Trošan: Uugnadovi gostje.
Ungnadovi gostje.
Romanca.
JL,am v Urahu, mestu nemškem, Pri  vinu sedijo možje; Jasnč se jim temni obrazi, In g6vori krasni zvene*.
A kaj ti je, Primož Trubar, Da  v družbi veseli molčiš?
Oblak ti je splaval na čelo, Ko v  čašo zamišljen strmiš.
Zakaj  prihodnjosti lepše, Zakaj  ne slaviš je nocoj?
Zakaj  od Lutrove vere Ne vžiga se pogled tvoj ?
Govoril je Primož Trubar,
^Zamišljeni vsi obmolče" .  . . Pa vstane sedaj   baron Ungnad, Navdušeno Trubarju "de- :
»Oj,  Trubar,  nadvojvoda Karol Zemljo ti je svojo zaprl;
Glas tvoj je umrl za njega, Za narod tvoj  ni  umrl.
Saj senca vojvodskega žezla Nikoli duha ne stemni',
Ko  dvigne na prostih se krilih, Noben ga  vladar ne  vdrži
»Oj, misel na zemljo domačo
Tako mi sreč teži: Pretesna,  pretesna je  meni,
Tam meni prostora ni.
Tvoj rod se je dvignil,  oj, Trubar,
In  ti si  rešitelj  njegov, Ko z drago domačo besedo
Duha si otel mu  ok6v.
Osrečiti brate svoje
Htel z uki sem novimi  jaz, Sovražnikov zbal se nisem,
Ponosno jim gledal  v  obraz.
Povejte,   prijatelji modri,
Kdo ndrodu pravi je kralj :
Kdor vlada telesu  —  ali Kdor duhu življenje je dal?
Bal njega se nisem, Ti  veš, Bog, Kdor z uki slepil je naš rod,
Kdor z zlobno in zlo  besedo Zapiral mi  v srca pot.
Vojvodova  slava je   senca,
Ki spremlja vse dni  ga zve?to,
Zvesto ga spremlja do groba  — In ž njim strohni pod zemljo.
Vojvodsko je žezlo me vzmoglo, Ni vzmoglo me žezlo  duhd —
Nadvojvoda Karol je  vzdignil Svoj prestol nad prestol  Boga.
A z narodom tvoja slava Na veke,   na  veke živi;
Oj,  Trubar, ti rod  si ustvaril, Življenje podaril mu  ti.«
Oj, Karol, oče*m si ti mojim Zaprl domačo  zemljo  .   .  .
Da v roki jo puščam tvoji, Zato mi je v srci hudd .  .
Tako je govoril Ungnad ;
Navdušenost vsem je v očeTi, Veselo  pojd kozarci
O lepših* bodočih  dneh.
Trošan.
.*