Političen list za slovenski narod. Po poStl prejemali relj^: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en raesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Scmeniski ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 27. septembra 1884. Letnils: XII. "V^abilo na naročbo. „SLOVEi\EC", edini sIoTcnski konseryativiii dnevnik, nastopi s 1. oktobrom poslednjo četrt Xn. leta svojega izhajanja. Ker je mnogim č. g. naročnikom sedaj naročnina pri kraji, prosimo jih uljudno, naj jo izvo-hjo o pravem času ponoviti, da se jim bo zamogel list tudi zanaprej redno pošiljati. Ob enem naj pa, kakor do sedaj, tako tudi na dalje blagovoljno po ustrajnem razširjanji list podpirajo. „SIovenec" velja za Ljubljano ne da bi se na dom pošiljal: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... .3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „ OpravniStvo „Slovenca'', Odgovor dež. predsednika na interpelacijo g. Luckmanna glede sklepov kranjske hranilnice. Ker je kranjska hranilnica v občnem zboru dne 29. maja t. 1. sklenila, in c. kr. vladi v potrjenje izročila, da bode napravila in vzdrževala štirirazredno deško šolo z nemškim učnim jezikom, in ob enem nekemu društvu obljubila 50.000 gld. iz rezervnega hranilničnega zaklada za zidanje nedragih in zdravih stanovanj za delavce v Ljubljani ali blizo Ljubljane, pa ta reč dozdaj še ni bila rešena, so gg. poslanci Kari Luckmann in tovariši v zadnji seji visokega deželnega zbora c. kr. vlado vprašali: 1. Iz kterih vzrokov se potrditev hranilničnih sklepov nerazumljivo dolgo zadržuje. 2. Kdaj misli visoka c. kr. deželna vlada rešiti to nujno zadevo? Zvest svoji obljubi imam čast na to interpelacijo sledeče odgovoriti: Omenjeni sklepi hranilničnega društva došli so k deželni vladi 3. junija 1884. Po § 12 Najvišje potrjenega regulativa za hranilnice z dne 2. sept. 1884 se sme s privolitvijo združene dvorne kancelijo — zdaj politične deželne oblasti — primeren del hranilničnega rezervnega zaklada, ako je ta dosegel večo svoto, kakor se potrebuje, ko bi hranilnica kako zgubo imela, obrniti za dobrodelne ali sploh koristne krajne (lokalne) namene, oziroma po § 20 pravil kranjske hranilnice, z istim pristavkom in daljšim pogojem, da morajo pokriti biti stroški za upravo, kakor tudi pokojnine in miloščine — za dobrodelne in sploh koristne krajne in deželne namene. Po vlogi kranjske hranilnice in po poročilu, na ktero se opirajo njeni sklepi, bi pa stroški za zdrževanje nameravane šole — brez stroškov za potrebne šolske prostore, ki baje ne bi bili veliki, in brez stroškov za notranjo napravo in učne pripomočke — vsako leto znašali 5000 gld., to je S^/o obresti od istine 100.000 gold. Deželna vlada si je morala toraj pri presoji v potrjenje prejetih hranilničnih sklepov staviti vprašanje, je li poraba tako velike svote poleg drugih zneskov sploh potrebna, da bi se potem vsaj mogla prepričati, da se je tako ogroma svota zares podarila za dobrodelen in sploh koristen namen, ne pa za pospeševanje drugih namenov, za ktere nima ne hranilnica pravice kaj dovoljevati, ne deželna vlada pravice dotičnih sklepov potrjevati. V ta namen si je morala deželna vlada staviti vprašanje, koliko nemških otrok bi utegnilo na leto obiskovati nameravano šolo, da bi bila opravičena naprava in zdržitev ravno štirirazredne šole, kakor jo je sklenila hranilnica; ker za vstanovitev take šole je po § 11 državnega šolskega zakona potrebno, da v treh zaporednih letih povprečno število učencev znaša vsaj 240. Pri teh okoliščinah je deželna vlada, ker ni imela dotičnih dat (izkazov), po skupnem posvetovanji o tej zadevi vlogo kranjske hranilnice z dopisom z dne 8. junija 1884, št. 5293, toraj že peti dan po njenem sprejemu, izročila c. kr. deželnemu šolskemu svMu s prošnjo, da naj ji (deželni vladi) prej ko mogoče izreče svojo misel o nameravani vstanovi štirirazredne nemške deške šole v Ljubljani. Deželni šolski svet je že pet dni potem, namreč v seji 13. junija 1884 to reč pretresal, in da bi dobil sploh nekako podlago za razsodbo, koliko in kako obširnih ljudskih šol z nemškim učnim jezikom naj se napravil v Ljubljani, ter zamogel od deželne vlade zahtevano mnenje pravilno vtemeljeno oddati, pečal se je s sledečimi vprašanji: 1. Koliko je otrok mestnega šolskega okraja v poprečnem številu zadnjih 5 let (§ 1 deželne postave Kranjske z dne 29. aprila 1873, št. 21), ki morajo v šolo hoditi, razdeljenih po spolu in narodnosti ? 2. Koliko površine imajo posamezni prostori javnih mestnih ljudskih šol? 3. Koliko otrok je v poprečnem številu zadnjih treh let obiskovalo javne mestne ljudske šole (§ 11 postave z dne 2. septembra 1883, drž. zak. št. 53) razdeljenih po spolu in narodnosti, in koliko izmed njih je bilo iz Ljubljanskega mestnega okraja, koliko pa iz vnanjih, ne v Ljubljano všolanih krajev? 4. Koliko je v poprečnem številu zadnjih 3 let Ljubljanskih otrok, ki bi morali po postavi sicer še v šolo hoditi, pa so po § 23 postave z dn^ 14. maja 1869, d. zak. št. 63, oziroma po § 23 postave z dne 2. maja 1883, d. zak. št. 53, od obiskovanja javnih šol začasno ali stalno oproščeni, razdeljenih po spolu in narodnosti? 5. Koliko je v poprečnem številu zadnjih 5 let Ljubljanskih mestnih otrok, ki nikamor ne hodijo v šolo, dasi od obiskovanja javnih šol postavno niso oproščeni, razdeljenih po spolu in narodnosti? Deželni šolski svet pa tudi nima nobenih izkazov, da bi mogel odgovoriti na ta vprašanja, zato je z ukazom z dne 16. junija 1883, št. 1206, sebi podložnemu c. kr. mestnemu šolskemu svetu naročil, naj mu prej ko mogoče preskrbi te izkaze. Mestnemu šolskemu svetu se je bilo pa tudi naročilo, naj kakor hitro mogoče od mestnega zbora Ljubljanskega poizvd, ali misli in kako misli gled^ na neko od mnogo Ljubljanskih meščanov podpisano peticijo do prihodnjega šolskega leta potrebne ljudske šole z nemškim učnim jezikom za otroke nemške narodnosti napraviti in odpreti. Dasiravno namreč hranilno društvo trdi, da hoče na lastno stroške napraviti in vzdrževati zasebno deško ljudsko šolo z nem.škira učnim jezikom, ki bi bila popolno tako vredjena kakor javna ljudska šola in bi po § 72 državnega šolskega zakona nadomestovala občinsko šolo — se mestni občini Ljubljanski ne more odrekati pravica, da sama napravi potrebne nemške ljudske šole, ker zlasti vsled ukaza g. naučnega ministra z dne 12. junija 1884, št. 11452 z vstanovo nemške zasebne ljudske šole nikakor ni oproščena dolžnosti primerno skrbeti za nemške šole. Dozdaj c. kr. mestni šolski svet še ni izvršil naročila deželnega šolskega sveta. Vendar pa deželni šolski svet med tem ni hotel priganjati mestnega šolskega sveta, ker zbiranje naprošenih izkazov pač več časa potrebuje, in ker deželni šolski svet, kakor sem že omenjal, ob enem z izkazi mestnega šolskega sveta pričakuje meritoričen sklep mestnega zbora, ker bi bil tak sklep (dozdaj nam je znan le nek protest mestnega zbora zoper omenjene hranil-nične sklepe) za deželno vlado eventuelno bistvene važnosti, kadar bo šlo za vprašanje, ali naj se sklepi hranilnični potrdijo ali ne. Ker se pa mestni šolski svet obotavlja, bode deželni šolski svet skrbel, da ga bo opomnil na njegovo dolžnost, da bo mogel potrebna pojasnila podati deželni vladi, ki se potem ne bo obotavljala vstreči želji gg. interpelantov (vpraševalcev). Prestopivši k drugemu deželni vladi tudi v potrjenje izročenemu sklepu kranjske hranilnice glede darila 50.000 gold. za napravo po ceni stanovanj za delavce, moram opomniti, da je potrditev te reči zarad tega v tesni zvezi s potrditvijo hranilničnega sklega glede naprave nemške deške ljudske šole, ker bi potrditev zadnjega sklepa, ki bi hranilnici dajal oblast iz njenega rezervnega zaklada čez 100.000 potrošiti, zbudila drugo resno vprašanje, se li morejo stroški drugih 50.000 gold. še strinjati s koristimi in pravicami pri hranilnici prizadetega občinstva, in ker društvo, kteremu se je obljubilo darilo 50.000 gold. še ne obstoji in tudi njegova pravila še niso bila izročena vladi v potrjenje. Pri teh okoliščinah v interpelaciji izražena bojazen, kakor da bi bila deželna vlada zadolžila natolcevanje, kakor da bi hotla vsled vpliva od slepe strankarske strasti podpihovane agitacije potrditev omenjenih hranilničnih sklepov kolikor mogoče zavleči, nima nobene podloge in opravičenosti, in deželna vlada prav lahko prevzame odgovornost za to, da teh sklepov dozdaj še ni potrdila. (Dobro-klici na desni.) Govor poslanca viteza ^clineida o voznih tarifili. (V četrti seji deMnega sbora 83. sept.) Slavni zbor! Vtemeljevati imam predlog, ki naj bi bil, kakor bi rekel, zadnji poskus južno železnico — in za-njo prav za prav gre — pripraviti k odpravi onih hudih tarifov, s kterimi ni le za-branjevala povzdige in pomnožitve blagostanja dežele kranjske, ampak je celo kratila stalnost naših gospodarskih razmer. Vojvodina kranjska se je morala zadovoljiti s tem, da je šla po osnovi železnic njena kupčijska veljava rakovo pot, in da se že zdavnej samo še pripoveduje o njeni cveteči posrednji kupčiji in o nekdaj tako zdatnem tovorjenji. Smeli bi bili toraj upati, da bode v svojih najpotrebnejših koristih oškodovana dežela dobila nekako odškodovanje po črti in osnovi železnic. Pa tudi v tem oziru ji sreča ni bila mila. In tako je ostala le tolažba, da bodo vsaj glavno mesto in nekteri obrtni kraji od novega po železnicah narejenega stanja imeli dobiček, ako so se nove prometne poti po večem delu izognile obljudenim, rodovitnim in prometa potrebnim krajem dežele kranjske. (Prav res!) Še pred kakimi 10 leti je na Kranjskem cvetela mlinarska obrtnija, in skoraj se je takrat kazalo, da bode glavno mesto zopet pričelo staro po-srednjo kupčijo, ki je bila nekdaj vzrok -.ojegove premožnosti. Pa vse te nade so splavale po vodi vsled tarifne politike železnic, ki peljejo skoz našo deželo, zlasti pa južne železnice. (Dobro!) Že diferencijalni tarifi so bili v sedemdesetnih letih v največo nevarnost spravili kupčijo z žitom in mlinsko obrtnijo, ker so bili Budapeški mlini v stanu svoje mlinsko blago od tam naravnost v Reko in Trst veliko cenejše pošiljati, kakor je bilo to mogoče, ako se je od ondot do Ljubljane dobivalo žito in od tod moka pošiljala v Eeko ali Trst. Dežela kranjska se je morala že takrat boriti, zoper priboljšek ^/jo kr. pri centu in milji, in naši mlini so se morali silno napenjati, da so to poravnali. Cisto vničena in neizplačna pa je postala kranjska mlinska obrtnija po znižanih tarifih, ki jih je južna železnica lani dovolila posameznim ogerskim postajam, kakor tudi Trstu, Eeki in Gorici, ne da bi bila primerno polajšanje dovolila tudi Ljubljani. Na ta način namreč nastal je v tarifih tak razloček, da se od 100 kil moke iz Ljubljane v Reko ali Trst plačuje po 1972 do 66 kr. več, kakor iz dosti bolj oddaljenih postaj v Sisku, Kaniži, Barči in Buda-peštu. Žalibog, da južna železnica po vseh prošnjah ni odpravila te krivice, ki je pokopala naše mline, (čujte, čujte!) Kupčijska in obrtnijska zbornica pa tudi visoki deželni zbor so vlado prosili, da naj se odpravi ta vpijoča neprimera, in slavna kupčijska zbornica se je z novo vlogo pri enketi, ki je bila zarad vravnave železničnih tarifov sklicana, pritožila, da se vsled spremenljivih železničnih tarifov, ki so tako naglo spodkopali staro vkoreninjeno industrijo, bogataši (kapitalisti) v deželi boje, na obilnih vodah, ki jih mlini ne morejo več rabiti, vstanovljati druge obrtnije. (Prav res!) Kar pa kupčijo z lesom zadeva, prosim visoki deželni zbor zapomniti si čudno prikazen, da je treba od vagona z 10.000 kili lesa od Ljubljane do Trsta ali Eeke plačati 48 gold., med tem ko stane vagon z 10.000 kili lesa iz Zagreba do Trsta, toraj skoraj dvakrat tako daleč, le 47 gold. 90 kr. (Gibanje.) In komur bi ti hudi tarifi še ne dokazali, kako malo je južni železnici mar za blagor in gorje naše dežele, naj mu ubogi Dolenjci povedo, da morajo od vagona lesa iz Vidma-Krškega do Trsta plačevati po 60 gld., iz Trstu veliko bližje Sevnice pa po 70 gold., tako da se pri Sevnici skoraj splačuje les pošiljati v Zagreb in ga še le tam oddati v Trst. (Čujte, čujte!) Težko mi boste mogli pretiravanje očitati, ako trdim, da južna železnica Dolenjsko, ki svoj les pošilja v Krško-Videm, iz goratega Mokronoškega okraja pa zlasti v Sevnico prav odvrača od krajev, kjer se to blago najboljše prodaja. In mar ni čudno, da je treba v Kormin od vagona lesenine od Ljubljane nazaj n. pr. iz Zaloga 43 gold., iz Lazov 44 gold. 80 kr., iz Kresnic 46 gold. 10 kr., iz Ljubljane pa, ki je vendar veliko bližej, plačevati po 48 gld.? Pri tej priliki se spominjam lesnih tarifov za Galicijo, ki so še veliko vgodnejši. Ne smem zamol-čati, da je nek visoko čislan ud deželnega zbora, naš tovariš g. Luekmann, že pri posvetovanji c. kr. že-lezničnega sveta razkril celo vrsto tarifnih neprav-nost in neenakega ravnanja pri tarifnih olajšavah, ki jih je zlasti deležna naši deželi tako malo prijazna južna železnica, in da je posebno z olajšavami za neko Tržaško firmo (kupčijsko hišo), za ktero se pa baje skriva neka velika mednarodna firma, ki je omenjeni hiši pripomogla k samotrštvu z rezanim lesom od Solnograda doli do Trsta, in sicer z odbitkom cene (refactie) za tako silno množino lesa, ki je noben kupec z lesom ne more skupaj spraviti. Ni se pa čuditi, da tam, kjer edino le kupčijska korist vrti kolesa, sim ter tje tudi blato nekoliko aterka (veselost), česar srno se še pri neki drugi železnici prepričali; pa tu in tam utegne naposled sila javnih koristi odločevati zoper zlorabo pridobljenih privatnih pravic. (Dobro.) Kot glaven vzrok te škode za Kranjsko moram zaznamovati izključitev dežele in zlati Ljubljane iz južno - severne avstrijsko - ogerske železnične zveze. Sploh, in ne da bi izjemal posebne polajšave izva- ževanja in voznine v avstrijsko - ogerskih ladjiSčih, moram reči, da je po moji misli v zaveznih tarifih zmerom škodljiva neenakost. Ne gre tukaj pretresati čudne prikazni, da je bila vas Zagrad pri Gorici sprejeta v železnično zvezo, pa ako smejo Zagrad, Gorica ali Kormin deležni biti dobička zaveznih tarifov, ako ima Trst od tega dobiček, ne da bi izvažal blago, ki je bilo zarad izvažanja deležno po-lajšav, se pač naši ubogi, po hudih uimah (hudem vremenu) in prejšnjih fiškalnih činih potrti deželi, se pač mestu Ljubljanskemu ta dobrota ne sme odrekati. (Dobro, dobro!) (Konec prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 27. sept. ISfotranje dežele. Iz Majarsltega de^eltiega tihora jel je Slovencem sovražen veter, pravi ^krivec" vleči, in prihaja iz kraja, kjer smrtno sovraštvo do Slovencev vlada. Nemčurski poslanec Ausserer interpeliral je vlado, ali ji je znano, da je po Sevnici župan Vršeč nemškutarske plakate od zida trgal, ko so bili razposlani od deželnega volilnega odbora in so mu celo C. kr. orožniki pri tem poslu pomagali? Dalje vpraša Ausserer, če je li vladi zuano, da je ravno tisti župan na rojstni dan cesarjev razobesil rusko (???) zastavo. Glede plakatov, pravi Ausserer, da so bili po gosposki dovoljeni, toraj postavni, in se je župan v tem slučaji vdeležil prestopka zlorabe svoje oblasti. Slavna vlada naj v bodočnosti na to pazi, opominja Ausserer nadalje, da se ne bodo take krivice nič več godile, ki pravni zavednosti s pestmi v obraz bijejo. Ali misli slavna vlada krivega pozivati na odgovor in ali misli vkreniti potrebne korake, da se v bodočnosti ne bodo take krivice Nemcem od strani c. kr. orožništva godile? 0. kr. namestnik je obljubil v bodoči seji na to odgovarjati; le glede orožnikov je toliko rekel, da so popolno prav delali, ako so župana podpirali pri trganji plakatov, ker je župan nalepljene plakate smatral za nevarne javnemu miru in je tako tudi gosposki o njih poročal. Ker mestjani sami niso hotli odstraniti plakatov, je župan prav pravilno postopl, da je poslal po orožnike. — Pri tej priložnosti si pač ne moremo kaj, da bi se ne domislili dogodkov v Slov. Bistrici, kjer se je ondašnjemu županu na komando prusjanov avstrijska cesarska zastava morala sramotno umakniti! Ali se tega noben naših poslancev več ne spominja? Saj ni potreba, da bi iz gole strpljivosti, ktere nemški liberalci tako ne poznajo ali pa k večemu le po imenu, dobrovoljno molčali v deželnemu zboru. Naj vendar eden ali drugi sproži tisto reč, da bomo vsaj vedili pri čem da smo v Avstriji glede državne zastave črno-rumene; je li vsim narodom svet prapor, na kterega vojak prisega in vsak državljan spoštljivo gleda, ali je ne-pomenljiva stvar, s ktere se sme vsak Prusjan norčevati ali še kaj hujšega delati. Dokler se nam za tako brezimno zasramovanje c. kr. zastave za-dostenja ne dd, ne bomo jenjali tega tirjati. Mislimo, da imamo ne le pravico, ampak dolžnost to tirjati, dokler smo avstrijski podložniki in dokler je „patri-jotizem" dolžnost. Med avstrijanskimi liheralnimi Nemci sedaj le eno geslo vlada in to je predlog dr. Herbsta in njegovega sekundanta Knolla v češkem deželnem zboru glede omejitve nemške narodnosti po razločitvi okrajev češke in nemške. Da Nemcem ni nobene sile, dokazali smo včeraj na tem mestu, temveč oni ta najnovejši politični humbug edino le zarad hujskanja vganjajo. Hujskanje narodnosti drugo proti drugi, to je najnovejši šport nemško-liberalnih prebivalcev Ceske in tudi na Stajarskem so jim jeli njihovi bratje, pruski pijonirji vrlo pritrkavati. Poleg tega se nadjajo, da jih bodo v tem oziru podpirali tudi konservativni rojaki njihovi, v čemur se pa najbrž motijo, kajti konservativnih Nemcev je srčna želja z vsemi narodnostimi na podlagi enakopravnosti in po načelu živeti, da se d4 vsakemu svoje, kar mu po božjih in državnih postavah gre. Tega se pa ravno liberalni Nemci in nemčurji navaditi ne morejo; po eni strani se jim „vsakemu svoje" pač prilega, kar se namreč pravic njim lastnih ali spodobnih tiče, po drugi strani tikajoči se pravic nenemških narodnostij pa nočejo ničesar slišati. Tedaj so gluhi in slepi; če se pa kljubu temu kaki narodnosti mrvica pravic privošči, kriče o zatiranji nemštva in o nevarnosti, v kterih se nahaja. Nam na veliko radost izjavljajo se konservativni nemški časniki, da se poštenim Nemcem v Avstriji nikjer krivica ne godi, kar mora tudi slepec obti-pati. Saj je jasno, kakor beli dan. Tnanje držare. Iz Jiruselja došla poročila o krvavih dogodkih na 22. t. m. zvečer imajo vsa od prvega do poslednjega pečat — revolucije. „Journal de Bru-xelles" jih tako-le poroča: »Mnogo razburjenega ljudstva nabralo se je po ulicah in trgih. K tem v nobeni primeri postavila je pa tudi vlada oboroženih ljudi celo armado na „trg pred palačo". Orožnikov, redarjev in oborožene mestne straže je kar mrgolelo ondi. Prvi neredi, provzročeni po neki manifestaciji, začeli so se na trgu „Place de la Monnaie" pred vredništoom lista „Patriote"; oddelek prostovoljcev pa, ki je bil ondi nastavljen, razpršil pa je kmalu druhal, ktera se je tuleč, si-kajoč in piskajoč razletela. Pri tej priložnosti so jih mnogo zaprli. Ob polu desetih zvečer natepla se je na tistem trgu nova druhal, ktera je na vse grlo, kakor besna kričala: Živela republika! Živio Buls! (župan Bruseljski) Ob tla s kraljem!" Ob enem ru-joveli so „marzelezo". Redarji so pritisnili s golim orožjem; druhal se spusti v tek, redarji za njo in so jo do stare borze podili. Po ulicah prodajal se je revolucijonarsk hst, kteri je ljudstvo k vstaji ščuval. Kakor razumljivo, je minister notranjih zadev takoj zaukazal konfiskacijo nesramnega lista, prodajalce je pa poloviti in zapreti dal. Toda prepozno je bilo. Iskra revolucije padla je med narod in bo morda ondi dalje tlela, dokler ne plane na njenem mestu silen plamen krvavega prevrata na svitlo. Proti desetem ponoči vbere jo neka druhal proti kraljevi palači, kjer je vsa besna kričala: „0b tla s papirnatim kraljem! Ob tla z Avstrijanko (kraljico)! Živela republika!" In zopet so „marzelezo" zarujoveli. Ravno v tem trenutku pribite pa nekteri meščanski bata-lijoni od vseh krajev, od zad za njimi pa lovci pritisnejo in h krati se je druhal zopet na vse kraje razpršila sikajoč, tuleč in kričeč. Ni bil še dobro tukaj mir narejen, ko je zopet že vse mrgolelo na trgu „place de la Monnaie", kjer je nekdo ravno v tistem trenutku vstrelil, ko se je bližal škadron oboroženih meščanov jež, kteri je druhal tudi tukaj prepodil. Toda namesto domu, gnali so se, kakor pogubonosni oblaki, proti 11. uri na veliki trg „Grande Plače", kjer so zopet prav po indijansko jeli kričati. Tukaj se je redarstvo prvokrat preslabo skazalo in so morali orožniki z golim orožjem na pomoč priskočiti. Oboroženi meščani, v družbi vojakov, orožnikov in redarjev, čuvali so celo noč vse javne zavode in poslopja. Vojaki stali so do 10 zvečer na ulici. Kraljev grad obdali so od vseh strani meščani, lovci in topničarji. Sto orožnikov na konjih čuvalo je mestno zbornico, ki so bili na dvorišči skriti, če tudi je bil krik prav peklenski, so se vendar na^šli pogumni možje, ki se niso sramovali klicati: „Živio kralj, ob tla z republikanci!" Posebno na razgledu „Anspach" so se čestokrat enaki klici čuli. Nek gospod ondi zaupije: „0b tla s Cobourgom" (kraljem) in komaj je dobro spregovoril, že je imel gorko zaušnico, ktero mu je nek drug gospod pripeljal, ki je Leopoldov red na prsih nosil. Oba gospoda segla sta v žep po svoje vizitnice, ktere sta si zmenjala in sta se razšla. — Da je v tej revoluciji framasonska roka, je očividno, kajti ona ima gesio, da se z enakimi srdom proti kralju in duhovnu h krati vdzvigne in to se je sedaj v Bruselj! godilo. Kar se je celi Evropi nemogočefzdelo, doprinesli so AngleM v JEgiptu glede ondašnjih denarnih zadev, za ktere se ni nihče več kaj prida zmenil, od kar se je v Londonu konferenca razbila. Angleži so v zvezi z egiptovskim prvim ministrom Nubarjem, ki je Gladstonov možicelj, eno izumili, ki je cel svet iznenadila in kviško dvignila in ta je: bankerot. Egipt ne more plačevati nič več dolgov, za ktere so velesile Angleška, Francoska, Avstro-Ogerska in Laško skupno poroki. V Egiptu je bila namreč do sedaj glede dohodkov iz zunanjih posestev veljavna pogodba, ktera je od trinajstih ministrov podpisana in se angleška likvidacijska postava imenuje. Ta postava je namreč določevala, da guvernerji zunanjih dežela oddavajo nektere posebej določene dohodke v likvidacijsko blagajnico, iz ktere so se do sedaj dolgovi in kuponi plačevali. Vrhovno kontrolo čez to blagajnico in njeno poslovanje imele so pa omenjene velesile. Sedaj je pa Nubar paša izdal odlok, ki to pogodbo popolnoma ob veljavo spravlja in guvernerjem ukazuje, da naj od slej nadalje vse dohodke finančnemu ministru oddajajo, kar se z drugimi besedami pravi: „Egipt ne bo nič več dolga plačeval, ga ne more!" Da se je to vse na angleški namigljej storilo je očitno, in prej ko ne je Angleže k temu nevarnemu koraku zapeljal glas o Gordonovih zmagah okoli Chartuma. Pristaviti nam je le še, da so vse velesile, ki so bile za poroke podpisane v Egiptu, proti temu koraku ugovor vložile. Francozi so za trenutek na vse pozabili, kar jih je sicer zabavalo, kakor Tonkin, Madagaskar, Nemčija, prekucija na domačih tleh ter vso svojo pozornost na Egipt in na dogodke, ki so se ondi nedavno vršili, obračajo. Vdarec, s kterim je Glad-stone po svojem komedijantu Nubarju v JJgiptu po-roškim velevlastim občutljivo klofuto zasolil, Francozom skoraj k sapi ne pusti. Obesenjak, cigan, goljuf, baraba, slepar in enaka so vsa prekrasna imena celo vrsto dolga, s kterimi Francozi starega Glad-stane pitajo, češ, da se je vse to na njegovo komando zgodilo. AngleM, nekdaj najsilneji narod na morji, so glede vojnega brodovja za drugimi velesilami zaostali, da sami s strahom to priznavajo. Posebno Francozi so jih v tem oziru prehiteli, da so se Angležem lasje ježiti jeli. Angleška „Pall Mali Ga-zette" sama pravi, da so se angleške naselbine od leta 1869 čudovito pomnožile, narodno bogastvo se je za 40®/o pomnožilo, mornarica je pa še vedno ravno tista, kakor je bila leta 1869. Le toliko je slabeja, kolikor je stareja in stareje orožje s seboj vozi. Glede Francozov imajo le nekaj več ladjic, vse blago pa je ravno vsled svoje starosti mnogo slabeje in francoskega brodovja nikakor ne dosega. Le dve leti še in Francozi bodo imeli več oklopnic, nego Angleži. Kar se tiče topov, so taisti zdatno manjši in manj vredni, kakor pa oni Lahov in Francozov. Niti ene vojne ladije za službo menda nimajo, da bi imela nove topove zadovce. Tudi zunaj nimajo Angleži nič pravega blaga. Francozi v kitajskem morji so jim že čez glavo zrastli, po amerikanskem vodovji bi jih ta in ona moč lahko potopila v žlici vode, posebno so jim Brasiljanci trdni ondi. Kar se tiče postaj za premog in vodo po raznih otocih, so tako malo in slabo zavarovane, da bi jih en sam pošten križar kake države lahko v prah razsul. Glede moštva nimajo zadosti ljudi, ako ne bi kakih 8000 mož iz rezerve pobrali, da bi z njimi svoje brodovje v slučaji vojske napolnili. Ce je to vse resnica, potem pač ni čuda, da si Angleži v Egiptu nič ne upajo in tudi nič ne opravijo. Izvirni dopisi. Iz Sore, 23. sept. Bilo je 19. septembra. Po šoli ob 11. uri dopoludne se podava z g. učiteljem pogledat k zidarjem, kako napredujejo s stavbo nove cerkve. Ugibaje to in uno zagledava v zraku velikega ptiča, ki se v majhnih krogih počasi nižje spušča. Škoda, da nimava kake puške pri rokah, kako lahko bi ga vstrelila, ker tako nizko plava nad nama, pravi gosp. učitelj. V tistem trenutku ga zapazijo tudi zidarji na 8 metrov visokih odrih in vi-devši, da se ptič čedalje nižje spušča, jamejo vpiti delavcem, ki so ravno kamenje nakladali: „vdari ga no!" Ptič, ne zmenivši se za krik, se vsede na tla in eden delavcev ga vdari s kamenjem, da se omamljen prevrača po bregu. Zdaj je vse po konci, vse hiti za ptičem, ga primejo brez da bi bil komu kaj zalega storil. Midva se tudi podvizava priti bližej. In kakšen ptič je to? Perja je sivo-rujavkastega, rep in peruti so pa črni. Vrat in glava sta skoraj gola, obrašena sta le s kratkim, sčetinastim mahom, ti se na spodnjem vratu podaljša v pernati ovratnik. Kljun je od korena raven, na koncu pa kljukasto zakrivljen. Širok je 2-5 metra, dolg 0-80. Po popisu v knjigi »Domače in tuje živali" od g. prof. Erjavca bi znal biti ta ptič „belo-glavi jastreb", bolj natanko bodo pa presodili naravoslovci v Ljubljani, kterim smo čudno prikazen precej tisti dan popolu-dne po g. Faleschiniju poslali. Prav čudna prikazen. Neka poštama žena vgledavši ptiča je vskliknila: Prvi romar je prišel k novi cerkvi sv. Štelana in ubili so ga. Fr. P. Iz Begunj poleg Cirknice, 24. sept. {Ndcaj za lovce.) Zadnjič pisal je slovensk list o Ljubljanskih lovcih. Mi lovci na deželi Ljubljanske tovariše sicer obžalujemo, da se jim lov tako slabo sponaša, pa kaj se hoče. Pri nas je to drugače. Lovec, če gre v gojzd, malokdaj prazen nazaj pride; zdaj prinese srno ali srnaka, zajca ne bom omenjal, drugikrat je na ogledu medveda, in ta slučaj je najbolj zanimiv. Vrli lovec v Begunjah, gosp. Josip Meden, ki je že dve volčiči vstrelil, imel je danes zanimiv dan. Ko je šel proti Kožljeku v gojzd, zagleda v zraku plavajočega planinskega orla (Konigsadler, aquila imperialis). Precej pomeri in zver se prekucne smrtno ranjena doli na zemljo. Ta ropna zelo škodljiva tica je pri nas redka, in kjer je, napravi mnogo škode. Kajti tak eksemplar kakor zgoraj omenjeni, lahko s svojo močjo in ojstrimi kremplji tudi ljudem škoduje, meri namreč ta vstreljena žival dva metra in dvanajst centimetrov. Gosp. Meden to iz-vanredno žival rad prepusti kranjskemu muzeju, le obrne naj se opravitelj omenjenega zavoda do njega. Delal bo čast muzeju, ker žival je lepa in nič poškodovana. Iz Celovca, 26. sept. {Naš deželni zbor.) Da kmetje od liberalcev nimajo nič pričakovati, to spri-žuje naš liberalni deželni zbor. Slovenski poslanec prof. Einšpieler je v drugi seji stavil predlog, naj bi se sklicala k metijska enketa kakor na Kranjskem, ki bi pozvedovala, kaj kmeta tira v propad, in kako bi se mu pomagati dalo. In veste koliko poslancev je podpiralo ta času primerni predlog? Edini M u ri, drugi slovenski poslanec! Vsi drugi so obsedeli, tudi poslanci kmetiških občin! Dr. Abuja je že pokazal, da misli dosledno z liberalci glasovati. Tudi »konservativni" Nemec Pongrac je glasoval z liberalci. Vzeli so ga tako v svojo sredo, kakor nekdaj oba lavantinska kmeta. „Konservatizem" naših nemških konservativcev je pač le znani „lei lassen". Ultra-nemška »Deutsche Zeitung" ima z našim zborom in našo deželo svoje veselje in jo imenuje »Musterkronland" (vzgledna dežela). Ta »izglednost" pa naše kmete drago stane. Deželne doklade je do 80 »/o, ^e se pa kaka šola zida (in to je zmirom na vrsti), naraste doklada na 150 in 200 »/o- Slovenski kmetje so že tako revni, da imajo pri trdem delu komaj vsakdanji kruh; mnogi so do vratu zadolženi; petičnih kmetov pa ni več. Le kdor se ukvarja s kako kupčijo, še za silo izhaja. Le s tem kmete tolažijo, da bo potem vse dobro, kadar bodo vsi nemško znali in kadar bo duhovščina ob vso veljavo. Kako pa je to prazna, lažnjiva tolažba, ve vsak pameten, odkritosrčen človek, naj bi tudi ne bil vnet katoličan, da, naj bi tudi katoličan ne bil. V nemškem okraji Št. Vid gre tudi kmetija za kmetijo na boben, če tudi nemško govorijo ter so tudi liberalni, kar se dii. Bojimo se, da pride za naš »Musterkronland" velik polom in „Krach"! Slovencem se pač povsodi slaba godi: iz Maribora in Celja, iz Trsta in Gorice čujemo same tožbe. Še vam Kranjcem se ne godi veliko boljše. No, zna-biti vas bodo nemške šole osrečile, ktere so vam zopet začeli ponujati. Kdaj pridejo enkrat boljši časi? DomaČe novice. {DtihovsJce spremembe v LjubljansJci škofiji.) Č. g. Janez Plevaneč je bil 3. t. m. vmeščen na faro v Soteski, Janez Belec pa 9. t. m. na faro v ■VVeissenfelsu. C. g. Jožef Pokljukar gre za be-neficijata na Vače, g. Valentin Aljančič pa ostane v Šmartnem pri Kranji. Č. g. Jožef Pekovec gre za ekspozita na goro pri Soderžici, g. M a vri č pa se podd začasno v pokoj. — Eazpisan je 26. t. m. Wol'witz-Flachenfeldov kanonikat, ki ga oddaja deželni zbor kranjski. — Č. g. Anton Prokelj, prej fajmošter v Št. Lovrencu ob Temenici umrl je 20. avg. v Novem mestu, kjer je v pokoji živel. E. I. P. {Za napravo zvonov za novo cerkev Jezusovega srca) bode jutri posvetovanje v misijonski hiši; dobro bi bilo, da se pri tej priliki spregovori tudi o zvonovih za prestolno cerkev v Sarajevu. Eanjki knezoškof so ondotnemu metropolitu dajali veliko upanja, da jih priporočijo Kranjcem, da naj darujejo za zvonove, kteri se imajo liti v Ljubljani, v Bosno; sedanji stolni kapitelj je že nekoliko storil na prošnjo nadškofa Vrhbosenskega; pobira se že tudi po Kranjskem; naj bi toraj pri jutrišnjem shodu odločilo se kaj še v ta namen. {Na gimnazijo Ljubljansko) je prišel gosp. J. P i C h 1 e r, Štajarec, doslej pomožni učitelj v Kočevji, kamor je odšel g. Andr. Kragelj. (Umrl je) v Stari Loki na svojem gradu c. k. nadsodnijski sovetnik v pokoji g. vitez. pl. Str a hI, znan po svoji veliki zbirki umetnih slik. Same slike in druge starozgodovinske reči cenijo veščaki nad 30.000 gold. Pri lanski razstavi v realki so slike iz njegove zbirke splošno občudovanje zbudile. Zapustil je enega sina, c. kr. okr. sodnika na Štajar-skem. (Poshišnje učiteljske sposobnosti) za osnovne in meščanske šole bodo na 6. oktobra v gimnazijskem (licealnem) poslopji v prostorih učiteljskega izobraževališča. (Pevski zbor) slovenskega delavskega društva »Slavec" priredi v nedeljo 28. t. m. svojim članom mali pevski večer (Jour-fixe) ob 8. uri zvečer v gostilnici g. Zadnikarja (pri »Sokolu"). Spored večera: Petje in prosta zabava itd. Vse č. gg. člane društva vabi najuljudneje k temu večeru odbor. („Novi Brencelj") prifrčal je v svoji 8. štev. jako smešen in slan na svitlo. Prinesel je med drugim jako zabavnim in zabavljivim blagom tudi nekaj, kar do sedaj še ni nikdar povedal, to namreč, da »Pirker ni več deželni šolski nadzornik". (FIVsto) imeli so zopet priložnosti v seji mestnega odbora opazovati, da so Slovenci ondi še vedno parija, kteri so po mnenji Tržaških irredentovskih mestnih očetov menda edino le še za kolero dobri za druzega pa nič več. Posvetovali so se namreč ondi o slučaji, kedar bi nemili gost na Tržaške vrata trkati jel, kakor ima sedaj svojo smrtno žetev po Laškem. Modri Abderiti izdali so dotičui poduk, kako naj se posamični in vsi skup zadrže glede snaž-nosti in življenja, da se po mogočnosti pot koleri zabrani, edino le v laščini. Poslanec in mestni odbornik Nabergoj je pa „irredentovske" Abderite na to opozoril, da bi bilo nad vse potrebno določila tudi v druzih jezikih objaviti, kakor sta slovenski in nemški, kajti kolera, kedar pride, ne bo le Lahov zbirala, temveč bo kar od kraja jemala, kar ji pod roko pride, in tukaj so Slovenci še bolj v nevarnosti, kakor pa druge narodnosti, ker jih je več. Ta nedolžna in nad vse ugovarjanje pravična želja zbudila je pa srd Tržaških šalobard, h kterim se je še nezrela in »irredentovska" galerija s svojim krikom pridružila in peklenki vrišč je bil gotov, kakoršen je ondi že navaden, kedar g. Nabergoj Slovencem na prid kaj zahteva. Tako postopanje moralo bi se na vsak način odpraviti in vlada morala bi na to gledati, ako je župan dr. Bazzoni sam drugim narodnostim — neprijazen. {Razpisana) je učiteljska služba v Viševku na Gorenjskem. Letna plača 400 gold. in prosto stano-novanje. Prošnje do 10. oktobra okrajnemu šolskemu svetu v Kranj. Razne reci. — Zgled domoljubja. Pred mesecem dni je prišel v Varšavo poljski učenjak Ignacij Domejko, ki je moral pred šestdesetimi leti zapustiti svojo prisrčno ljubljeno domovino. S prva je živel v Draž-danah in v Parizu, od 1. 1838 pa v južni Ameriki, kjer se je pečal s prirodoznanskimi vedami. Če tudi si je pridobil v novi domačiji obče zaupanje in veljavo, vendar mu ni dopustila domovinska bolest, da ne bi kot 831eten starček obiskal dežele, v kteri je preživel svoja mlada leta. Izmed njegovih vrstnikov živi Se povestničar Antonin Odvnec, ki je napravil svojemu staremu prijatelju gostijo, pri kteri je govoril Domejko daljšo napitnico v tako gladki poljščini, da so se čudili vsi navzoči gostje. Domejko je pa dejal: »Kako bi le mogel pozabiti poljski, ker sem vedno po poljski mislil, po poljski molil in po poljski ljul)i !" Navzoči so bili knez in naškof Varšavski s pomožnim škofom, odlični poljski učenjaki in umetniki. Varšavski pisatelji so mu pa poklonili lavorjev venec z napisom: »Prijatelju narodne slave in časti Ignaciju Domejku, Varšavski pisatelji". — Časnikarstvo v Indiji. Italijanski list »Fracasse" prinaša nektere podatke o indijskem časnikarstvu. V vzhodni Indiji izhaja 230 časnikov v domačem jeziku, ki imajo 150.000 bralcev. Prvi časnik v domačem jeziku je izseli. 1808; vstanovili so ga misijonarji in je prinašal le poročila o verskih zadevah. Še le 1. 1860 so začeli prinašati listi tudi politične članke. Izrazi v teh časnikih so večkrat kaj čudni. Palačo imenujejo »nebo boga Višnu", grom nazivljajo, »bučanje orjaških duhov, ki pijejo dežnico" itd. Tudi imena nekterih listov so čudna. Tako se zove neki list: »Zrcalo zdravilstva", drugi »Najplemenitejši vseh listov", tretji »Ocean modrosti", »Kitica pesnikov", »Voda indiškega življenja" itd. Svoboda časnikov je skoro neomejena, kakor na Angleškem. Telegrami. Bern, 26. sept. Zvezni sovet izgnal je šest nemških in avstrijskih rokodelcev iz Švice zarad anarhizma. Pariz, 26. sept. Z Eenardovim zrakoplovom (balonom) napravil se je danes zopet poskus, ki so je povsem prav povoljno ob-nesel. Kahira, 27. sept. Ugovor velevlasti za-metuje odlok egiptovskega finančnega ministra in ondašnji vladi vso odgovornost naklada za posledice, ki bodo iz tega koraka nastale. Kahira, 27. sept. Egiptovska vlada ne misli na ugovor poroških velevlasti druzega ukreniti, kakor potrditi, da ga je prejela. Tujci. 25. sept. Pri Maliii: Dr. Oton Gmelin, inženir, iz Biidapešte. — Kari Fiielis, profesor godbe, iz Uadena. — Marija Lukieli, za-sebnica, s lieerjo, iz Gradca. — Matilda Doininliuš, odvotni-kova soproga, s liJerjo, iz Maribora. — F. Corona, posestnik, z družino, iz Mohrenberga. — llerniann Stern, trg. pot., iz Goriee. — Kari Aličin, e. k. financ-ni paznik, iz Gorice. — Dr. Ignacij Mally, p. k. okr. zdravnik, iz Kranja. . Pri Slonu: Ana Linpiikh, s hčerjo, z Dunaja. — Dr. Mori« Gustav, c. k. sanitetni sovetnik, z Dunaja. — MirosL Braun, gled. igrale«, s soprogo, z Dunaja. — Maks Tlial-mainer, železn. uradnik, iz Gradca. — Emil pl. Zamboni, c. kr. major, z družino, iz Kotora. — Hinko Vilici«, c. kr. uradnik, iz Trsta. — Tomaž Thaler, župnik, iz Kojane. — Frane Peruzi, nadučitelj, iz Vae. — Janez Grilc, trgovce, ia Vat. Pri Bavarskem dvoru: 5Iarija Breindl, zasebniea, iz Gorice. — Jakob in Janez Stebi, iz ČrnuS. Pri Avutrijukemu čaru: Alojzija Wolilfeld, vdova, z Dunaja. — Janez Palmtag, zasebnik. Pri Tirantu: Mirosl. Weiskopf, trg. pot., iz Linea. Umrli Mo: 25. sept. Antonija Zupane, delavka, 67 let. Kravja dolina št. 7, Marasmus. V bolnišnici: 24. sept. Anton Berce, delavec, 53 let, vsled otvpnjenja pljuč. 25. sept. Matija Sever, hišni posestnik, 45 let, vsled edema ■v možganih. — Andrej Nagode, delavec, 44 let, vsled vnetja trebušne kožice. Eksekutivne clražbe. 30. sept. Eelicitacija zemljišč pod rektf. št. 315 urb. št. €67 pod Mokronog in pod št. 89 pod farovž v Medni peči, kupljenih po Janezu Galiču iz Ivane vasi, za 1206 gl. Eudol-fovo. priek & Nekrep, trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg §t. 10, priporočata stalno, dobro izbrano zalogo iiajtoolj-šegra limetijslceijra, in poljertel-iskega orodja, in strojev, posebno lii— Mioreziiic in slamoreziiic Henrika Lanža 7 Mannheimu, kakor tudi druge n^ajbolje izkušene izdelke; nadalje: Ižitiie snažnil-nice, voaiove, sani, sesal- nice, ee-vi za vodnjake in vodnjake same, štedilna og-njšiča, po6i, og^nja in tatov varne Icase itd.; — potem_ izvrstni kamniški cement in poljski mavec (erips); dalje železnične šine in kovanja za stavl>e, — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se vsako naglo in natančno izvršuje. (19) ::ipppppppppi v W. Blanke-jcTi tiskarni t Ptiiji je ravno izišla nova knjiga: Sv. Francišk, vtemeijitelj III. spokornega reda. Molitvenih slasti sa tretjerednilce, pa tudi za driuje verne kristjane. Drugi popravljen in pomnožen natis, s pri-davkom: Za leto 1884 izdani razglasi sv. Očeta Leona XIIL zadevajoči III. red. Sostavil Fr. S. Bezjak, župnik pri sv. Marku niže Ptuja. Cena: nevezan 30 kr., v pol usnji 60 kr., v usnji 90 kr., z zlato obrezo 1 gld. 50 kr. Za dopošiljatev po pošti pridene se znesek 10 kr. (3) Hiinajska borza. (Telegrafično poročilo.) 27. septembra. Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 75 kr. Sreberna „ „ „ „ . • . • 81 „ 65 „ avstr. zlata renta, davka prosta . . 103 „ — „ Papirna renta, davka prosta . . . 95 „ 70 Akcije avstr.-ogerske banke . . 853 „ — „ Kreditne akcije............288 „ 60 „ London.......121 „ 60 „ Srebro.......— — n Ces. cekini.......5 „ 77 „ Francoski napoleond......9 „ 66'/2 „ Nemške marke......59 „ 70 „ Najboljše britve iz angleških tovarn prodaja ter jih tudi daje za mesec dni na poskušnjo (2) Janez Morocutti v Koževji. ¥ Katoliški Bukvarni v Ljubljaiii se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, na kterih so natisnjene molitve, ki se po vsal(i tihi sv. maši z mašnil(om opravljajo. 100 podobic velj4 3 gi. limnstifi Me, kot: pisalno črno, t. j. alicarinsko, šiškovo, cesarsko, šolsko, dvoodtisno; pisalno barvano, v vseh navadnih barvah; risarsito, t. j. tekoči karmin, zlato in srebrno tinto; za perilo; šaljivo tinto, ki za nekaj tednov mine; skrivnostno, stopisno ali hektografično tinto in tvarino; stopisce ali hektografe; tekoče pečatne barve vsake vrste — izdeluje J. Lampe v Hraiiji. steklenice imajo lične slovenske in nemške napise, ki bodo slovenskemu občinstvu gotovo jako vstrezali. Cenovnik na zahtevanje zastonj in franko. Prodajalci na drobno dobe znaten rabat. Vsak si lahko naredi brez priprave: 1 liter dobre črno tinte za 25 kr.; »/j litra za 15 kr.; Vio~'/a litra bai-vene tinte za 15 kr. poslanih v markah — iz prahu, kterega pošljem franko za vzgled. Dobivale se bodo v mnogih prodajalnicah, tudi v Katoliški Bukvarni. (2) Ifmj^ pogi'^ vsem prebivalcem Avstro-Ogerskim! Okolišine so me prisilile svojo že mnogo let obstoječo trgovino opustisti. Zatoraj razprodal bom vse blago v njej se nahajajoče, za ceno, kar je njegova naprava veljala, ker morajo prostori do konec bodočega meseca prazni biti. Blago je vse iz jako finega, teškega in dobrega materijala in v znak svoje solidnosti vsako blago, ki bi ne bilo ugodno, rad nazaj vzamem in zamenim, kakor se komu ljubi. Vsako naročilo je toraj popolnoma varno. iz najfincjega angl. sifona z ustavljenim pravim švicarskim vezljanjem, silno umetnim, po 1 gld. 50 kr; tucat 16 gld. 50 kr, Ženske srajce li^^-vi islr-i -Tkr^-ri^i^-n-i t ! ravno tiste kakošnosti, jako dolgi in vseskozi vezljani po ^eilSACl porioeni «:ox-zeT31 g^gj^ elegantni in prava lepota za vsaL gospo po 1 gld. 50 kr., tet. po 16 gld. 50 kr. Ravno tista iz najboljšega in težjega barhenta, jako dolgi, po dolgem vezljani po 1 gld 60 kr. Ženska spodnja krila if najlepšega sivega platna z dvema volanicama vezljana, ru- __±__il_ deče ali modro, po 1 gld. 40 kr., tet. po 15 gl. 50 kr. Ravno tisti iz rudeče kontenine (ruža) z dvema plisema z barveno krajevino vezljane, po 1 gld. 60 kr., tet. po 18 gld. TVToirke sraioe najfinejega angl. sifona s cetvornatiin oprsjem, razne širokosti pod vratom, po ^ -J 1 gld. 50 kr. tet. po 16 gld. 50 kr. Ravnostiste iz najlepšega in pravega Srollo- vega šifona najflneje po francoskih vzorih narejene po 1 gld. 70 kr., tucat po 18 gld. 80 kr.; in komad po 2 gld., tucat po 22 gld. 50 kr. Tz vtkanim cvetličjem, obstoji iz namiznega prta in 12 prtičev in velja amizna pr ^^ ^ gid. 85 kr. Ravno tista po francoski izpeljavi jako fina z obilnimi franžami za 12 osob, cela garnitura za 3 gld. 45 kr. Namizna prtenina iz finega damasta z vtkanim cvetličjem obstoječa iz namiznega prta za 12 osob 12 sličnih večjih prtičev, najbolj elegantno izdelana velja le 5 gld. 60 kr. T^n-r^žilj-c* l-ki^lian llf-tf^ vsaka za-se vmrjena in zarobljena, vsaka za^se zložena, z rudečo krajevino .m. lAi K^t in z dolgimi franžami, najfineje piketovane, prekrasne po 3 gld. 75 kr. tucat. Ti««>-lavni T-ol^oi najfineje Berolinske volne z dolgimi franžami v najbolj siva, modra, bela, črna, mizičasta, rudeča, nijava itd. 1 gl. 20 kr., tucat po 13 gld. TF»*-»-r»r»-f-ni t>1oelin-g-arnxrnra ^ najsijajnejih barvah izdelana, velja le 7 gld. 50 kr. T« -ii-iIkik iz platna težkega in močnega kakor usnje, brez šive, prikladne za največjo posteljo % široke po -■^J J**:? ^ 35 ^^^ po 15 gld, -in-l-o najflneji in najboljši izdelek, teška temnikasta ali pa svitla po najbolj ^^nf^fllMjnm J^-*'-' zbranih perziških, turških in indiških vzorih z obilnimi in dolgimi fran- žami po 3 metre 30 et. dolga za vsako okno, toraj par prve vrste po 5 gld., druge vrste po 4 gld. 25 kr. za moško obleko za jesen in za zimo iz tkane čiste ovčje Olieviot-j-^iag-onai-oiagro ^ najnovejših in modnih barvah, gladko in melirano, najboljše kvalitete, sivo, rujavo, modro, olivnato in črno. Blaga zadosti za celo obleko velja le 6 gld. Vzori (muštri) se pa ne pošiljajo nobeni in po nikaki ceni. , . * Kdor naroči najmanj za 15 goldinarjev blaga, dobi za nagrado, toraj zastonj krasen zlat prstan s tirKisom obdanim z biseri. Zlato je 6 karatno, lepo izdobljeno in silno elegantno. Naroča naj se le proti ces. kralj, poštnem povzetji ali pa proti prediilaei pri Waarenhaiis J. H- Kalbiiiowiei5, WIEN, SchifTamtsgasse 20. (2) Zahvaljevaje se prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje krojač, svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške dela za gospode točno in po jako nizki ceni. LEom m«, poprej Matej Sclireiner, j izdelovalec cerkvenega orodja ( in posode, ( v lijubljani, \ Sv. Petra cesta štev. 24. | Prcnastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkve- j nim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano ' delavnico cerkvenega orodja. ; Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot monfitrance, kelihe, lampe, križe za ban-dera in altarje, svežnlke mnogovrstne velikosti, dobro posrebrene, tudi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje bode na novo pozlateno in posrebreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, bodo v ognju po-ziateni. Harof-ena tlela Izvršujejo v vna-korHtieni zlogu uatunfno po nakfizanem obrisu tofiito in kar mogoče po nizki ceni. Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano. ('J)