev, ki se treti-rajo kot tujci. Predvsem gre za zaposlovanje in bivanje delavcev Republike Hrvatske v Sloveniji in obratno.
Pri možnih skupnih nastopih v tujini bosta oba sindikata sodelovala pri usklajevanju kolektivnih pogodb, meril in kriterijev za vrednotenje dela delavcev, ki bodo delali na tujem.
V	slovenskem, kot tudi v hrvaškem gradbeniškem sindikatu so se sporazumeli, da bodo spoštovali kolektivno pogodbo za gradbeništvo države v kateri se izvajajo investicijska dela.
V	sporazumu o sodelovanju so se dogovorili tudi o zaščiti
pravic delavcev obeh sindikatov, o skupnih metodah dela in sindikalnega boja (možnost organiziranja skupne stavke), o brezplačni pravni pomoči in zastopanju delavcev podjetij, ki so v stečaju itd.	C. P.
Viadukt 6-1 je pripravljen za asfaltiranje.	Ko bo zagotovljen denar, se bodo nadaljevala dela pod Mežaklo.
Večina objektov je zgrajenih 90-odstotno
Upočasnjena gradnja gorenjske avtoceste
Kot vse kaže v Sloveniji ne bomo še dolgo uresničili načrtov na področju cestogradnje. Predvideni program se vse bolj odmika. Tem-Po, s katerim v zadnjih letih zgradimo v povprečju do deset kilometrov avtocest letno, pomeni, da bomo zgradili osnovno slovensko avtomobilsko mrežo čez 40 let. Poglavitni razlog je pomanjkanje denarja, ki je že lani upočasnil tudi gradnjo gorenjske avtoceste, v treh tfmskih mesecih pa je bila gradnja v celoti ustavljena.
Sredi marca so se dela nadaljevala v minimalnem obsegu, saj naj bi vendar, ta nekaj več kot 13 kilometrov dolg odsek končali čez dobro leto. SCT in Primorje gradita traso in nekaj objektov, ostale objekte pa Gradis GP Nizke gradnje Maribor in GP Ljubljana, in sicer tri viadukte Pod Mežaklo v skupni dolžini nekaj manj kot en kilometer, največji objekt na celem odseku, viadukt Moste pri Žirovnici *n galerijo v Mostah.
Večina objektov je dokončanih skoraj 90-odstotno, tako da je treba opraviti še zaključna de-la' Viadukta z oznako 6-1 in 6-2, vsak je dolg po 240 metrov, sta narejena toliko, da sta pri-
pravljena za postavitev hidroizolacije, za ureditev odvodnjeva-nja in potem ostane samo še asfaltiranje.
Najdaljši Gradisov viadukt pod Mežaklo je 6-4, dolg je 520 metrov. Na njem je zabetoniranih le šest polj, zmontirani pa so vsi nosilci. Potrebno bo postaviti betonsko ograjo new jersy, potem pa še hidroizolacijo, urediti odtoke in položiti asfalt. Ko bo zagotovljen denar, bodo tudi ta dela hitro končana.
Trenutno je nekaj več aktivnosti na viaduktu v Mostah. Na tem velikem in zahtevnem objektu dolgem 460 metrov, ki stoji samo na treh parih mogočnih stebrov, od katerih je sredinski
par visok 63 metrov, je treba postaviti še ograjo, položiti hidroizolacijo in asfalt ter urediti brežine pod stebri.
Za ponazoritev, za kako velik viadukt gre, je treba omeniti, da je bilo treba za v viadukt Moste opraviti 35.000 prostorskih metrov izkopa, vgrajenega je
20.000	prostornih metrov betona, 2.000 ton armature in 600 ton kabla za prednapenjanje.
Površina viadukta, ki jo bo treba asfaltirati, znaša 9.300 kvadratnih metrov.
Z viadukta Moste avtocesta pelje v galerijo, ki je speljana skozi naselje Moste. Galerija je dolga 180 metrov. Tudi ona je že skoraj v celoti zgrajena. Treba je še zasuti zgornjo ploščo galerije in zasip ustrezno hortikular-no urediti, v sami galeriji pa položiti asfalt.	c. P.
Viadukt v Žirovnici je grajen po tehnologiji prostokonzolne gradnje. Razpon med stebri znaša kar 120 metrov, sredinski par stebrovje vi-s°k 63 metrov.
Stebri za viadukte stojijo na vodnjakih, ki so še dodatno sidrani v brežino, ki ima ponekod 22 in več stopinj naklona. Sidra so dolga tudi do 20 metrov.
Gradis - kakovostne priprave na Evropo (1)
S kakovostjo ustvazjamo večji dobiček
Vsa slovenska podjetja, ki bodo v prihodnje ponujala blago, storitve in delavce v države Evropske skupnosti, se bodo morala v celoti prilagoditi zahtevam tega tržišča. Eden najpomembnejših ukrepov je, da bodo morali dokazati ustrezno kakovost izdelkov in storitev. To bodo lahko dokazali s tako imenovanimi certifikati o zagotavljanju kakovosti posameznih izdelkov ali celotnih sistemov. V Evropi je že tisoč različnih organizacij, ki so pooblaščene za izdajanje certifikatov o sistemu zagotavljanja kakovosti. Pri tem imajo največ izkušenj angleške in nemške organizacije za izdajanje certifikatov.
Podjetja, ki bodo pridobila tak certifikat od mednarodno priznane institucije za certifici-ranje, bodo lahko prodajala svoje izdelke v vseh državah ES, in sicer brez kakršnihkoli posebnih preverjanj, atestov in podobno. Poleg hitrejšega pretoka blaga, nižjih stroških transporta, enaka kakovost izdelkov pomeni precejšnje prihranke pri proizvajalcih, saj dober sistem zagotavljanja kakovosti pripomore k boljšemu poslovanju podjetja, k večjemu zaupanju potrošnikov,
Kaj je standard ISO?
ISO je kratica za mednarodne standarde o sistemu zagotavljanja in vodenja kakovosti. Pomeni, da je podjetje tako urejeno in organizirano, da ima tako dokumentacijo, osebje, opremo, metode dela, da je sposobno zagotoviti kakovost svojega programa izdelkov in storitev. ISO 9000 predpisuje splošna navodila za izbiro in uporabo standardov za vodenje in zagotavljanje kakovosti.
ISO 9001 je model za zagotavljanje kakovosti v fazah razvoja konstruiranja, proizvodnje, montaže in servisiranja. V njem je v bistvu zajeto celotno poslovanje podjetja.
ISO 9002 je model zagotavljanja kakovosti v fazah proizvodnje in montaže, ISO 9003 pa je model zagotavljanja kakovosti v fazah končne kontrole in preizkušanja izdelkov. To velja predvsem za serijsko proizvodnjo.
ISO 9004 predpisuje navodila za vodenje kakovosti in elemente za sistem kakovosti.
manjšim stroškom, kar v končni fazi pomeni večji dobiček.
V državah Evropske skupnosti so s harmonizacijo nacionalnih pravnih predpisov, z izdelavo enotnih norm in z medsebojnim priznavanjem certifikatov o lastnostih proizvodov dosegli, da bodo v vseh državah članicah veljali enotni standardi. Ponekod so mednarodne standarde (ISO) sprejeli že leta 1987, drugje jih sprejemajo zelo pospešeno, saj bodo v Evropski skupnosti začeli veljati 1. januarja 1993.
Med redkimi slovenskimi podjetji, ki se zavedajo potrebe po prilagajanju evropskim standardom, je tudi Gradis. Vodstvo poslovnega sistema Gradis se je odločilo za vzpostavitev sistema kakovosti po mednarodnem sistemu z oznako ISO 9000, predvsem zaradi naslednjih razlogov: ISO standardi so mednarodno priznani in bodo obvezno v uporabi v državah Evropske skupnosti od prihodnjega leta dalje, formalno-pravno je ISO 9000 tudi slovenski standard (Ur. list SFRJ št. 36/90 in Ur. list RS št. 1/91), dosedanji sistemi zagotavljanja kakovosti niso bili ustrezni, pričakovane tuje naložbe v Sloveniji, za katere bodo tuji investitorji prav tako zahtevali zagotavljanje kakovosti po standardih ISO.
Seveda pa pridobitev certifikatov ni tako enostavna zadeva, saj so pred ocenjevanjem potrebne velike organizacijske, tehnološke in druge spremembe. Po izkušnjah strokovnjakov traja celoten postopek do preverjanja pri standardu ISO 9003 približno devet mesecev, za pridobitev certifikata pri standardu ISO 9002 eno leto, medtem ko za pridobitev certifikata po standardu ISO 9001 traja postopek od 16 do 18 mesecev, marsikje pa tudi bistveno več.
V Sloveniji imamo kar nekaj institucij, ki pomagajo podjetjem pri vzpostavljanju sistemov zagotavljanja kakovosti, kot so QEB - Podjetje za inženiring kakovosti iz Maribora, Biro Q iz Ljubljane in mešano, slovensko-nemško podjetje TUV Bayern Sava. Med tistimi, ki imajo največ izkušenj, je prav gotovo Inštitut za kakovost in metrologijo (IKM). S strani pristojnih vladnih organov je inštitut pooblaščen za izvajanje postopkov nepristranskega preizkušanja, cer-tificiranja in verificiranja proizvodov.
Da bi čim več najodgovornejših delavcev Gradisa seznanili s pomenom zagotavljanja kakovosti proizvodov in storitev, je Gradisov Center za izobraževanje vključil to temo v letošnji seminar izobraževanja za gradbene tehnike in inženirje, ki je bil v Topolšici. O kakovosti je predaval dr. Lotar Kozina iz Biroja O. Povzemamo nekaj osnovnih poudarkov s predavanja.
Danes v svetu ni več dvoma o tem, da si je moč trajno in uspešno trženje zagotoviti le s kakovostjo, ki ustreza zahtevam in pričakovanjem kupcev. Kakovosti ne ustvarjamo in ne nudimo zaradi kakovosti in ljubezni do kupca, temveč zato, ker s kakovostjo ustvarjamo večji dobiček.
Ker so v modernem podjetju posamezne poslovne funkcije med seboj ozko povezane in prepletene, se pojavlja vedno vprašanje, kako se problema kakovosti lotiti. Znani so trije pristopi, skupno vsem pa je, da je treba kakovost vgrajevati in obvladovati, da morajo k dobremu rezultatu prispevati vsi.
Japonski pristop je nazorno opisal dr. Ishikawa. Glavne značilnosti tega pristopa so, da vodstvo podjetja prevzame vlogo animatorja in organizatorja kakovosti, kar pomeni, da je proces voden od zgoraj navzdol; v zagotavljanje kakovosti morajo biti vključene vse službe in oddelki ter vsi posamezniki; vključeni morajo biti tudi vsi dobavitelji in kooperanti. Odgo-
vornost za kakovost prevzame vodstvo, služba za zagotavljanje kakovosti pa opravlja samo svoj del nalog.
Ameriški pristop temelji na tem, da ima podjetje organizirano področje kakovosti, ki ima svojega glavnega vodjo v vodstvu podjetja in ki s svojo službo skrbi, da se vse aktivnosti v zvezi s kakovostjo odvijajo po dogovorjenih principih, in ki ukrepa v smislu nadzornega organa. Ta princip poudarja vlogo vseh služb za doseganje kakovosti. Odgovornost za kakovost prevzame strokovna služba, ki v ZDA ima vsa ustrezna pooblastila.
Evropski pristop zahteva organizacijsko urejenost do visoke mere in njeno evidentiranje v Poslovniku za kakovost. ISO 9000 je prevzel nekatere značilnosti japonskega in ameriškega pristopa. Za kakovost je odgovorno vodstvo podjetja.
Mednarodni standard ISO 9000 so splošni in niso prilagojeni panogam. V standardih je treba splošno opredeljene zahteve konkretizirati. Zato mora imeti vsako podjetje svoj Poslovnik kakovosti, ki določa vse podrobnosti sistema zagotavljanja kakovosti. Poslovnik je lahko narejen v več nivojih. To je praviloma najvišji statutarni akt podjetja, vsi specifični pravilniki in zakoni morajo biti v poslovniku navedeni in so njegov sestavni del.
Empirično je ugotovljeno, da podjetja z uvedenim ISO 9000 sistemom poslujejo bolj urejeno, z manj motnjami in dosegajo boljše poslovne rezultate. Gradbeništvo pri tem ni nič posebnega-
V naslednji številki bomo pisali o vzpostavljanju in vzdrževanju zagotavljanja kakovosti po ISO 9000, o tem, kako smo v Gradisu zasnovali sistem zagotovitve kakovosti in kako dale^ smo pri uresničevanju programa vzpostavitve sistema kakovost' po ISO 9000.
V dveh nizih tripleks garaž v Novih Jaršah bo prostora za 174 avto- Apartmajsko naselje v Simonovem zalivu pri Izoli sta skupaj gradila mobilov. V večjem nizu jih bo lahko 114, v manjšem pa 60.	GP Ljubljana in GP Jesenice.
GP Ljubljana - veliko gradnje za trg	GP Jesenice - manjša dela, malo gradbišč
Problem je prodaja
Kot vse kaže kriza v gradbeništvu še ne popušča. Novih industrij-skih gradenj skoraj ni, pa tudi gradnja cestnega omrežja, energetskih °bjektov, stanovanj in drugih infrastrukturnih objektov, ne poteka v skladu s sprejetimi načrti. Povsod je poglaviten razlog samo eden -Pomanjkanje denarja.
Prav zaradi tega so se v Gradbenem podjetju Ljubljana močneje oprli na gradnjo za trg, pojasnjuje direktor Jože Ločnikar, vendar prodaja ne gre tako kot so predvideli. Zato bo treba v podjetju izredno okrepiti komercialno fukcijo.
Precej lastnega denarja imajo vloženega v projekte, ki jih gradijo za trg, kot so garaže v Novih Jaršah, poslovni objekti in lokali v Novih Fužinah, poslovna stavba v Zupančičevi jami, vse tri gradnje so v Ljubljani, nekaj neprodanih garsonjer pa 'majo tudi v apartmajskem naselju Simonov zaliv pri Izoli.
Sicer pa imajo dela kar dovolj. V Ljubljani gradijo nov Pfulski most, dokončujejo biološko središče in imajo še nekaj manjših gradbišč, v Novem mestu delajo za Revoz na programu Clio, veliko halo gradijo v Nu-
klearni elektrarni Krško, ko bo denar, bodo nadaljevali z gradnjo viaduktov pod Mežaklo na gorenjski avtocesti.
Tudi v GP Ljubljana se pripravljajo na lastninjenje, ki bo potekalo v njihovem podjetju, kot tudi v celem Gradisu. Prej se bo treba dogovoriti, kakšen Gradis želimo imeti, osnova vsega pa bodo čisti računi. Blagovna znamka Gradis je pomembna za vsa podjetja, zato moramo biti vztrajni in tolerantni pri iskanju skupnih interesov.
Pri sprejemanju nove organizacije Gradisa ne bi smeli ničesar narediti na silo, brez dogovora, enostransko in nestrpno do drugih v Gradisu. Dobro vemo kaj želimo, samo za ustrezno obliko se bomo morali dogovoriti in v naših aktih to tako tudi zapisati.	C. P.
^hod v botanični vrt sodi k gradnji biološkega središča v bližini ljubljanskega živalskega vrta.
Recesija se nadaljuje
Med tistimi Gradisovimi podjetji, ki so bila lansko leto zelo dobro zasedena z delom, je bilo tudi Gradbeno podjetje Jesenice. Zato je bil tudi poslovni rezultat zadovoljiv. Gradnjo večine objektov so lani tudi končali, novih projektov pa letos skoraj da ni. Če so, gre za manjša dela, ali pa za adaptacije, sanacije in dozidave že obstoječih objektov. Obeti za letos torej niso nič kaj spodbudni.
Če novih projektov ne bo, pa tudi sicer, imajo na Jesenicah pripravljen program za reševanje presežnih delavcev. Kolektiv so že lani zmanjšali za deset odstotkov, za prav tolikšen odstotek pa naj bi bilo manj zaposlenih tudi v letošnjem letu, tako v proizvodnji, še bolj pa v režiji. Nekaj delavcem bodo dokupili leta, nekaj jih bodo poslali na čakanje na delo, druge pa bodo skušali preusmeriti, in sicer tako, da bodo večino del, ki so jih doslej oddajali v izvajanje drugim podjetjem, opravili kar sami. Predvsem gre za obrtniška dela, za krovska dela in nasploh za zaključna dela.
Gradbišč je malo, pa še to gre za manjša dela. Delajo v kranjski Savi, obnavljajo Gaštenjski klanec, prav tako v Kranju, so-
delujejo pri obnovitvenih delih v kasarnah nekdanje JLA, ki bodo postali učni centri Teritorialne obrambe, končujejo adaptacijo in dozidavo severnega trakta bolnice na Jesenicah, skupina delavcev pa se odpravlja v To-bolsk v Rusiji, kjer bodo nadaljevali novembra, zaradi hude ruske zime, prekinjeno gradnjo hotela z 200 sobami.
V GP Jesenice račujano, da bodo sodelovali pri gradnji spremljajočih objektov na spodnjem karavanškem platoju, vendar je vprašanje, koliko denarja bo letos namenjenega za to gradnjo, pa tudi konkurenca za pridobitev teh del bo zelo ostra.
Recesija se ša kar nadaljuje. Koliko časa še?
C. P.
V kranjski Savi je Gradis, predvsem Gradbeno podjetje Jesenice, stalen izvajalec gradbenih del. Sredi lanskega leta so začeli graditi novo Tovarno velo pnevmatike, sedaj pa je gradnja že končana.
Biro za projektiranje Ljubljana
Projektantom se delo odpira
Podatek, ki bi lahko bil nekoliko bolj spodbuden tudi za gradbenike, je, da imajo v ljubljanskem Biroju za projektiranje nekaj več dela, kot so ga imeli v zadnjih dveh letih. Znano je, če imajo projektanti dovolj projektov na svojih risalnih mizah oziroma v računalnikih, bodo tudi gradbeniki, sicer čez čas, imeli več dela, je dejal direktor biroja v Ljubljani Drago Dolenc.
»V zadnjih mesecih smo dobili več vabil za pripravo ponudb za nekaj projektov izven Ljubljane, pa tudi na sploh smo letos naredili več ponudb. Občutek imam, da se delo projektantom odpira. Pridobili smo nekaj dela tudi na zunanjem, avstrijskem tržišču, veliko pa si obetamo od natečaja za gradnjo stanovanjskega naselja v Voronežu, v Rusiji.
Sicer pa je bil naš projektivni biro na prehodu iz leta 1990 v leto 1991 v hudih težavah, skoraj na robu katastrofe. Na to je, poleg izgube, vplivala menjava direktorja, odpoved tehničnega direktorja, odhod večjega števila vodilnih projektantov v predčasni pokoj ali v privatno dejavnost, kar je porušilo razmerje med projektanti in obdelovalci, pomanjkljiva opremljenost biroja, nelikvidnost in neplačevanje naših storitev.
Vse to je narekovalo prestrukturiranje biroja in racionalizacijo poslovanja. Zmanjšali smo število obdelovalcev (odpravnine, predčasne upokojitve z dokupom manjkajočih let), ukinili smo več delovnih mest v režiji in združili več zadolžitev v eno delovno mesto, oddali smo v na-
jem odvečne poslovne prostore, kot tudi kopirnico. V biroju je sedaj zaposlenih 30 delavcev.
Nabavili smo manjkajoče računalnike za projektiranje, šolamo delavce za delo na računalnikih, uporabo računalnikov smo uvedli tudi v komerciali in računovodstvu.«
Kako kaže na začetku letošnjega leta?
»Stanje ni rožnato,« je poudaril Drago Dolenc in dodal: »Vendar v letošnje leto gledamo z več optimizma. Res bo treba znova preveriti naš program iz leta 1991 in ga še uskladiti s trenutno situacijo. Menim, da se morajo začeti kazati tudi pozitivni rezultati drastičnih restrikcij iz leta 1991, o katerih sem že uvodoma govoril.
Razveseljivo je, da smo ohranili likvidnost poslovanja in kljub zmanjšanju realnih osebnih dohodkov, za okrog 14 odstotkov, pri plačah odstopamo do 20 odstotkov tudi od kolektivne pogodbe, je kolektiv ostal enoten in homogen.
Kljub vsemu ostaja cela vrsta odprtih vprašanj. V skupščini še vedno ni sprejeta lastninska zakonodaja o privatizaciji podjetij,
Maketa ureditve središča Kranja, ki je bila narejena za natečaj novembra lani.
pa tudi organizacija Gradisa je še vedno nedorečena in nedokončana. Mi smo naročili vrednotenje biroja pri Inštitutu za mertagament R Slovenije, čigar ugotovitve bodo vodilo našega nadaljnjega delovanja.«
Kakšna je trenutna zasedenost z delom?
»Arhitektonski del biroja je polno zaseden, kar je dobro znamenje. Projektiramo za naše stalne investitorje, kot so: Papirnica _ Vevče, Kemična tovarna
Hrastnik, Steklarna Hrastnik, Color Medvode, na mizah pa so projekti za adaptacijo lekarn v Ljubljani, za Inštitut za fiziko, projekti garaž v Novi Gorici, projekti za ljubljansko Semenarno, načrti za spremembo namembnosti samskega doma v Novih Jaršah v Ljubljani, ki ga bomo preprojektirali v blok s stanovanji, opravljamo tudi nadzor v nuklearni elektrarni Krško itd.«
C. P-
Projektanti v Nemčiji in Avstriji
Prenos tujega znanja
Težave, s katerimi se otepajo skoraj vsi projektivni biroji v gradbeništvu, niso obšle tudi Gradisov Projektivni biro v Mariboru. Doma zaposlujejo trideset delavcev, od tega jih je pet v Ljubljani. Petnajst projektantov je ta čas na delu v Nemčiji, kar jim pride še kako prav, saj za vse ta čas doma ne bi bilo dela.
Hkrati pa je za te projektante to tudi prilika, da se seznanijo z zahodno tehnologijo, ki jim bo ob vrnitvi domov prišla še kako prav. Kljub temu mislijo tudi na mlad kader, saj imajo ta čas na fakulteti dva štipendista na katera resno računajo.
Inž. Peter Koren: »Ta čas smo angažirani na projektu novega Koroškega mostu v Mariboru. Seveda, če uspemo na razpisu za idejo še ni za nas rešitev, bolj pomembno bi bilo uspeti potem na razpisu za izvedbo. Čeprav rešujemo sedaj najprej le premostitveni objekt, to je most, moramo čim prej narediti širšo študijo vseh priključkov. To pa je veliko delo, saj je teren, kjer
Seveda pa gledamo tudi čez mejo. Avstrija je za nas zanimivo tržišče. Sedaj imamo svojega človeka na Dunaju in upamo, da bo od tega tudi kakšna korist.
Tudi na vzhodu se odpirajo nova dela, predvsem na Madžarskem-
Doma pa je veliko mostov, kjer je potrebna sanacija. Gre predvsem za neredno vzdrževanje, slabo odvodnjavanje, kar povzroča na objektih trajne poškodbe. Sicer pa, za Gradis delamo okoli 60 do 70 odstotkov naše zmogljivosti. Mislim predvsem na mariborske Nizke gradnje in GP Ljubljana.«
V Projektivnem biroju torej
naj bi gradili most, močno nivojsko razgiban.
V tem času delamo na mostu nad Soro v Železnikih in prulski most v Ljubljani. Ta objekt bo projektantsko počasi zaključen. Seveda še vedno upamo, da se bo zasvetila zelena luč za gradnjo ceste Šentilj-Macelj. V tem primeru bi bilo tudi za projekti-vo dela dovolj.
ne držijo križem rok, ampak se pripravljajo na čas, ko se bodo pri nas stvari uredile. Strokovno so sposobni lotiti se tudi velikih objektov, to so v preteklosti že dokazali. Seveda pa je v tem Času pomemben vsak projekt, tudi še tako majhen.
Besedilo: Franjo Štromajer Foto: Cveto Pavlin
^tonske cevi in ostali standardni izdelki v proizvodnem programu	Nosilci za halo v Luki Koper so že narejeni in lepo zloženi čakajo na
*^Gl Ljubljana so pripravljeni za začetek gradbene sezone.	železniški prevoz do Kopra, kjer jih bodo hitro zmontirali.
industrijsko podjetje gradbenih izdelkov Ljubljana__________________________________________________________________________
Spremeniti način nastopa na trgu
Poslovno leto 1991 so v Industrijskem podjetju gradbenih izdelkov ^"Gl) Ljubljana zaključili sorazmerno dobro, tako da so izkazali tu-1 nekaj malega dobička. To je toliko bolj pomembno, ker so bila le-i Pred tem res težka leta: poslovali so z izgubo, angažiranost je bila 'aha, delavcev je bilo preveč. V poldrugem letu so rešili številne Probleme, tako da so lani skoraj vse ekonomske kategorije dosegli v Večjem obsegu od načrtovanih.
»Start v leto 1992 je bil v pri-'Porjavi z letom prej nekoliko ^godnejši,« ocenjuje direktor Van Škulj in poudarja: »V Prvetn letošnjem tromesečju Sm° dosegli planirani obseg pri-°dka. Prav tako se še nadalje ^anjšuje število zaposlenih, ta-
0	da je sedaj v 1PGI zaposlenih 55 delavcev. Zmanjšanje števi-a zaposlenih je posledica odho-0v delavcev v pokoj in samo-
v°ljno prenehanje delovnega ^zmerja.
Glede na obseg in višino fiks-stroškov ocenjujemo, da je ^a8 rentabilnosti podjetja pri d zaposlenih, seveda z ustrez-
11,1	razmerjem med režijo in Proizvodnjo. Da bi uspešno pos-^VaH, je potrebno pridobiti tak-en dohodkovno uspešen obseg . e,> da bodo vsi delavci v podjet-P°lno zaposleni.« kako se boste prilagajali spre-^■nbam na tržišču?
I ‘‘Položaj na tržišču se še pos-y Suje. Ostra in nelojalna kon-renca ter vse pogostejše pri-p^oivanje del pod nemogočimi |. Soji narekuje, da bomo mora-(sPrejeti določene ukrepe, s ka-
1	r,roi bi zagotovili uspešno poseje podjetja IPGI. Z no-
a0jo organizacijo bomo skušali
zmanjšati stroške in spremeniti način pristopa na trgu.
Zavedamo se, da se nam bo struktura proizvodnje še spreminjala in da iz naslova montažnih hal ne moremo pričakovati večjega obsega del. Priložnost bomo iskali s pridobivanjem del na tehnološko bolj zahtevnih izdelkih. To so betonski izdelki iz armiranega prednapetega betona za potrebe cestne in železniške infrastrukture, komunalnega gospodarstva, temeljenja na manj trdnih terenih ter na posodobitvi in dopolnitvi programa montažnih hal.
Področje standardne proizvodnje bomo skušali še razširiti z nekaterimi novimi proizvodi po katerih kupci povprašujejo. Da bi zapolnili vrzeli ob pomanjkanju dela in polno zaposlili vse delavce, načrtujemo tudi izvajanje drugih aktivnosti. Tako bomo ponudili izvajanje manjših gradbenih del, ki bi bila povezana z vgrajevanjem naših izdelkov (cevi, ograje, robniki, beton idr.). Razmišljamo o uvedbi ponudbe za sanacijo objektov, ki smo jih zgradili v preteklih letih.«
Kako je z angažiranostjo v letošnjem letu?
»Angažiranost podjetja sedaj ni najbolj ugodna. Pogovarjamo se za pridobitev novih del, saj so zaradi že znanih dejstev, iz načrtovanega obsega del izpadla dela v marini v Izoli, oddaljila pa se je tudi proizvodnja betonskih pragov za železnico, vendar na to proizvodnjo kljub vsemu računamo. Ocenjujemo, da bomo z navedenimi aktivnostmi uspešno poslovali tudi v naslednjih mesecih in da bomo v kratkem podpisali še nekaj pogodb.«
Likvidnostne težave pestijo večino podjetij. Kako je pri vas?
»Na rezultate poslovanja v veliki meri vpliva tudi likvidnost podjetja. Dvojne zaloge - zaloge materiala in zaloge gotovih izdelkov - vežejo velika obratna sredstva, zato to skušamo ublažiti s sprotnimi nabavami potrebnih materialov. Neplačevanje nekaterih del, ki smo jih že opravili, nekaj tudi lani (piloti za Galeb, hala za Luko Koper), nam blokira sredstva, na katera smo sicer računali.
Posledice slabše likvidnosti so visoki stroški obresti za najete kredite, ki vplivajo na poslovni rezultat. Lani so ti stroški predstavljali 2,9 odstotka vseh prihodkov oziroma 40,6 odstotka bruto osebnih dohodkov. V letošnjem letu načrtujemo zmanjšanje teh stroškov za polovico.«
Kako razmišljate o lastninskem preoblikovanju podjetja in kaj menite o reorganizacijo celotnega Gradisa?
»V IPGI vodimo nekatere ak-
tivnosti v zvezi z reorganizacijo podjetja v smislu pričakovanega sprejetja zakona o privatizaciji. Podjetje še nismo dali oceniti. To bomo storili, če bo potrebno, po sprejetju lastninske zakonodaje. Do takrat pa bomo skušali najti rešitev za ustrezno obliko lastninskega preoblikovanja. Menimo, da nima pomena hiteti z vrednotenjem podjetja, dokler se še nismo odločili, kaj želimo in kako se bomo preoblikovali.
Glede celotnega Gradisa pa žal ugotavljamo, da ni več tisto kar je bil. Vsako podjetje se ukvarja samo s seboj, močnega in odločnega krova pa nimamo. Zato je Gradis v zadnjem času izgubil nekaj velikih del, kot so na primer: WTC - Svetovni trgovski center, ljubljanska ve-letržnica. Narodna galerija v Ljubljani, sanacija objektov bivše JLA in drugi.
Ker tudi Inženiring ni upravičil pričakovanj, si je vsako podjetje delo pridobivalo samo. Zato tudi tako velika samostojnost podjetij. Prav ta samostojnost ima včasih negativne posledice za ves Gradis in zato nobena oblika organiziranosti ne dobi potrebne podpore.
Kljub vsemu naštetemu ocenjujemo, da je še čas, da v Gradisu v celoti strnemo sile in da Gradis postane tisto kar je nekoč že bil - močno slovensko gradbeno podjetje.«
Sektor za meritve, laboratorijske preiskave in specialne storitve
Visoka usposobljenost
Predvsem z namenom zagotavljanja kakovosti vgrajenih materialov in zaradi kontrole betona iz Gradisovih betonarn je vrsto let nazaj nastal Centralni laboratorij znotraj Tehnične službe pri takratni Delovni skupnosti skupnih služb Gradisa. Z dograditvijo nove poslovne stavbe na Letališki 33 se je tudi Centralni laboratorij preselil na novo lokacijo, s čimer se je njegova dejavnost močno razširila in strokovno okrepila.
Sanacija galerije Slovenj Gradec gre proti koncu. Odprava vlaženja zidu je izvedena po postopku kemijske horizontalne bariere. Kot p«' netrant je uporabljena Wackerjeva silikonska mikroemulzija. Hkrati so izvedeni tudi vlagoodvajalni ometi.
Z reorganizacijo nekdanje DSSS je nastala Razvojno-teh-nološka enota (RTE) v čigar sestavu je tudi Sektor za meritve, laboratorijske preiskave in specialne storitve (MLS), ki ga večina imenuje še kar po stari terminologiji - Centralni laboratorij. Tudi sedaj je njegov osnovni namen laboratorijska in tehnološka podpora podjetjem v poslovnem sistemu Gradis na področju zagotavljanja kontrole vgrajenih materialov in izvedbenih del.
Sektor za meritve, laboratorijske preiskave in specialne storitve dela na področju betonske tehnologije, na področju geomehanike, na področju gradbene kemije in ostalih gradbenih materialov ter na področju sanacij in specialnih del.
Laboratorijska dejavnost na področju betonske tehnologije in osnovnih sestavin betona (kameni agregat, cement, kemijski dodatki betonu) obsega kompletno tehnološko podporo izvajanju laboratorijskih in terenskih preiskav ter pripravo potrebne projektne dokumentacije in končnih ocen oziroma izdajanje potrdil o doseženi kakovosti
vgrajenih materialov oziroma o kakovosti izvedbe.
Laboratorijska dejavnost na področju geomehanike obsega terenske in laboratorijske preiskave zemljin, preiskave nosilnosti tgl ter izdelavo potrebne dokumentacije in potrdil o kakovosti zemljin in izvedenih zemeljskih delih.
Laboratorijska dejavnost na področju gradbene kemije in ostalih gradbenih materialov obsega preiskave betonskega železa in drugih kpvin ter ostalih gradbenih materialov. Gre predvsem za kemijske preiskave in analize, tako na terenu, kot tudi v laboratoriju, vzorcev iz obstoječih konstrukcij za določanje stanja materialov in ustreznih postopkov sanacij.
Četrta dejavnost, ki se je zaradi krize v gradbeništvu, v zadnjem času izredno razvila, so sanacije in specialna dela. To področje obsega naslednje aktivnosti:
- izvajanje predhodnih preiskav za ugotavljanje stanja objektov in materialov (geomehanske preiskave, preiskave kvalitete materialov, lastnosti vgrajenih
materialov: vlažnost, trdnost, vodovpojnost),
-	izdelava poročil o stanju objekta s popisom poškodb,
-	izdelava tehnoloških projektov in načrtov sanacijskih ali obnovitvenih del
-	izvedba prenove s specializiranimi ekipami,
-	strokovni nadzor nad izvajanjem prenove,
-	kontrola izvajanja prenovitvenih del,
-	dokazovanje kvalitete vgrajenih materialov,
-	inštruktaža pri izvajanju prenovitvenih del,
-	izdelava zaključnih poročil s končnimi ocenami o kakovosti izvedenih sanacijskih del in kakovosti uporabljenih materialov.
V Sektorju za meritve, laboratorijske preiskave in specialne storitve je struktura zaposlenih prilagojena visokim zahtevam del, ki jih izvajajo. Tako imajo enega diplomiranega inženirja specialista, tri diplomirane inženirje, dva inženirja, šest gradbenih in kemijskih tehnikov, dva KV specialista za izvajanje sanacijskih del, dva KV laboranta, skladiščnika in tri delavec s srednješolsko izobrazbo za administrativna opravila in obračun.
Dolga je referenčna lista objektov, ki so jih prenovili delavci
Sektorja za meritvi, laboratorijsko dejavnost in specialne storitve. Omejimo se na tiste iz let3 1991 in na letošnje: sanacija visokega objekta skladišča Steklarne Hrastnik, sanjacija pokopališča in okolice cerkve v Sob pri Medvodah, sanacija bazen3 kondenčne vode v IBI Kranj, sanacija objekta kisarnč v Kolinski - PE Vinocet, sanacija vlage v Akademiji za glasbo (Stiški dvorec) v Ljubljani, podlivanje žer-javnih prog v Impolu Slovenska Bistrica, injektiranje zidovja v objektu Kašča v Škofji Loki, >z' vedba zaščite betonskih površif in fugiranje diletacij na vagon' skem pretakališču Istra benza v' Serminu pri Kopru, sanacija g3' lerije v Slovenj Gradcu in odpra' va vlaženja zidov itd.
Gradisova Razvojno tehnološka enota je naslovila prošnj0 na Urad Republike Slovenije Z3 standardizacijo in meroslovje z3 pooblastilo oziroma registracij0 laboratorijev v okviru katerih ie tudi gradbeni laboratorij na L0' tališki 33.
Pridobitev registracije bo tol'" ko bolj pomembna, ker bo oh' seg sanacijskih del v gradbenih' vu napram novim investicija01 skoraj gotovo vedno večji, lavci Sektorja MLS pa so z3 takšna dela pravi strokovnjaki'
C. P
Preiskava tlačne trdnosti betonskih kalupnih preizkušancev v laboratoriju Sektorja za meritve, laboratorijske preiskave in specialne storitve v Ljubljani.
V Otiškem vrhu pri Dravogradu_
Sanacija mesnice
Veliko predhodnega dela in preiskav morajo opraviti Gradisovi . strokovnjaki Sektorja za meritve, laboratorijske preiskave in special-ne storitve na terenu, na samih objektih, ki so zaradi različnih vzrokov v slabem stanju ter so potrebni sanacije. Podobno je tudi v Mestici discont Ravne na Koroškem, v objektu v Otiškem vrhu.
Zaradi izredno ostrih klimatskih pogojev, ki vladajo v pritličju objekta, kjer se nahajajo zmrzovalnice, prekajevalnice in razsekovalnice mesa, je prišlo na uotranih stenah in predvsem na zunanjih fasadnih površinah do različnih poškodb večjega obsega.
Strokovnjaki Sektorja MLS So, z namenom ugotoviti dejansko stanje poškodb na stenah in fasadi, izvedli meritve tempera-
ture in vlage v zidovih ter endoskopski pregled vrtin zaradi ugotovitve stanja materiala (poroznosti, razpadanja in podobno).
Šele na osnovi pridobljenih podatkov o vrsti in obsegu poškodb, o stanju meterila v zidovih in o ugotovitvi vzrokov za nastale poškodbe, bo možno definirati oziroma projektirati postopek sanacije in določiti materiale za sanacijo.
C. P.
Jože Sovič je opravil enodoskopski pregled vrtin v zidu, da je lahko Ugotovil sestavine in stanje v notranjosti (poroznost, razpoke).
Zmrzlinske poškodbe na fasadi objekta v Otiškem vrhu.
♦
l Težave pri plačevanju storitev SPO
Neplačani računi -jj otežkočeno poslovanje * 1 * * 4
{J Strojno prometna operativa Ljubljana, ki ima za ostala pod-4 * jetja v Gradisu skupen in velik pomen, se je prav zaradi Gra-i > disovih podjetij znašla v kritičnem položaju, ki onemogoča ’ | poslovanje in normalno delo. Gre namreč za to, da SPO za 4 * večino opravljenega dela ni dobil nobenega plačila od Gradi-i > sovih podjetij.
Kako je do tega prišlo, in kakšne so možnosti, da bi SPO 4 4 vendarle dobil plačane svoje storitve, smo povprašali direktor-i > ja Stanislava Fidlerja in njegovega pomočnika za finančno po-
<	I dročje Bojana Kovačiča.
44 »Problem je v tem,« sta dejala: »ker Gradisova gradbena
<	► podjetja niso pravočasno poravnavala faktur, ki smo jim jih <, mi pošiljali za opravljeno delo, nekatere fakture pa so ostale 41 neplačane vse do danes. Vsakomur mora biti jasno, da tolikš-o nega bremena nismo mogli zdržati, zato smo lansko poslovno 0 leto zaključili s 38,5 milijona tolarjev izgube. Kot je razvidno, 4 J izguba ni nastala zaradi slabega poslovanja v podjetju, temveč 4 ► zaradi naplačevanja faktur.«
o Da bi sanirali izgubo, so v Strojno prometni operativi pri-4| pravili ukrepe. Vsem dolžnikom so poslali obvestila o njiho-
0	vem dolgu, obračunali so vse zamudne obresti na nepravočas-4^ no plačane fakture, vse neplačane fakture in zamudne obresti
<	► za neplačane fakture do določenega dne, ter zahtevali plačilo ,, teh računov.
41 Ker je položaj tako težak in problem tako velik, vse kaže da
1	> bodo nekatera plačila morali izterjati tudi po sodni poti. Pro-
0	blem je toliko bolj pereč, ker so SPO-jevi največji dolžniki 4 [ prav podjetja, ki imajo tudi sama izgube ali pa imajo velike te-<► žave v poslovanju, pa še likvidnostne probleme povrhu.
1	> Izterjava teh dolgov je življenjskega pomena za obstoj in
nadaljnji razvoj Strojno prometne operative.
<	► Ker se poslovanje zaradi pomanjkanja likvidnostnih sred-i > štev že skoraj ustavlja, so v SPO ustanovili krizni štab, ki se J J sestaja vsako jutro, in se na osnovi stanja sredstev na žiro ra-4 > čunu, odloča o poslovanju in plasmaju sredstev za tisti dan.
4 > Kot posledica takšnega stanja, ki pa ne kaže, da bi se v krat-J J kem kaj izboljšalo, so še 22 delavcev odpustili z dela kot teh-4 > nološke viške, poleg tistih nekaj več kot sto, ki so jih odpustili i ► pred meseci. Tako je v SPO trenutno zaposlenih 370 delavcev, J J konec leta pa naj bi jih bilo le 330.
C. P.
Gradnja poslovno-stanovanjskega objekta v Žalcu lepo napreduje, v objektu v celjski soseski Nova vas, kije dolg 80 in širok 20 metrov, prodaja stanovanj pa ni preveč zadovoljiva.	je lepo število lokalov in čez 60 garaž.
GP Celje - dobra angažiranost, vendar prodaja ni najboljša
Gradnja za trg je lahko dvorezni meč
V Gradbenem podjetju Celje so, v primerjavi z nekaterimi drugimi Gradisovimi podjetji, kar dobro zasedeni z delom. Res je, da ne gre za velike objekte, kakršne so gradili leta nazaj, temveč za manjše gradnje, veliko je tudi adaptacij, dozidav, restavracijskih in drugih podobnih del. Tudi klasičnega investiranja je vse manj, tako da prevladuje gradnja za trg, ki jo morajo ves čas financirati sami.
Njihova gradbišča se nahajajo v Celju, Velenju, Žalcu, Laškem, Hrastniku, Zidanem mostu in v Impoljci pri Sevnici. Kot je razvidno, je to tržišče dokaj obsežno. Na njem vlada huda konkurenca s katero se je treba močno spoprijeti za vsak objekt. Precej je tudi nelojalne konkurence, ko nekatera gradbena podjetja gredo v ponudbah s tako nizko ceno, da potem ne morejo delavcem zagotoviti ustreznih osebnih dohodkov in si na ta način podaljšujejo agonijo pred stečaji.
Gradnja za trg je po drugi strani dvorezni meč. Omogoča dobro angažiranost in zaposlitev
kapacitet, problem pa lahko nastane v primeru, če prodaja ne poteka, tako kot je bilo predvideno. V GP Celje ugotavljajo, da je prišlo do zastojev v prodaji poslovno-stanovanjskih objektov. Vse pogosteje se dogaja, da se poslovni del, v katerem največkrat prevladujejo lokali, proda dobro in sorazmerno hitro, stanovanjski del pa ostaja neprodan in kot nedokončana gradnja finančno bremeni izvajalca del. Na to je vplival predvsem odkup družbenih stanovanj na osnovi novega stanovanjskega zakona.
V celjski soseski Nova vas so končali poslovno - garažni ob-
Teniška dvorana v Velenju je praktično gotova.
jekt, v središču Celja pa sedaj gradijo poslovni objekt Kreuh. V Velenju so decembra lani končali stanovanjski blok B-2, končana pa je tudi teniška dvorana v rekreacijski coni ob Jezeru. Zgrajeni sta tudi dve lameli prve faze poslovno-stanovanjskega objekta v Žalcu, v gradnji pa sta lamela tri in štiri.
Gradbeno je dokončano tudi visoko regatno skladišče Steklarne v Hrastniku, ki je največje v Sloveniji, saj je visoko 40 metrov.
Še en poslovno-stanovanjski objekt gradijo, tokrat v Zidanem mostu. Zahtevno je bilo varovanje obstoječega objekta nad
gradbeno jamo. Gre za troetažni objekt dolg 43 in širok deset metrov, ki bo stal na mestu nekdanje železničarske stanovanjske kolonije.
V Gradbenem podjetju Celje imajo letos tudi dve lastni investiciji. Prava je dokončanje njihove baze, druga pa prenova starega samskega doma v Celju. Spremenili mu bodo namembnost in sicer bo postal poslovno-stanovanjski objekt. Ta sprememba je bila nujna, ker so imeli bistveno preveč ležišč v samskih domovih, več kot pa je število zaposlenih.
C. P
Poslovni objekt Kreuh v središču Celja bo imel štiri etaže. V njen* bodo lokali in poslovni prostori. Ohranjena bo seveda starokrščanska krstilnica, ki so jo odkrili pri izkopu gradbene jame že pred leti, ko je bila na isti lokaciji predvidena gradnja trgovine Elita, rekonstruirano pa bo tudi srednjeveško obzidje in sicer tako, da bo vklopljeno v sam objekt, ki bo imel poleg kleti in pritličja,' eno etažo in mansardo.
Dobra angažiranost Gradbenega podjetja Maribor
Optimizem, a previdnost hkrati
Zahvaljujoč intenzivni angažiranosti komercialne službe, se ta čas ^ Gradisovem mariborskem gradbenem podjetju lahko pohvalijo, da ijnajo veliko dela. Tja do sredine leta jim bo celo primanjkovalo pet-®set do šestdeset delavcev. Seveda pa to ne pomeni, da so zadovolj-1 s sedanjim stanjem, saj je plačilni promet, kot povsod, zelo okrn-Jen. Za izvršeno delo plačila kasnijo, kar povzroča nemalo težav v Poslovanju.
Močno je opazno padanje,, prodajo betonskih montažnih opne moči prebivalcev. V svo- hal. V večini firme svoje obsto-)'h stalnih obratih na Pobrežju ječe hale le obnavljajo, novih pa sicer zadovoljni s prodajo be- ne postavljajo. Še pred leti so iz-°nske galanterije, manj pa s delali in prodali tudi do 45.000
Novice iz »totega konca«
Splošni opozorilni štrajk je bil organiziran tudi v Mariboru. Bolje bi bilo, če bi zapisal neorganiziran. Kajti to, kar se je dogajalo na mariborskih ulicah in podjetjih, je bila le zgolj Podoba televizijske oddaje prejšnjega dne. Sindikalni predstavniki so se, to smo bili priča, obdelovali kot na kakšni veselici in rezultati tega televizijskega prepira so bili vidni pri (ne)-0rganizaciji stavke. Še bolj zabavno je bilo naslednje jutro sli-šati izjavo posameznih sindikalnih veljakov, da je stavka uspe-
• • •
Čeprav na Hrvaškem še ni miru, bi v Zagrebu z deli na izgradnji Cimos servisa le lahko pričeli. Pa se je v nadaljevanju, kot je bilo pričakovati, zataknilo pri denarju. Koprski Cimos 'n Hypo banka si sicer želita, da bi mariborski Gradis v Zagrebu z deli nadaljeval, toda brez denarja ne bo šlo.
• • •
Se ena nedokončana gradnja. Sredi Maribora, pred leti izkopana luknja za podzemne garaže in hotel, čaka na boljše čase. Občina sedaj išče novega investitorja, saj je srbski Progres (res, da je sedež firme za nekaj časa prenesel v Slovenj Grabce) že na začetku gradnje krepko »nategnil« meščane Maribora. Gradisove! so sicer gradnjo pripeljali do take faze, da je gradbena jama kolikor toliko varna, naprej pa ne delajo. Kdaj bodo z deli nadaljevali, ne ve nihče. Domačih investitorjev ni, tuji pa še vedno ne zaupajo naši mladi državi. Zanimivo bi bilo sedaj slišati tiste nekdanje mariborske politične botre (in botrce), ki so botrovali Progresovi ženitvi v Mariboru.
• • •
Pred dnevi so Maribor obiskali predstavniki gospodarske trgovinske zbornice avstrijske Štajerske z namenom, da vzpostavijo neposredne stike s podjetji na območju Podravja, dvajset avstrijskih firm je močno zainteresiranih za sodelovanje s tukajšnjimi podjetji. Kaj se bo izcimilo iz teh razgovorov bomo šele videli. Že samo dejstvo, da je do srečanja Prišlo na njihovo pobudo, daje upanje, da se stvari le premikajo na bolje. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Gradi-sa GP Maribor.
Štrof
J
kvaddratnih metrov hal, lansko leto pa le 2.000 kvadratnih metrov.
Drugače pa je z gramoznimi agregati. Tržišče zahteva več kot samo gramoz. Zato so se odločili za posodobljen paličasti drobilec, na posodo pa imajo ta čas tudi rotacijski mlin. Z njegovo zmogljivostjo in kvaliteto drobljenja so zelo zadovoljni. Polnijo ga do 45 ton na uro, izkoriščenost zrn od 4 do 8 mm pa je kar 70 odstotna.
Novost na obratih je tudi ta-koimenovana transportna malta, o kateri smo in še bomo poročali.
Inž. Vojko Koren, direktor tehnične službe GP Maribor: »Drugačne težave pa so v opera-tivi. Težko bo »not spravit« lansko leto, ko smo večino del izvajali za trg. Tržna gradnja pa prinese denar v hišo šele takrat, ko objekt prodamo. Letos je situacija drugačna. Večinoma delamo za znanega kupca. Lahko smo zadovoljni, investitorji nam zaupajo, zato ni zgolj slučaj, da nas oni iščejo. Zato moramo narediti vse, da jim ustrežemo. Ponovno moramo obnoviti in utrditi naš slogan - Rok, strokovnost, kakovost.
Razlika je tudi v tem, da ni več kapitalnih gradenj, ki bi se vlekle dve ali tri leta. Sedaj delamo objekte, ki morajo biti končani v petih, šestih mesecih. Še sreča, da smo še iz preteklih let
tehnološko dobro opremljeni. Res je, da bi morali nekatere stroje obnoviti, nekaj pa tudi nabaviti novih. Če je še pred leti bilo na objektih dosti fizičnega dela, je danes drugače.
Potrebujemo več usposobljenih delavcev. Tu pa se pričnejo težave. Dosedanji sistem šolanja ni bil ustrezen. Premalo poudarka je bilo na stroki. Brez dobrih kadrov pa ni napredka v firmi. V mislih imam kvalificirane delavce in predvsem delovodje.
Sicer pa, v teh kriznih časih, bo pač treba urediti marsikaj, kar smo v zadnjem obdobju zanemarili. Gradis ima v Mariboru pred nekaterimi gradbenimi firmami le nekoliko prednosti, seveda pa na tem ne smemo zaspati. V Gradisu je najpomembnejše, da obdržimo skupen razvoj, tehnično službo, pa seveda centralni laboratorij. O SPO-ju se bo pa potrebno še pogovoriti. Določene namenske stroje je že v redu, da imamo v Gradisu, drugače pa so ponudbe drugih (tudi privatnikov) ugodnejše in cenejše. Žal, ampak prišel je končno čas, ko moramo vso stvar gledati skozi denar.«
Tako menijo v mariborskem Gradbenem podjetju Gradis. Razveseljivo je že dejstvo, da Gradis ponovno pridobiva svoj stari, dobri sloves kakovostnega izvajalca. Kajti prav kakovost je, poleg cene, najodločilnejši pri izbiri izvajalca.
F. Š
Za kvalitetno in v roku opravljeno delo so potrebne poleg strojev tudi pridne in strokovne roke delavcev.
BABA POD TROJANSKIM KLANCEM - Lansko leto so nizko-grajčani odpravili največji zamašek na magistralni cesti med Ljubljano in Celjem. Gre za ovinek imenovan Baba pri Zajasovniku pod Trojanami. Zgraditi je bilo treba viadukt, to delo je opravil celjski Ingrad, in v celoti obnoviti dva kilometra dolgo obstoječo dvopasovnico in ji dodati tretji pas za počasno vožnjo navkreber. Kdaj se bo nadaljevala gradnja tretjega pasu do vrha Trojan, zaradi pomanjkanja denarja, nihče ne upa natančno napovedati, še manj pa je znan datum oziroma leto, kdaj bo med Celjem in Ljubljano stekla gradnja dolgo pričakovane avtoceste.
GORENJSKA AVTOCESTA, VIADUKT MOSTE - Največji objekt na gorenjski avtocesti, viadukt Moste pri Žirovnici, je že več kot 90-odstotno zgotovljen. Po trimesečni ustavitvi del do katere je pr'*' lo zaradi pomanjkanja denarja, je manjša skupina delavcev sred' marca nadaljevala z zaključnimi deli. Viadukt je s svojimi impozantnimi dimenzijami še en dokaz o izrednih sposobnostih njegovih graditeljev, delavcev GP Nizke gradnje Maribor.
Adaptacija in dozidava severnega trakta bolnice Jesenicg
Zaskrbljenost v Nizkih gradnjah Maribor
Načrt bo težko doseči
Dejavnost, s katero se ukvarjajo v mariborskih Nizkih gradnjah je pač taka, da jim čas v katerem se nahajamo ni preveč naklonjen. Mostovi, viadukti, hidroelektrarne in drugi kapitalni objekti čakajo na boljše (finančne) čase. Zato si pomagajo kakor vejo in znajo. Eden izmed takih nepopularnih ukrepov je tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Če jih je še pred kratkim bilo 480, načrtujejo za letos le 350 zaposlenih. Nekaj manj kot 50 delavcev imajo v novoustanovljeni firmi v Sarajevu. Kako se bo stvar tam iztekla v tem vojnem času ni jasno. Pri njih upajo, da ugodno.
Štirideset odstotkov del imajo s pogodbami že zagotovljenih, 25 odstotkov del je takih, ki se jim sproti pojavljajo, preostali odstotek del je kritičen. Obetajo si, seveda, če bodo dela na tem odseku stekla, delo na trasi Šentilj - Pesnica, in še kje. Kaj bo s Koroškim mostom v Mariboru, še ne vedo. Pripravljajo pa se na gradnjo.
Ne vedo, kaj bo z nadaljevanjem del na Vrhovem. Dela še niso oddana in možnost, da pridobijo tamkajšni posel še vedno so. Skupaj z Italijani si želijo pridobiti delo v bližini Udin, je pa domača konkurenca huda.
Pri svojih gradnjah so razvili celo vrsto specialne opreme za gradnjo in montažo elementov, ki jo bi morali sedaj uporabljati. Naprave so drage, če stojijo, so še dražje.
V vodstvu firme veje sicer optimizem, čepravjudi njih ni obšel problem plačevanja že opravljenih del. Prav zaradi neplačevanja že opravljenih del
imajo finančne probleme pri nabavi novega materiala. V Bosni so doslej že veliko delali in sedaj upajo, da bo tam nekaj del tudi na sanaciji mostov. Nekaj bo k temu pripomogla vojna, ki v tem času vihra tam, nekaj pa tudi zob časa, ki počasi najeda mostove.
Pri Nizkih gradnjah upajo, da bodo ti burni časi kmalu mimo in, da bodo svoje znanje in sposobnosti lahko pokazali v vseh tistih krajih nekdanje Jugoslavije, kjer so pred leti že delali. Razum mora prevladati, pravijo, seveda pa se bodo morali tudi drugače organizirati znotraj Gradisa. Nekatere navade bo potrebno enostavno zavreči in pozabiti, tiste stvari, ki so se v Gradisu pokazale dobre pa obdržati. Le tako bo Gradis spet tisti Gradis, ki je imel velik ugled pri investitorjih tako doma kot v tujini.
Besedilo: Franjo Štromajer Foto: Cveto Pavlin
Novi prostori za bolnico

Da vlada na Gorenjskem pravo investicijsko mrtvilo, zgovorno p°' ve podatek, da je eden največjih objektov, ki jih gradijo delavci Gr Jesenice, prizidek in dozidava severnega trakta bolnice Jesenice s katerim bodo pridobili 833 kvadratnih metrov novih površin.
Prizidek je diletacijsko ločen opreme, upoštevani pogoji fazne
od obstoječe zgradbe. Temeljenje objekta je izvedeno z armiranobetonskimi pasovnimi temelji, nosilna konstrukcija zidov in stropov je ravno tako armiranobetonska. Predelni zidovi so zidani iz povalit opeke, predelne stene kabin in prostorov, kjer je prostorska stiska, so leseni. Vse predelne stene in stropovi v obstoječih rentgenskih prostorih so dopolnilno zaščiteni z do 3 centimetre debelimi baritnimi ometi. Vsi tlaki v kleti in stene so izolirani pred vdorom talne vode.
Pri oblikovanju in razporeditvi prostorov so bili, poleg funkcionalne povezave in pogojev
izgradnje oziroma opremlja11!6 prostorov v časovnem zamiku' ob neprekinjenem delovanju žc obstoječih oddelkov, ki se navezujejo na novogradnjo. Povezava prizidka z ostalimi prostori bolnice ostaja nespremenjena-
Prizidek obsega le klet in pri1" ličje. V pritličju je RTG oddelek in delno dializa, v kleti pa so in1' patomorfološka služba, arhivsk' prostori in drugi del dializneg3 oddelka.
Objekt je v zaključni faz> gradnje. Opraviti je treba ^6 zunanjo ureditev, vendar le v ozkem območju ob prizidku.
C. P
Prizidek bolnice Jesenice bo v kratkem dokončan.
dokapitalizacija je nujno potrebna
TOSIN - kako naprej?
' Poslovno leto 1991 je družba Gradis - TOSIN zaključila s skrom-“un bruto dobičkom 826.000 SLT, kar pa je v izredno težkih razmeji* drugega polletja 1991 potrebno šteti za uspeh. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da z letom 1992 prihajajo realne možnosti za ponovno Postopno oživitev prodaje proizvodov in storitev iz proizvodnega Programa družbe.
Tržišče drugih jugoslovanskih republik je še vedno zelo zaprto, zato pa se TOSIN-u letos ponuja jriožnost izvoza v obsegu, ki lah-Jr0 vsaj v večji meri nadomesti ^pad prodaje na Hrvatsko, v °osno in druge republike. Ob Povečanju obsega proizvodnje Pa zelo resno izstopa vprašanje P°dkapitaliziranosti TOSIN-a, °ziroma vprašanje njegovega Vsaj kolikortoliko normalnega nadaljnjega razvoja.
TOSIN je imel koncem leta ^91 le nekaj več kot 6 milijonov LT lastnega kapitala in dejansko nima denarja za večanje ob-Sega poslovanja, zato je prisiljen oseg poslovanja pazljivo ome-Jevati, da ne bo zašel v hujše lik-v,dnostne težave. Narava proiz-v°dnje namreč ne omogoča vid-ncjšega krajšanja proizvodnega c,klusa in hitrejšega obračanja razpoložljivih lastnih sredstev.
Dobavitelji večinoma zahteva-1° visoke avanse, uveljavljajo °stre plačilne pogoje in odločno Us!avljajo nove dobave že v pri-?er'h manjših kasnitev plačil, ■ntev poslovanja v teh razmerah neizogibno terja dodatna fi-"ančna sredstva. Le-teh TOSIN Sam ne zmore dovolj hitro aku-rhulirati, niti reproducirati.
, y sedanjih težkih gospodar-k'h razmerah vodi namreč pot k 2ap°slitvi zmogljivosti preko iz-redno nizkih ponudbenih cen, ki
ne omogočajo omembe vrednega dobička in njegovega dela za akumulacijo.
Finančne spremljave bank je TOSIN trenutno deležen le v višini 1.500.000 SLT (kratkoročni kredit LB po načelu tekočega računa). Ker edina prava pot naprej vodi le preko hitre rasti prihodkov in sočasnega zaostajanja rasti odhodkov, je za rast proizvodnje v TOSIN-u nujno zagotoviti potrebne pogoje, v tem okviru pa čimprej dodaten svež kapital.
Družbenik GIF Gradis Ljubljana d.o.o. za potrebni vložek finančnih sredstev doslej ni pokazal nobene pripravljenosti. Dokapitalizacijo je zato edino realno pričakovati z vložki resnično zainteresiranih in finančno zmogljivih novih družbenikov. To z druge strani pomeni preseči začetno fazo razvoja družbe, v kateri si je GIF Gradis Ljubljana d.o.o. odločno prizadeval pridobiti v družbi TOSIN popolno nadzorstvo ter vsa upravljalska in materialna upravičenja.
Prevladati mora sodoben koncept odprte družbe evropskega tipa, ki bo omogočal in vzpodbujal dinamično gospodarsko aktivnost in razvoj družbe TOSIN in bo dovolj vabljiv za potencialne nove družabnike.
Marjan Gostinčar
Mariborska delovna enota SPO je svojo dejavnost razširila z avtopralnico za tovornjake in gradbene stroje, s servisno dejavnostjo, preventivnimi tehničnimi pregledi vozil in z vulkanizerstvom.
Avtopralnica za tovornjake in gradbene stroje
Denar bo ostal doma
V zadnji številki našega glasila smo že pisali o tem, da pripravljajo v mariborski delovni enoti SPO novo avtopralnico za tovornjake in gradbene stroje. Če je pralnica takrat bila še v gradnji, lahko danes zapišemo, da prve stroje že perejo in vzdržujejo.
Zaradi zakona o preventivnih pregledih so dejavnost avtopralnice razširili tudi na servisno dejavnost, preventivne tehnične preglede vozil in vulkanizerstvo. Dobili so tudi vsa potrebna dovoljenja za opravljanje teh dejavnosti. Investicijo je v celoti pokril SPO, čeprav so se pred gradnjo dogovorili o financiranju tudi z drugimi Gradisovimi podjetji v Mariboru. Čas je pač napravil svoje. Čas namreč, v katerem živimo.
Nabavljeno opremo so dopolnili tudi z doma izdelanimi napravami, ki uspešno zamenjujejo uvoženo. Investicija je vredna 17 milijonov SLT. V resnici je vredna veliko več, saj so vložili tudi veliko svojega dela in znanja.
Avtopralnico bodo registrirali kot družbo z omejeno odgovornostjo. Tako bo postala ekonomska in organizacijsko samostojna enota, ki bo opravljala vse naštete dejavnosti. Dela bodo opravljali za sebe in za zunanje porabnike. S to dejavnostjo mariborski SPO razširja svojo dejavnost in se tako prilagaja novim razmeram.
Sami imajo ta čas okoli osemdeset vozil, ki jih je potrebno redno preventivno vzdrževati. Preventivni tehnični pregledi, ki so jih sedaj opravljali drugod so jim vzeli preveč časa. Vsota, ki so jo odšteli za usluge pa je bila velika. Sto delavcev, toliko jih ta
čas šteje mariborska delovna enota SPO, bo tako prihranila lepo vsoto denarja, nekaj pa bodo lahko celo zaslužili. F. Š
Prvenstvo Gradisa v kegljanju
5. maja
Da bi se Kegljaški klub Gradis čim bolj odprl tudi za delavce Gradisa v Ljubljani, je skupaj s Športnim društvom Gradis organiziral prvenstvo Gradisa v kegljanju za ženske in moške. Tekmovanje bo potekalo na kegljišču Gradisa 5. maja s pričetkom ob 15. uri.
Na prvenstvu lahko sodelujejo vsi zaposleni v Gradisu. Moški bodo tekmovali v disciplini sto lučajev (2 x 50), ženske pa v disciplini petdeset lučajev (2 x 25).
Prijavite se lahko pri , Igorju Aljažu, telefon 101-112 int. 410, ki vam bo postregel tudi z vsemi ostalimi informacijami vjzvezi s tekmovanjem.
Startnina za nastopanje na prvenstvu je simbolična. Znaša 50 tolarjev, tekmovalec pa jo plača ob prijavi.
C. P.
GP Gradnje Ptuj_________
Manj zaposlenih
Delavci Gradbenega podjetja Gradnje so mojstri za obnovitvena d«' la. Že več kot deset let obnavljajo Ptujski grad, kije eden največjiH pri nas. Letos so se lotili stolpa. Ker je obnovitev vezana na rep«' bliski proračun, sredstva prihajajo počasi, zato tudi dela ne napredu jejo hitreje.
Zaradi hudega pomanjkanja naložb, ki je na Ptuju še bolj izrazito, kot drugje, so morali v Gradbenem podjetju Gradnje lani kar močno zmanjšati kolektiv. Z 247 so se zmanjšali na 205, konec letošnjega leta pa naj bi jih bilo še 180, od tega jih bo nekaj več kot 30 v mizarskem obratu.
Ptuj z okolico je investicijsko zelo revna občina, tako da naložb skoraj ni, kadar se kakšno delo pojavi, pa je konkurenca izredno močna, saj se na licitacijah pojavljajo tudi podjetja iz drugih krajev.
V gospodarskem načrtu za letos so predvideli okrog 260 milijonov tolarjev celotnega prihodka, vendar bo to številko, če se ne pojavi kako izredno delo, težko doseči.
Do poletja so z delom še kar dobro preskrbljeni, za naprej pa je veliko vprašanj, kako bo. Na Ptuju končujejo stanovanjski blok, adaptirajo šolo v Gorišnici, gradijo manjši bistro s prenočišči na Ptujski gori, adaptirajo stolp na Ptujskem gradu in cerkev Treh kraljev v Benediktu.
Nasploh so računali, da se bodo letos začela obsežnejša dela pri obnovitvi starega mestnega jedra. Načrti so že pripravljeni, vendar se je začela denacionalizacija, pojavljajo se nekdanji, pravi lastniki številnih ptujskih hiš, in dokler se zadeve lastninsko na novo ne uredijo, od obnovitvenih del ne bo nič.
Naslednje šolsko leto pouk v prenovljeni šoli_
Adaptacija šole v Gorišnici
Kaj pomeni nekvalitetna in nestrokovna gradnja so se prepričali delavci Gradbenega podjetja Gradnje Ptuj, ko so pričeli z adaptacijskimi deli na osnovni šoli Franc Belšak v Gorišnici pri Ptuju, kije bila zgrajena pred slabimi dvajsetimi leti.
Pri pregledu šole so strokovnjaki ljubljanskega Zavoda za raziskovanje materiala in konstrukcij opazili več izrazitejših horizontalnih in vertihalnih razpok. Natančna merjenja so pokazala, da so horizontalne razpoke široke 2 do 3 milimetra, vertikalne pa tudi 5 do 6 milimetrov. Parapeti v nadstropju so bili tudi vidno deformirani, kot tudi lesene okenske police.
Da bi uspešno opravili adaptacijska dela, je bilo treba demontirati celotno streho, demontirati vse lesene fasadne okvirje in okna, v pritličju dozidati parapete iz opek, na katere so vgradili, tako kot v nadstropju, nova lesena okna. Tudi strešna konstrukcija je v celoti nova, kot kritino pa so uporabili baker.
Rok za dokončanje teh obsežnih in zahtevnih del je konec junija. Tako bodo učenci iz Gorišnice, ki jih sedaj organizirano vozijo v Markovce, naslednje šolsko leto stopili v prenovljeno šolsko poslopje. Za dobro opravljeno delo in predvsem za varen pouk pa bodo hvaležni delavcem Gradenj s Ptuja.	C. P-
C. P.
Centrifugalni mlin za drobljenje gramoza
Prav bi jim prišel
Že nekaj časa obratuje na Pobrežju pri Mariboru izposojeni centrifugalni mlin za drobljenje odvečnih debelih frakcij gramoza. Mlin uspešno nadomestuje drobilec, na uro pa predela 25 kubikov gramoza.
Iz drobljene količine dobijo tako 60 odstotkov materiala 0,4 mm, ki ga je po sejanju najmanj. Centrifugalni mlin ima
pred standardnimi paličastimi drobilci to prednost, da je obraba zanemarljiva.
Mlin je kooperacijski izdelek ESSO - Velenje na podlagi avstrijske licence firme HARTL. Cena drobilca brez transportnega traku znaša 150.000 DEM.	F. Š.
Gradbeništvo Ravne na Koroškem
številna majhna gradbišča
V Gradis Gradbeništvo d.o.o. na Ravnah na Koroškem, ki je nastalo po stečaju nekdanjega GP Ravne, se z vso močjo spoprijemajo s številnimi problemi. V novi družbi je zaposlenih 120 delavcev, ki delajo v pet profitnih centrov. Vodja vsakega profitnega centra ima precej velika pooblastila, temu ustrezne pa so tudi odgovornosti. De-ta je malo, prevladujejo pa v glavnem majhna gradbišča, večina s Pod deset zaposlenimi.
Tako je na kratko spregovoril 0 problematiki Gradbeništva d.o.o. direktoi1 Zvone Božič in dodal: »Angažiranost je trenut-n° ena naših največjih problemov. Nad našim novim podjetjem še vedno visi dediščina sta-rfga podjetja in z velikimi napo-si ustvarjamo takšno podobo 'n dobro ime, da nas investitorji ne bodo že apriori odklanjali. Žato trenutno nimamo niti ene-8a večjega in omembe vrednega Sradbišča, temveč samo manjša.
V naši dolini je nasploh velika investicijska suša, kot tudi v celi koroški regiji. V Železarni, kjer snto vedno imeli skoraj najmoč-nejši sektor, včasih tudi več kot delavcev, je sedaj le nekaj 'ludi. Podobno je s stanovanjsko
gradnjo na Javorniku. Denarja za nove stanovanjske bloke ni, tudi za adaptacije ga ni.
Za letos smo planirali realizacijo v višini 170 milijonov tolarjev, pa se bo treba kar nočno angažirati, da bomo pridobili toliko potrebnega dela. Ker ga v naši dolini ni, se bo treba vse bolj ozirati in delo poiskati tudi drugje. Skupino delavcev imamo sedaj v Opatiji, radi pa bi se odpravili tudi na tuje, ali z Gradisom ali pa tudi samostojno.«
Kljub vsem težavam so na Ravnah optimisti. Upajo, da se bodo stvari zasukale na bolje in da se bodo prva znamenja konca krize pokazala prav v gradbeništvu.
C. P.
Prijazno okolje in osebje Počitniškega doma Ankaran vas vabi.
Počitniški dom bo odprt tudi med prvomajskimi prazniki
Pridite v PD Ankaran
Kot vse kaže bo letos slovenska obala, nekaj manj kot 40 kilometrov jo je, zasedena tako, kot že vrsto let ni bila. Razlogi so znani, zato si je treba dopust pravočasno rezervirati.
Gradis bo svoj počitniški dom odprl že med prvomajskimi prazniki, tako da bo vsak gost dobrodošel. Sicer bodo tudi letošnje izmene desetdnevne. Predsezona traja od 1. do 30. junija, posezona pa od 1. do 30. septembra, julija in avgusta je glavna sezona.
Cene polnega penziona so v pred in posezoni 17 mark za odrasle in otroke od 10 let dalje in 11 mark za otroke od 4. do 10.
leta starosti, v glavni sezoni je penzion 20 oziroma 14 mark. Marka se obračuna po menjalniškem tečaju Ljubljanske banke na dan plačila penziona v času letovanja.
Vse informacije v zvezi z dopustom v PD Ankaran daje prijazna upravnica Jožica Lipar, ki tudi zbira prijave za letovanje. Pokličite jo na telefon: 066 51-880.
C. P.
Sindikalna A liga podravske regije_
Uspešni šahisti
Sindikalna šahovska sekcija Gradis Maribor že dalj časa uspešno nastopa v sindikalni A ligi podravske regije. Po sedmih odigranih kolih delijo 3.-4. mesto.
Barve mariborskih Gradisovih šahistov branijo že več let
Zlatko Hevir, Milan Grindl, Milan Dular, Franc Senjur, Štefan Balajc, Sičo Jovičevič in Darko Postružnik.
Prostore za vadbo imajo v samskem domu na Studencih in po besedah Milana Dularja imajo tam za igre dobre pogoje.
F. Š.
Zimsko srečanje gradbincev
Kegljaški klub Gradis
Na Rogli tudi gradisovci Izredno drugo mesto
Na pobudo sindikatov iz več podjetij je komisija za šport pri Sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije skupaj z Ingradom iz Celja organizirala na Rogli tradicionalno zimsko srečanje gradbincev, ki je bil nekdaj znan pod kratico ŠIG.
Ker je Slovenija samostojna država, se njeni športniki ne udeležujejo več prvenstvenih tekmovanj v bivši Jugoslaviji. Tako so tu • kegljači letos tekmovali na prvem ekipnem državnem prvenstvu Slovenije. V najboljši skupini, ki se imenuje AS-liga, so tekmovali tudi najboljši kegljači Gradisa in zasedli odlično drugo mesto.
Že drugo leto ima ta prireditev povsem drugo obliko, zato pa je vsebina ostala ista. Tisti najbolj vneti rekreativci med gradbenimi delavci še vedno najdejo čas in denar tudi za takšne aktivnosti.
Na teh srečanjih ni pomembno, katera ekipa je bila najboljša, tu gre predvsem za ohra nja-nje individualne športne pripravljenosti, ki je tako potrebna v današnjem tempu in v danih razmerah.
Res je, da se posameznikom v skupinah, ki jih je bilo tokrat nekaj manj kot običajono, podeli tudi medalje, toda le-te nimajo
pravega tekmovalnega duha, ampak so bolj priznanje za uspel nastop.
Med številnimi udeleženci iz 21 gradbenih podjetij je bila tudi ekipa Gradisa, vendar samo iz Raven, katere udeleženci so se čudili, zakaj ni tudi ostalih Gradisovih ekip.
Tekmovanje je bilo v veleslalomu in tekih ob vzorni organizaciji športno rekreacijskega centra Rogla. Glede na vsestransko pomoč hotela na Rogli, je bil prijeten tudi zaključek, kjer so najboljši prejeli priznanja.
Zaradi pomanjkanja denarja, saj ga je treba kar precej zbrati za financiranje vseh tekmovanj, smo se v Gradisu odločili, da je vodenje in seveda tudi financiranje kluba prevzel g. Robert Blaha, ki je za dobo 5 let v najem vzel tudi kegljišče, klubske prostore in bife. Organi kluba so ostali tudi v naprej sestavljeni iz predstavnikov Gradisa, tudi predsednik kluba, Andrej Rogač, je iz Gradisa.
KK Gradis, ki je bil ves čas v vrhu jugoslovanskega moškega kegljanja, sta žal, zapustila dva najboljša tekmovalca in tudi svetovna prvaka v parih z zadnjega, 18. svetovnega prvenstva, ki je bilo leta 1990 v Innsbrucku, Albin Juvančič in Boris Urbanc. Slednji je na tem prvenstvu postavil tudi svetovni rekord, saj je podrl 1010 kegljev. Oba igrata sedaj v hrvaških klubih.
»S tako oslabljeno ekipo smo startali na prvem ekipnem državnem prvenstvu R Slovenije,« je poudaril Robert Blaha in dodal: »Nismo vrgli puške v koruzo. V klub smo pritegnili nekaj novih igralcev, ki so se dobro ujeli s starejšimi, tako da smo resnično postali vzoren in homogen kolektiv. Odnosi med igralci v klubu so na izredno visoki ravni, kar se je seveda poznalo tudi pri rezultatih.
Prva moška ekipa KK Gradis je nastopala v AS-ligi in zasedla izredno drugo mesto, druga ekipa je zmagala v prvi ljubljanski ligi, kar pomeni, da bo igrala v kvalifikacijah za vstop v drugo republiško ligo zahod. Ženska ekipa, ki je nastopala v drugi republiški ligi zahod, je tekmovala v okviru svojih zmožnosti, s čimer se je ohranila v tem rangu tekmovanja.
Drugo mesto na državnem prvenstvu, je kegljačem Gradisa odprlo pot v Evropo. Oktobra J bodo v Bukarešti nastopili na ev-
ropskem pokalu, gre za popularno tekmovanje državnih vicepr-vakov imenovano tudi Donau pokal.
Za prvo moštvo KK Gradis so nastopali: Dušan Ivačič, Zdravko Štrukelj, Tone Šemrl, Vinko Janša, Brane Podreberšek, Franc Sajovic, Robert Blaha in Dore Zdešar. Ekipo je treniral Vinko Janša.
V tekmovanju posameznikov
je Dušan Ivačič zasedel drugo mesto na prvem državnem prvenstvu posameznikov Slovenije (med 15 so še trije Gradisovi kegljači), s čimer si je zagotovil mesto v državni reprezentanci in sodelovanje na 19. svetovnem prvenstvu, ki bo maja letos v Bratislavi. S tem bodo Gradisovi kegljači nadaljevali tradicijo sodelovanja na svetovnih prvenstvih.
Državnega prvenstva v tekmovanju dvojic še ni bilo. Odigrana so bila le predtekmovanja' V Ljubljani sta med pari zmagala Brane Podreberšek in Franc Sajovic. Državno prvenstvo dvojic bo junija.«
Kakšni so vaši načrti za naprej?
»Prizadevali si bomo ustanoviti tudi mladinsko ekipo keglja' čev, ki je Gradis ni imel. Tako bi imeli lastno bazo za črpanj6 igralcev v našo prvo ekipo. Do-sedaj to ni bila praksa, tako da so v Gradis prihajali kegljači iz drugih klubov in so tako na nek načjn vedno bili tujci v našem klubu.
Druga naša naloga bo, odpre1' klub čim bolj za delavce Gradi' sa. Gradisovci bi naj rekreativno kegljali na našem kegljišču, pog' osteje naj bi prihajali v klubske prostore in se na ta način tud' tesneje povezovali s klubom."
M. Krnc
Tekači so na letošnjih zimskih igrah gradbincev štartali kar vsi skupaj. Prvi z desne je Zoran Zavolovšek iz Gradisa, Gradbeništvo Ravne na Koroškem.
GRADISOV	N
VESTNIK
GRADISOV VRS TNIK je glasilo GIP GRADIS
Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveti' Pavlin
Fotostavek: Tiskarna Formatisk Ljubljana Montaža in lisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 3.000 izvodov
Naslov uredništva: GIP GRADIS. Gradisov vestnik. Smartinska 134/ a. 61000 Ljubljana Telefon: (061) 10-11-12 Telefas: (061) 445-969
GRADISOV VESTNIK je vpisan v register časopisov pri Republiškem komiteju za informiranje pod zaporedno število IS7 in je oproščen temeljnega davka od prometa porizvodov. Naslovniki ga prejemajo brezplačno.
Gradnja Biološkega središča v Ljubljani, kjer bo prostor dobila Biotehnična fakulteta, Center za biotehnologijo in Inštitut za biologijo, se Počasi zaključuje, vse pa je odvisno od dotoka denarja.